l-(njiževnost 
no obliko pisanja (predvsem okrajšav) imen avtorjev. 
Tako je bil leta 1992 objavljen seznam jmen 9.000 
avtmjev znanstvenih imen gliv s priporočenimi okraj-
šavami (KJRK/ .-t-\NSELL 1992: Authors ofFungal Na= 
mes, Index ofFungi, Supplement, iz HAWKSWORTH 
et al. 1995), ki ima edini namen, da z enotnim navajanjem 
okrajšanih imen avtorjev latinskih imen gliv ne bo pri-
hajalo do zamenjav pri ugotavljanju identitete avtorjev. 
Škoda, da je to delo, ki vseskozi tako cizelistično 
oblikuje slovenske besede, pospremUeno s predgovo-
rom, ki zaradi svoje jezikovne okornosti in napak prav 
kvari užitke s knjigo. 
Za zaključek naj knjigo priporočim vsem v gozdar-
stvu, ki se bodo na kakršenkoli način ukvarjali z go-
bami. Uporabljali jo bodo z veseljem, če imajo količkaj 
veselja do lepe slovenske besede. Vendar naj jo upo-
rabljajo s premislekom in s kritično distance. 
Zaradi obširnosti obravnave posameznosti v tem 
prispevku morda izgleda, da je Seznam gliv Slovenije 
Strokovno izrazje 
Gozdarsko strokovno izrazje 
poln problematičnih detajlov. To ni res in ustvarjanje 
takega vtisa ni bi! namen tega pisanja. Knjiga je plod 
sistematičnega in napomega dela ljudi, ki so veliko 
svojega prostega časa posvetili mikologiji, ki so orga-
niziraJj in s svojimi finančnimi sredstvi zagotavljali 
razvoj cele stroke. Nobeden, ki je na nacionalni ravni 
dolžan kaj storiti za mikologijo, ni opravil dela, kot 
so ga opravili avtorji pričujočega Seznama - niso ga 
opravili niti biologi, niti fitopatologi, niti industrijski 
miko logi in še kdo. 
Literatura: 
BRINAR, M., 1970. Gozdarski slovar.- Zveza inženirjev 
in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, 
Ljubljana, 320 s. 
HAWKSWORTH D. L. 1 KTR.K P. M. 1 SUTTON B. C. 1 
PEGLER D. N .. 1995. Ainsworth & Bisby's Dictionary of the 
Fungi.- CAB International, University Pre5s, Cambridge, 616 s. 
Mag. Dušan Jurc 
Skupina Zveze gozdarskih društev za strokovno izrazje je strla nekaj jezikovnih orehov, ki jih objavljamo z 
namenom, da bi tudi bralci še kaj prispevali k utemeljen i razpravi o njih. Pri prevajanju Lexikon silvestre je 
ugotovila tudi, da izraze sestoj, deblo, obrat uporabljamo za več različnih pomenov, za katere imajo Nemci 
včasih tudi različne izraze. Objavljamo možne slovenske tenninološke rešitve. 
Nemško geslo 
(razlaga) 
181 .01.50 0112 6788# 
Slovenski prevod 
Wuchspotenz f; zmogljivost f, rastna; 
Wuchsleistlmg f rastnost f 
(razvojna zmogljivost (drevesne vrste), ki jo merimo s časovnim razvojem rasti in z doseganjem določenih 
kriterijev, kot so dosegUiva življenska doba, dosegljiva drevesna višina /0750/, dosegljiv premer debla in 
kakovost lesa) 
613 .. 06.51 0809 (3711) 
uberaltert; uberjiihrig; ubersUindig prestar, -a, -o; 
zastaran, -a, -o 
(z zmanjšano proizvodnostjo in zdravjem zaradi prekoračene sečne zrelosti) 
615 .. 01.70 0812 
110 
Bestandesausscheidung f razčlenitev f gozda; 
izločitev f sestojev 
(teritorialna določitev sestojev po gojitvenotehničnih in drugih kriterijih) 
GozdV 57 (1999) 2 
615 .. 07.40 0818 
Betriebstlache f površina f, gospodarska gozdna 
(vse površine gozdnega obrata, ki so namenjene gozdarskemu gospodarjenju, ali nimajo lastnega gospodar-
skega pomena, npr. površine stavb) 
182.3 .02.20017514162450 
Bestockung f; Baumbewuchs m; porast f z drevjem; 
Bestand m sestoj m/lm/ 
(pokritost površine z drevesi (in drugimi lesnatimi rastlinami) ef.: sestoj) 
228 .. 05.20 0253 5700 
Bestand m; Waldbestand m/WE/ sestoj m; 
sestoj m, gozdni 
(vsak del gozda, ki se po svoji zgradbi (bistveno) razlikuje od okolice in s katerim je mogoče trajno samostojno 
gospodariti ef.: porast) 
228 .. 07.20 0255 2847 1415# 5941# 
Bestand m, stehender; Bestand m, stockender 
(skupnost dreves v porasti) 
164.4 .04.20 0084 5765# 
sestoj m, drevesni 
Schaft m; Baumsehaft m; Baumstamm m; Stamm m deblo n 
(nad koreninami v obliki stebra iz tal štrleči nosilni del drevesa do vrha ali do razvej itve v dve ali več enako 
debelih vej) 
325 .. 17.20 0536 
Stamm m 
(od panja ločeno, okleščeno steblo brez vrha) 
681.2 .02.60 1917 
deblo n 
Forstamt n gozdni urad m; 
gozdna uprava f 
(samostojna gozdarska upravna enota, ki upravlja več tisoč hektarov gozdnih površin) 
O .. 05.70 1036 
forstlicher Betrieb m; Forstbetrieb m; gozdarsko obratovanje n 
Forstbetriebsfiihrung f 
(gospodarjenje z gozdovi po spoznanjih gozdarske znanosti ef.: gozdarstvo, gozdni obrat) 
68 .. 01.60 0867 
Forst (wirtschafts) betrieb m; gozdnogospodarsko podjetje n, 
Betrieb m, forstlicher; 
Forstwirtschaftsuntemehmen n gozdni obrat m 
((pravno) bolj ali manj samostojna gospodarska enota v gozdarstvu ef.: gozdarsko obratovanje) 
GozdV 57 (1999} 2 111