i k PoSnlnsi v mm Cbbo DIsš- I*** flr' — — ^ ■ Mcumski turni Sle«. 250 17ftublMini, sreda 3. noocmbca 1931 Uto II. laponski reklamni agent o zahtevah svoje države na Kitajskem: Carinska zveza laponske s Kitajsko Newyork, 3.'nov. AA. Ilavas: V Newyork jo prišel generalni ravnatelj največjega japonskega lista »Niši Niši«, Šingoro. Potuje v Evropo in je ena izmed onih osebnosti, ki jih japonska vlada pošilja po svetu, da pouče javno mnenje o problemih, ki najbolj zanimajo japonsko javno mnenje. Ugledni japonski časnikar je izjavil pred odhodom v Evropo amer. časnikarjem, da se sedanji spor na Daljnem vzhodu prav lahko razvije v svetovno vojno, če bi se rešitev spora predolgo zavlekla. Zelo verjetno je, da se bo v to vojno najprej zapletla Sovjetska Rusija. Toda morate biti že sedaj prepričani, je rekel japonski časnikar, da Japonska ne bo pustila niti za ped, pa naj se zgodi, kar hoče. Šingoro je nato še rekel, da so glavne japonske zahteve te-le: 1. na Kitajskem se mora nehati protijaponska propaganda; 2. razširiti se mora razorožen predel okoli Šanghaja; 3. Kitajska mora priznati mandžursko vlado; 4. vsa Kitajska se mora povezati v posebno carinsko zvezo z Japonsko. Ob koncu je Šingoro podčrtal, da Japonska ne Želi zasesti kakih delov Kitajske. Pred uradno bojno napovedjo Tokio, 3, novembra, o. Kljub temu, da vojna med Kitajci in Japonci dejansko traja že nekaj me-c c cev, še ni prišlo do napovedi vojne po Japoncih. Japonski vojaški krogi mklijo zdaj na to, da bi Japonska Kitajcem uradno napovedala vojno ter s tem dobila nekako moralno pravico za uporabo vseh bojnih sredstev, 6 čimer bi se vojna naglo končala v prid Japoncem. V zvezi s tem stremljenjem, ki se bo nedvomno v kratkem uresničilo, je ustanovitev vrhovnega bojnega poveljstva pod osebnim cesarjevim vodstvom. Tako vrhovno poveljstvo je Japonska imela poslednjič v veliki vojni z Rusijo pred tridesetimi leti. Boji za Sangaf Šanghaj, 3. novembra. Kljub temu, da močno dežuje, so danes Japonci prisiljeni bojevati se za Hungjao. Poskušajo prekoračiti Sučov zaliv na drugih točkah z nakano, da obkolijo Šanghaj. Kitajci odločno zanikajo japonske trditve, da so japonske čete, nad 10.000 po številu, prekoračile zaliv na jugu, zahodno od mednarodnega taborišča. Le peščici japonskih vojakov je uspelo prekoračiti reko. Ti so v veliki nevarnosti, da jih kitajske strojnice popolnoma ne uničijo. Na tucate tujih vil v modernem mestu Hungjao in predmestju je stalno v nevarnosti pred granatami, ki lete iz japonskih baterij na severni strani zaliva. Več krasnih zgradb je bilo porušenih z direktnimi streli. Šanghaj, 2. nov. Japonski višji vojaški krogi zatrjujejo, da so njihove čete prekoračile reko Hunan na več mestih 6 km od Cang-Teha ter da so zavzele več mostov, ki so v bližini Čang-Teha, katerega brani okoli 6000 Kitajcev. Mesto samo leži na meji province Hopej ob železniški progi Peiping—Hankow, 145 km severno od Rumene reke. Po zadnjih vesteh se nahajajo japonske predstraže 90 km vzhodno od Tajuan-Fuja, glavnega mesta province Shansi. Japonci zatrjujejo, da so razbili kitajski oklopni vlak in težko poškodovali železniško postajo, ko so njihovi aeroplani bombardirali mesto Juce, ki leži južno od Tajuan-Fuja. Šanghaj, 2. nov. Poveljnik angleških čet v Šanghaju Telfer Smollet se je uprl Japoncem, da bi odmaknil svoje čete z obrambne črte blizu kitajskega obrambnega oddelka, katerega Japonci ne morejo uničiti saino zaradi angleških čet, ki se nahajajo v neposredni bližini Kitajcev. Poveljnik je dal izobesiti angleško zastavo in zabarikadirati z vrečami peska svoje postojanke proti japonskemu napadu. S tem poveljem se je razmerje med japonskim in angleškim poveljstvom zaostrilo. Angleži obtožujejo Japonce zaradi desetih žrtev. Japonci so ves dan poskušali obkoliti Šanghaj in so prešli preko zaliva Sučov na zapadnem delu mesta. Poskušali so z vso silo napadati zahodno od mednarodnega središča in se je bojna črta razvila na daljavo 6 km. Imeli so le manjše uspehe. Prekoračili so zaliv Soochow pri Rubiconu in čačiakao. Bombardirali so tudi staro kitajsko mesto Nantao, kjer je nad stotisoč kitajskih prebivalcev v nevarnosti. Kakor poročajo, je nad 2000 japonskih vojakov poginilo eri včerajšnjem in današnjem napadu. Misifonarji beze Šanghaj, 3. novembra. Zatrjujejo, da so imeli francoski, japonski in kitajski zastopnik sinoči sestanek glede 7000 beguncev iz Siccaweija, po večini duhovnikov in nun, da bi jim zagotovili^ nevtralno zono. Siccavej je veliko misijonsko središče in ima katedralo, leži pa ravno na potu, kjer se Japonci in Kitajci bojujejo, ter grozi velika nevarnost, da porušijo vse. Kitajci so zagotovili Francozom, da ne bodo bombardirali tega okraja, ker bi v takem slučaju mogle povzročiti njihove granate veliko škodo v francoskem taborišču. Japonci napredujejo južno od zaliva Sučov proti aveniji Lincoln in upajo, da bodo v najkrajšem času izobesili njihovo zastavo. Katoliški vzhodni patriarhi na posvetu v Vatikanu Sv. Stolica in delitev Palestine Vatikan, 3. novembra, o. Sem so dospeli vsi višji duhovni pastirji katoličanov na bližnjem Vzhodu. To so patriarh sirskih katoličanov Apo-naaji, 87 letni bagdadski patriarh Emanuel Toonija, ki zastopa v iraškem senatu kaldejsko katoliško Cerkev vzhodnega obreda, in dva njegova škofa. Za jutri pričakujejo prihoda jeruzalemskega patriarha msgr. Barlassina. Vsi cerkveni knezi so prišli v spremstvu višje duhovščine. Njihovo navzočnost v Vatikanu spravljajo v zvezo z nameravano angleško razdelitvijo Palestine, ki se tiče zlasti tudi katoličanov, katere na sveto deželo veže Pred uvedbo diplomatskih odnošajev med Anglijo in španskimi nacionalisti London, 3. nov. o. Iz zunanjega ministrstva poročajo, da so pogajanja za trgovsko pogodbo s Francovo Španijo in Anglijo skoraj končana. Po tej pogodbi bo Anglija ustanovila v nacionalistični Španiji stalna trgovska in konzularna zastopstva, ki bodo podrejena oddelku za inozemsko trgovino pri londonskem zunanjem ministrstvu. Prav tako bo tudi nacionalistična Španija ustanovila v Angliji celo vrsto avojih zastopstev, ki bodo imela pravico izvrševati vse diplomatske, konzularne ter trgovske posle. S tem jo Anglija dejansko priznala nacionalistično državo in vlado generala Franca, čeprav ne bodo ti diplomatski in konzularni zastopniki dobili tako imenovanega uradnega priznanja. Razmerje med Anglijo in med nacionalistično Španijo bo po zatrjevanju angleških krogov, ki bi radi ohranili lep videz, tako, kakršno je bilo med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, preden so Angleži priznali sovjetsko vlado. Za tem trgovskim priznanjem pa bo nedvomno v kratkem prišlo tudi zunanjepolitično priznanje nacionalistične Španije. Angleška vlada bo smatrala potne liste, ki jih bodo izdajala njena zastopstva v Španiji, za veljavne, prav tako bodo veljali vizumi Francovih konzularnih zastopstev v Angliji. S tem korakom je Anglija dokazala, da kljub vsemu govorjenju v londonskem nevmeše-valnem odboru in kljub svoji tako imenovani ne-pristranosti izvaja stvarno politiko, ki ji jo narekujejo njene gospodarske in politične koristi. Dokazala je, da ne mara v Španiji nobenega sovjetskega oporišča. Gospodarski razlogi, ki so jo vodili do dejanskega priznanja nacionalistične Španije in do vzpostavitve diplomatskih stikov z njo, pa eo v tem, da je angleški kapital močno udeležen v rudarski industriji okrog Bilbaoa, pri bakrenih rudnikih v Rio Tinto in vinarski industrij okrog Jereza. To angleško priznanje pomeni velik uspeh nacionalistične vlade, za katerega ima zasluge predvsem vojvoda Alba, bivši monarhistični zun. minister, ki ima izborne zveze z angleškim plemstvom in dvorom in je že od začetka državljanske vojne nekak Francov poslanik v Londonu. svetopisemska zgodovina in zgodovina katoliške vere. Vatikanski krogi se hočejo poučiti o tem, kakšen vtis je angleški načrt naredil na palestinske katoličane in na katoličane sosednih dežel. Sveto stolico spričo sedanjega nemirnega stanja in nasilij v Palestini skrbi bodočnost svetih krajev. Pričakujejo, da bo Vatikan po razgovorih s temi cerkvenimi knezi zavzel svoje stališče do angleškega načrta. Verjetno je, da bo to stališče odklonilno, saj so se vsi arabski katoličani enodušno pridružili splošnemu narodnemu gibanju za svobodo Palestine. To gibanje ima na čelu nekaj odličnih arabskih katoličanov. Povodnji v Palestini Jeruzalem, 3. novembra. AA. Povodenj še zmerom pustoši kraje na bližnjem Vzhodu. V Trans-jordaniji je neprestano deževje napravilo veliko gmotno škodo. Železniška proga Anan—Medina je na treh mestih pretrgana. Palestinska vlada je poslala v pokrajino Beršebo oddelek vojaštva, da pomaga poplavljencem. Angleški visoki komisar je brzojavno izrekel svoje simpatije francoskemu visokemu komisarju ob katastrofi v Damasku. 20 letnica angleških obljub Judom Jeruzalem, 3. novembra. AA. (DNB) Ravno pred 20 leti je izšla znamenita Balfourova ^deklaracija o ustanovitvi judovske narodne države v Palestini. Glede na to pravi arabski list »Adipoa«, da je bila ta deklaracija samo izraz trenutne potrebe, v kateri je bila Anglija v vojni proti centralnim državam, in da je vir vsega zla, ki je prišlo nad Palestino. Balfour je mrtev, pravi list, toda njegova izjava igra še nadalje zlo vlogo in ograža razmerje med Angleži in Arabci. Tudi judovski listi se spominjajo te obletnice in poudarjajo, da je obvezno za Jude, da^nadalju-jejo nevarno pot, ki jim je povzročila že toliko izgub. V petek bo v Rimu podpisana italijansko-nemško-japonska Zveza proti Kominterni Berlin, 3. novembra, o. Uradni nemški krogi poročajo, da so končane vse priprave ca pristop Italije k zvezi proti Kominterni, ki sta jo Japonska in Nemčija podpisali v Berlinu 25. novembra lani. Novo pogodbo te vrste med Italijo, Nemčijo in Japonsko bodo po vsej verjetnosti podpisali v petek. Nemčijo bo pri podpisu zastopal londonski poslanik Ribbentrop, ki zaradi tega ni odpotoval na bruseljsko konferenco. Za Japonsko bo pogodbo podpisal rimski japonski poslanik. Pristop Italije k nemško-japonski protiboljševiški zvezi je nekak odgovor na angleiki napad na Mussolinija, ki je podprl nemško zahtevo po kolonijah. Slišijo se glasovi, da bodo Japonci po tem dogovoru podpirali italijanska stremljenja v Afriki in na bližnjem Vzhodu. Znano je, kako se zadnje čase borita za premoč britanski in italijanski vpliv v Iraku in Hedžasu. Boj teh dveh vplivov je že nekajkrat! povzročil krvave spopade. Če bi Japonska podprla Italijo, bi se ta boj mogel prenesti celo na mohamedanske predele Srednje Azije. V tem primeru bi se vojna brez vojne napovedi, ki divja na Daljnem vzhodu, mogla razširiti še na Rdeče morje. Morda se bodo v tem boju pojavila še nova ognjišča državljanskih vojn. Nekateri, posebno nespravljivi fašistični prvaki mislijo, da Italija ne sme obstati sredi poti, ko si je zagotovila podporo dveh najmočnejših držav sveta Ti prvaki mislijo, da je skrajni cilj, ki ga ima Italija doseči, revizija vsega sistema kolonijalnih mandatov. Vinogradniške zadruge in točenje pijač Belgrad, 3. nov. Na vprašanje, ali vinogradniške zadruge lahko točijo zadružno vino in žganje na drobno in na debelo brez točilne pravice za alkoholne pijače na drobno ali na debelo izven zadružnih kleti v kraju produkcije ali zunaj zadružnih kleti v kraju, kjer ima zadruga svoj sedež, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal obširno pojasnilo. Po določilih pravilnika za izvršitev določil pristojbinskega zakona, 1 ahko pridelovalci vina in žganja lastnega pridelka in 3 lastnega 2£»liuižs nrodaiaio avoia vino in žca- nje iz svojih kleti, kjer imajo ta zemljišča in iz kleti v hiši, kjer stalno stanujejo, in sicer na kmetih več kot 5 litrov in v mestih več ko 10 litrov hkratu tudi brez pravice za točenje alkoholnih pijač na drobno ali na debelo, v kakršnih količinah pač žele točiti svoje vino in žganje. Ker se vinogradniške zadruge smatrajo za pridelovalce vina in žganja lastnega pridelka in lastnega zemljišča, smejo tudi one prodajati zadružno vino iz svojih zadružnih kleti brez pravice za točenje alkoholnih pijač in sicer v vaseh več kot 5 litrov in v mestih več ko 10 litrov hkratu. Če pa žele te zadruge prodajati vino ali žganje zu-oai kleti, a ne na kateremkoli tržišču z .vosa ali Madžari potujejo v Berlin Budimpešta, 3. nov. m. Predsednik madžarske vlade Daranyi in zunanji minister Kany nameravata v drugi polovici tega meseca odpotovali v Berlin, kjer se bosta sestala z vodilnimi nemškimi politiki. Tedaj bo predsednik madžarske vlade Daranyi sprejet tudi pri Hitlerju. V politični javnosti prevladuje prepričanje, da na tem sestanku ne bosta govorila samo o gospodarskih vprašanjih, temveč tudi o političnih. Velike mednarodne zimsko-sportne tekme bodo konec januarja v Garinisch-Partenkirchenu. Udeležili se jih bodo tekmovalci iz vse Evrope. Konferenca za pobijanje mednarodnega terorizma bo sprejela dva načrta za sporazum o varnostnih ukrepih za preganjanje teroristov in o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča. — Kongresa se udeležujejo tudi trije jugoslovanski pravni in policijski strokovnjaki. Ta načrt so izdelali že leta 1934 po atentatu na našega kralja Aleksandra. Romunski kralj Karol se je s svojim naslednikom Mihaelom vred odpeljal v ČSR na političen lov, ki mu ga je priredil predsednik dr. Beneš. Na tem lovu se bodo predvsem razgovarjali o modernizaciji romunske vojske po Škodovih tovarnah. s katerega drugega prevoznih sredstev v količinah več ko 50 litrov hkratu, si morajo za to prodajo izposlovati redno pravico za točenje alkoholnih pijač, Vesti 3. novembra Grški kralj Jurij je včeraj odpotoval k italijanskemu kralju v grad San Rossore. 25 inilij. dolarjev kredita za posojila pridelovalcem koruze je podpisal predsednik Roosevelt. Ta denar naj omogoči ameriškim kmetom, da bodo lahko čakali s prodajo pridelka in ga ne bodo prisiljeni prodajati prezgodaj po nizkih cenah. Javne nabiralne manifestacije za nakup orožja v korist rdeči Španiji bodo priredili francoski levičarji po velikih industrijskih središčih. Šest ljudi so obesili v Leningradu, ker so baje vodili organizacijo, ki je z razsipavanjem in uničevanjem živeža baje škodila ugledu vlade. Doba strank je za vedno minila tudi v Gdansku in bo bodoči mestni svet moral biti sestavljen samo iz hitlerjancev in iz zastopnikov poljske manjšine. Tako je povedal predsednik gdanskega senata Foerster v velikem političnem govoru pred dvema dnevoma ter dodal še, da bo zastava hi-tlerjeve Nemčije kmalu tudi zastava v Gdansku. Važna seja francoske vlade bo prihodnji ponedeljek. Na njej bodo razčiščevali razmerje med socialisti in radikali, ki je zadnje čase postalo^ precej čudno. Odbor judovske svetovne zveze je poslal proteste Franciji, Angliji in Švedski, katerim je poverjeno od ZN nadzorstvo nad političnim življenjem v Gdansku. Protest se nanaša na protijudov-ske demonstracije zadnje čase. Voditelja rexistov Degrella tožita belgijska Narodna banka in bivši finančni minister Frank, ker je v svojih govorih dolžil ministra in banko nečednih denarnih poslov z državnim denarjem. Veliko razburjenje v Angliji je nastalo zaradi govoric, da bo vojno ministrstvo motoriziralo polk tako zvanih »kraljevih sivih Škotove, ki so bili s svojimi konji v Angliji nadvse popularni. To razburjenje je moral pomiriti sam vojni minister z izjavo v zbornici, da bodo Škoti ostali na konjih še naprej. Proti ustanovitvi mednarodnega sodišča za pobijanje terorizma se je v Ženevi izrekel argentinski zastopnik Ruiz Guinazu, češ da bi ustanovitev takega sodišča nasprotovala običajnim pravnim pojmom. Proti skrajni levici in desnici je nastopil na zborovanju poljskih legionarjev diktator maršal Ridz Smigly. Njegovo načelo je, držati se zlate sredine. Spominske plošče italijanskim prostovoljcem, f padlim., v špauski clraivljaniju -vojni, so v.jiedeljo odkrili na vseh javnih poslopjih v Italiji. Revolncijo v Grčiji je pripravljala tretja internacionala in bi jo bila tudi izvedla, kakor jo je v Španiji, če bi ne bila z vso odločnostjo nastopila vlada. Tako je dejal predsednik Metaxas pred dvema dnevoma v vel. političnem govoru. Novo vlado je dobila libanonska republika. Predseduje ji Ahmed Hajretin. 236 milij. dolarjev za nove bojne ladje je dobilo ameriško mornariško ministrstvo, ki zahteva vrh tega tudi denarja za izdelavo 700 novih ve- likih bojnih letal. Turčija je začela izvajati pomorsko nadzorstvo v Dardanelah, na Črnem in Egejskem morju. Nadzorstvo izvršuje večje število vojnih ladij, pa-trolnih čolnov in letal. 0 češki obrambi in finančni politiki je govoril bivši finančni minister dr. Engliš, ki je dejal, da znašajo hranilne vloge v ČSR 22 milijard kron. Večina teh vlog pripada srednjemu stanu, ki je v ČSR sorazmerno zelo bogat. Pri volitvah za newyorškega župana je glasovalo okrog dva in pol milijona ljudi. Po dosedanjih znanih izidih je dobil večino prejšnji župan Fiorell la Guardia, italijanski jud. Njegov nasprotnik je bil demokratski kandidat Mahoney. Volitve so potekle mirno, policija je prijela kakih 50 volilcev, ki so hoteli dvakrat glasovati. Volili so prvič s posebnimi glasovalnimi stroji. Italijanska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Parizu Ceruttija v odgovor na dejstvo, da Blumova vlada že nad leto dni noče poslati svojega, že imenovanega poslanika v Rim. Temu italijanskemu koraku pripisujejo precejšen pomen. Predsednik Roosevelt bo sprejel vojvoda in vojvodinjo Windsorsdta kot svoja gosta in jima priredil svečano kosilo. 82.000 Ur za novo maršalsko palico abesinskemu podkralju Grazianiju je zbrala fašistovska divizija »Tevere«. Petletnico vodstva poljske zunanje politike je včeraj praznoval polkovnik Beck. Vsi poljski listi pišejo, da je Beck najboljši učenec pokojnega maršala Pilsudskega. Propagandnega poslanika za Evropo je imenovala tudi kitajska vlada. Je to bivši industrijski minister Čenkungpo, ki bo obiskal po vrsti Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo ter se tem državam v predavanjih zahvalil za vso naklonjenost, ki jo izkazujejo Kitajcem v tej vojni. Obisk grškega brodovja na Malti v novembru eo odložili na prihodnje leto, ker baje obveznosti iz nyonskega sporazuma ne dovoljujejo Grkom, da bi zapustili domače vode. Kratka revolucija je izbruhnila v Paraguaju. Povzročile so jo ee vemo ameriške petrolejske družbe, ki jim je sedanja vlada vzela monopol za izkoriščanj« vTelcev. Vlada je revolucijo brž zadušila. ■ Bivši nemški cesar Viljem je te dni predsedoval nekakemu znanstvenemu kongresu, na katerem so udeleženci razpravljali o »sodobnih vprašanjih«. O teh vprašanjih je govoril tudi sam presvetli ostareli cesar. Karitativne organizacije, ki so lani sodelovale pri določitvi božičnega obdarovanja, vabi mestno poglavarstvo v Ljubljani, da se po svojih zastopnikih udeleže prve skupne seje, ki se vrši v petek, dne 5. novembra 1937 ob 18. uri v mestni sejni dvorani. Na sestanku se bo določil &ačkt sodelovanja pri letošnjem božičnem obdarovanju. Belgijske vlade še zdaj ni bilo mogoče sestaviti in so vsi napori katoliškega voditelja Pierlota, ki mu je kralj naročil sestaviti vlado, brezuspešni. Zdi ss» da bfl fierlst jo naročilo, če daaeg yrjui, Ljudje, skregani s paragrafom Ljubljana, 3. nov. Novembrsko jesensko sonce je včeraj tja V Ljubljano jo dajmo!', ki se bo uprizorila dne 9. novembra, to je v torek pred Martinovem ter bo nudila s svojim veselim dejanjem mnogo zabave 1 Umetnostno vodstvo odra Frančiškansko prosvete hoče gojiti v prvi vrsti slovensko dramatiko ter bo posegalo predvsem po slovenskih delih. Tako sledi po Ogrincu spet slovenski pisatelj in sicer Milčinski, ko se uprizori v začetku januarja njegova razbojniška pravljica »Volkašin«, pri kateri bo nastopila kot gost poklicna igralka gospodična Majda Skrbinškova v glavni dramatični vlogi Kate, V lorck, dne 0. novembra ob 8 zvefer pa visi k veseloigri *V Ljubljano jo dejmo1*. Prireditev je zamišljena kot veselo Martinovanje, zato bo v odmorih prosta zabava ter se bo ob koncu predstave izžrebala vstopnica, katere imejltelj bo zadel .oMartinovo gosU Naročajte Slovenski dom! Nadaljna razkritja o kolesarski tovarni Ljubljana, 3. novembra. Kakor smo že poročali, so orožniki v Vačah s sodelovanjem ljubljansko policije odkrili v Vačah tajno kolesarsko tovarno, kjer sta dva kolesarska tatova predelavala, prepleskavala in premenjevala v Ljubljani^ in drugod ukradena kolesa. Črtane Janez in Jože Dolinar sedaj mirno ždita v sodnih zaporih. Nočeta mnogo govoriti. Od preiskovalnega sodnika so orožniki v Vačah, okraj litijski, prejeli nalog, da naj nadaljujejo z nadaljnjimi poizvedbami. Orožniki so te dni predložili sodišču obširne popise in točen seznam oseb, ki so od obeh tatov kolesa kupovale. Vseh kupovalcev je doslej ugotovljenih 27, ki so kupili kar 43 koles. Noki Albin I. je kupil šest koles in je potem ž njimi trgoval. Najpodjetnejši je bil Jože Doblikar, star 27 let, ki že od mladosti ni prijel za pošteno delo in je rodom iz Hoste pri Vačah. Doblikar je 1. 1936 kar na debelo že začel krasti kolesa v Ljubljani in okolici. Vozil se je poleni domov v Vače, kjer je kolesa razdrl in prepleskal. 2e 1. 1936 ie Doblikar ukradel 16 koles. Celjske novice c Klub koroškili Slovencev v Celju si Šteje v prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem tistim, ki so ob priliki koroškega družabnega večera 7. denarjem ali sodelovanjem ali obiskom - podprli predstavo, katere Čisti dohodek je namenjen slovenskim koroškim akademikom. c Železniški upokojenci! železniški upokojenci, stanujoči v celjskem okolišu, se pozivajo, da se bodo po 10. novembru pošiljale legitimacije za leto 1938. Natančna navodila so nabita pri postajni blagajni Celje (postaja). c Kanalizacija Stritarjeve ulice. Mestna občina celjska razpisuje nabavo 175 komadov betonske cevi premera 40 cm za podaljšanje kanalizacije v Stritarjevi ulici. Pravilno koikovane ponudbe je vložiti v zaprtem-zavoju vključno do 4. mjvembra do 11. dopoldne na mestnem poglavarstvu. Zaradi nujnosti dobave je navesti najkrajši dobavni rok. c t Fani Lebič. Včeraj popoldne ob 1. je zaspala v Gospodu restavraterka hotela Beli vol na Kralja Petra cesti gdč. Fani Lebič. Pogreb drage pokojnice je bil v torek ob pol 5. popoldne z okoliškega pokopališča. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Izvoz lesa v septembru Belgrad, 1. novembra. AA. Po podatkih odseka za državna šumska podjetja ministrstva za Sume in rudnike je znašal izvoz lesa in lesnih izdelkov v septembru 118.291 ton s skupno vrednostjo 107.013.000 din. Lani je znašal meseca septembra izvoz lesa in lesnih produktov 46.053 ton v vrednotiti 51,723.000 din. V prvih devetih mesecih t. I. smo izvozili 911.077 ton tega blaga, vrednega 857.147.000 din, lani pa 149.172 ton v vrednosti 453,520 dinarjev. Belgrad, 3. novembra, m. Iz Zavidoviča poročajo, da bodo tam danes začele obratovati velike žage, ki jih je imela svoj čas družba Krivaja in ki jih je sedaj odkupilo državno gozdno podjetje Šipad. S tem je končan dolgoletni spor s Krivajo. Otvoritve novih obratov cc bo udeležil tudi miniiter za gozdove in rudnike Bogoljub Kujunjič. Belgrad, 3. novembra, m. Na sinočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze je bilo defitnitivno sklenjeno, da bo revanžna tekma med jugoslovanskim in poljskim nogometnim Izbranim moštvom 3. aprila prihodnjega leta. Na isti seji je bil določen za zvezinega delegata na nedeljski tekmi med Ljub-i ljano in zagrebškim Grudjanskijn dr. Kasti Janko. Izza naših meja Na občinsko upravo v občini Hcrpclje—Kozina je bil pred kratkim časom postavljen komisar, ki je imel nalogo, da pregleda poslovanje takratnega župana (podeštata). Ker pa je župan podal ostavko, je bil na njegovo mesto imenovan komisar z imenom Marcello Candellari. Delo prejšnjega župana gotovo ni bilo v redu. V vednost onim, ki se žele izseliti v Abesinijo, so oblasti izdale posebne odredbe in navodila. S temi odredbami je določeno, da moraio vsi oni, ki se žele nasoliti v Abesiniji, biti v novi domovini včlanjeni v fašistični milici. Dalje zahtevajo, da je v novih pokrajinah potrebna popolna disciplina in da je popolna varnost ljudi mogoča le, če bivajo skupno. Skupnost bivanja nudi tudi večjih možnosti za razvoj posameznika. Te mere previdnosti so bile potrebne zlasti zaradi tega, ker vlada med priseljenci in domačini neprija-teljsko razmerje. Manjše nezgode. V gozdu pri Lokavcah se je pri nakladanju drv ponesrečil Anton Blaško, ki si je pri delu zlomil nogo. — Med Škofijami in Skocijanom pri Divači sta našla dva avtomobilista na cesti ležečega Josipa Orla, starega 40 let, doma iz Vrem. Ponesrečenec je ležal v globoki nezavesti in nista mogla ugotoviti vzroka nesreče. Ker pa je ležalo ix>leg njega kolo, sta domnevala, da se je ponesrečil z le-tem. Najbrž je padel s kolesa tako nesrečno, da je zadel ob kamnite obcestne robnike. Peljala sta ga v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje zelo težko in da ima prebito lobanjo. — Valentin Tavčar iz Barkovelj pri Trstu, star 60 let, je delal na neki zgradbi, pa je z višine nekaj metrov padel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Oni, ki se pridno uče italijanščine, bodo dobili posebne nagrade v denarju. To je sklenila družba »Dante Alighieri« in bo nagrade razdelila ob obletnici pohoda na Rim, ki se bo praznovala 29. t. m. z največjimi svečanostmi po vsej Italiji. Te nagrade pa so izrecno namenjene Ie za obmejne pokrajine Goriško, Trst, Istro, Zader in Tirolskrf. Odlikovani so bili zaradi zaslug, ki 60 si jih pridobili v borbah z razkropljenimi abesinskimi četami, neki Blaž Zakaj iz Poreča, Papež Henrik iz Buj pri Trstu, Reja Karel iz Sv. Martina pri Gorici in neki Šval (Zual?) Viljem iz Tomaja. Dobili so odlikovanje in listino, v kateri je opisano njihovo junaško dejanje. Nagrado za dvojčke sta prfejela Sinorčič iz Vi-žinjana in neki Mušič Dominik iz Krka. Prvi je dobil 700 lir, drugi pa 600. Kakor je znano, je dobila fašistična stranka, ki vodi borbo za povečanje števila rojstev v Italiji, tako zvano »demografsko bitko«, pred kratkim ponoven kredit iz državne blagajne v znesku 100 milijonov lir, ki jih sme uporabiti v ta namen. Goriški proračun za leta 1938 predvideva 7 milijonov 181.236 lir dohodkov in 7,050.520 lir izdatkov. V proračunu pa je tudi predvideno najetje posojila v znesku 2,507.000 lir za izredne potrebe. Ta denar naj bi se v prvi vrsti uporabil za zgradnjo nove in velike vojašnice Sv. Marka ter za zgraditev vojaške grobnice na Oslavju, za kar bo šla skoro vsa vsota posojila. V proračunu pa je predvidena razmeroma zelo velika vsota za podpore, in sicer v znesku 1,357.939 lir. Filmi, Slov. Konjice Cestna dela na prihotRki cesti se sedaj nadaljujejo pri farnem pokopališču. Do vasi je razdalje 200 m. Vaščani upajo, da bodo dela do prihodnje pomladi gotova. Prihova bo b tem deležna važne pridobitve. Marsikdo ne ve, da imamo v Brežicah velik hrast, ki meri v višini poldrugega metra točno pel metrov v obsegu. Gotovo je to posebnost, ki ji ni enake. Prometne nesreče se množe Ljubljana, 3. novembra. Prometnih nesreč prav gotovo ne bo konec, celo z vsakim dnevom jih bo več, če ne bodo tako pešci kaikor tudi vozniki vseh vrst bolj pazili. Tako sta se zgodili včeraj dve nesreči, ki ju je povzročila le neprevidnost. Žena zvaničnika drž. žel. Radetič Amalija, stanujoča v Šiški, se je peljala s tramvajem na Celovško cesto, kjer je v bližini 6tare mitnice izstopila. Ker po izstopu iz voza ni pogledala okrog sebe, je zadel vanjo motocikel, ki je pridrvel po cesti. Podrl jo je na tla in si je zlomila desno nogo nad kolenom, dobila rane na glavi in tudi notranje poškodbe, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Pekovski vajenec Milan Bobek pa se je včeraj popoldne peljal s kolesom po Vodnikovi cesti. Zavil je tako nerodno, da je zgubil ravnotežje in padel. Zlomil si je desno nogo in so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Davi se je na gorenjskem kolodvoru pri premikanju vlakov ponesrečil zavijač drž. žel. Dolinar Alojzij. Dva voza, katera je moral sklopiti, sta trčila tako nenadoma drug v drugega, da^ je komaj ušel hujši nesreči. Odbijača sta mu zmečkala prst na levi roki. Včeraj pa si je pri skladanju hlodov, ki so se podrli, zlomil levo nogo Miklavc Janez, delavec pri lesni industriji Heinrichar v Škofji Loki. Če bo šlo tako naprej, bo prišlo v prihodnjih letih po troje prometnih nesreč na kakršnokoli drugo nesrečo. »Upor na ladji Elsinor« (Matica). To naj bi bil po mornarski noveli Jacka Londona narejeu francoski filmski dvojnik ameriškega »Upora na ladji Bounty , le da mu manjka sleherne osnovne misli, strnjenosti in smiselne dramatike. Tako je stvar kljub zanimivi literarni snovi ostala razbita, v prizorih tu pa tam dobro podana, čeprav v najbolj napetih delih prezoprno naturalistična reportaža o mrkem, zgolj z zločinom in nasiljem prepletenem življenju izgubljenih mornarjev na zadnjih velikih jadrnicah. Deloma učinkovite in pretresljive slike, v katerih francoski igralci z Mu-ratom, Viganom in drugimi dokazujejo svoje veliko mojstrstvo v podajanju pristnega okolja in tipov; a to vse skupaj zdaleč ni film, kje še, da bi bilo filmska drama. Zanimiv pa je pri tem programu Paramountov tednik. Na debeta sta kradla jabolka Jarenina, 2. novembra. Na jesen niso prav redki primeri, da razni dolgoprstneži obiskujejo tuje vrtove in kradejo sadje, seveda najrajše prvovrstno, ker ga lahko tudi hitro prodajo. To se je tudi letos dogajalo, pa ne samo pri nas, pač pa drugod gotovo tudi. Vendar pa imamo pri nas sadne tatove »boljše vrste«. Jareninski sadonosniki so bili letos bogato obloženi s sadjem. Že tedaj, ko je dozorelo prvo sadje, so se začeli nekateri sadjarji pritoževati, da jun jabolka kar čez noč izginjajo z vrtov. Sadni tatovi so prirejali svoje obiske najraje po vrtovih posestnikov Rusa Franca iz Gačnika, Košpeka Mihaela in Zupanič Aloj. iz Vajna, Zupaniča Iv. ‘i ji- t lfr. Možeta Iv- ^ Cirknice. Tatove so izsledili še hitreje zaradi tega, ker so nekateri tamkajšnji domačini skoro kar naravnost namigovali, kdo naj bi bil tako pridni obiskovalec tujih vrtov, rosebno zanimivo je bilo to, kar je povedal nek m osla, ki )e slučajno stanoval poleg enega teh tatov Ta ,e povedal, kako je neki 2. ponoči vstal, odšel s prazno vrečo z doma, pa se kmalu spet vpil s polno. To se je zgodilo tisto noč dvakrat, ta sum je zadostoval, da so orožniki iz St. lija napravili preiskavo, ki je imela presenetljiv uspeh. Pn dveh osumljencih so našli nič manj kot 800 k«' sadja. Nista pa povedala, koliko sadja sta bila letošnjo jesen že prodala, le to sta priznala — in to tudi ni malo da sta jabolka vozila štirikrat na teden v Maribor, zgodilo pa se je tudi, da sta pelja-la tja »sadje kar dvakirat na dan. Vse to sta delala že ves čas, odkar je bilo prvo sadje zrelo. Jabolka sta prodajala na mariborskem trgu, kadar pa se jima je zazdelo malo bolj nevarno, pa sta sadje prodajala vojakom. Ponujala sta ga celo v bolnišnicah. Pri enem teh dveh tatov so orožniki tudi našli strup strihnin, za katerega pa še ni jasno, zakaj ga je tat nameraval uporabiti. Ljudje pa seveda po svoje ugibajo o tem. Povišanje plač železniškim delavcem Ljubljana,, 3. nov. m. Glede uradniških plač m njihovega zvišanja, smo si vsi na jasnem in vemo, da je bilo vsaj pri nižjih uradnikih to povišanje že neobliodno potrebno. Zalo so vsi z veseljem sprejeli zadnji odlok kr. vlade, da dobe državni uradniki nazaj vsaj nekaj onih prejem-kov, ki so jih izgubili pred leti, in sedaj samo še upajo, da bo kaj kmalu prišlo še do nadaljnjega povišanja plač in tako tudi zboljšanje položaja, v katerem uradništvo, posebno državno, živi. Z nič manjšim veseljem pa so sprejeli na znanje odlok prometnega ministra o povišanju plač železniški delavci, ki so kljub svoji težki in dostikrat tudi zelo odgovorni službi primeroma zelo slabo plačani, kljub temu, da nimajo zaradi prevelike zaposlenosti niti prepotrebnega časa za nujen odpočitek. To povišanje je diferencirano jx> draginjskili razmerah, podobno kakor je to pri uradniških plačah, ter seveda tudi po kvalifikaciji delavstva. Iz Cerknice Cerknica, 3. novembra. Nedeljo teden, dne 24. oktobra, eo sc fantje stepli na mostu v Cerknici. Do pretepa je prišlo zaradi klica »Aufbiks«. Zakrajšek Jože iz Cerknice je v pijanosti klical na aufbiks, Caserman Anton iz Cerknice se mu je odzval »NaprejI< Zakrajšek ga je nato napadel in udaril. Cascrman mu je pa krepko vračal batine. Ko je pa Zakrajšek videl, da ni koe močnemu Casermanu, je potegnil nož in začel onega obdelovati z nožem. Zadal mu je ©edem nevarnih ran po životu. Caserman v veliki razburjenosti in vinjenosti še takoj začutil ni, šele ko je začel močno krvaveti, se je zavedel, kaj je ž njim. Prvo pomoč mu je nudil banovinski zdravnik dr. Smrdu. Ker je bilo nevarno, da izkrvavi, eo ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Caserman še zdaj ni izven nevarnosti. Sreča v nesreči je bila, da nož ni bil rjav. Omenjena fanta sta bila dobra fanta in nikdar se ni kaj slabega o njih slišalo. Vsega je kriv alkohol. Pregovor pravi: Kdor z nožem okoli hodi, bo z nožem končani PRIDU! pride! KINO SLOGA - Telefon 27-30 Velefilm pretresljive vsebine in romantične ljubezni PARADA SMRTI V glavnih vlogah: Friderik Marsch. Warner Baxter, Lionel Barrj’more in lopa Junc Langova Ves svetovni tisk navdušeno piše o tem velikem filmu, ki ga človek ne gleda, ampak doživlja Premiera jntri! Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Premiera jutri! Spečega tekmeca zabodel Nenavadno maičevanje pod oknom dekleta Maribor, 2. novembra. Na Pobrežju se je pripetila ta zgodba, o kateri govori danes celo predmestje. Tamkaj živi živahna mlada deklica, za katero se zanima mnogo fantov. Tudi deklico fantje zanimajo, in ker ima precej veliko srce, je umela uredili stvar tako, da sta prihajala k njej v vas kar dva izvoljenca, ki pa drug za drugega nista vedela. Taka stvar pa jo vedno nevarna, ker se le prelahko zgodi, da prideta enkrat oba izvoljenca skupaj pod okno ter se šole tam zavesla, da sta prav za prav tekmeca. Tako se jo zgodilo tudi v obravnavanem primeru, in sicer je prišlo do katastrofe sinoči. Zakrivil pa jo Jo eden od obeh izvoljencov, 30-letni Martin H. Včeraj, na dan Vseh svetih, jo za Pobrežane bil vsakoletni praznik, katerega po starodavni navadi obhajajo v gostilni. Tudi Mar-tiu 6e jo držal tega obicuja, zvečer pa ga je srco, zavleklo iz gostilne pod okno izvoljenke. Cislp pa je v prijetnem vinjenem razpoloženju pozabil, da se za la večer nista zmenila in da ima določeno čislo druge dneve za obiske. Martin je prišel pod 'okno, pa je zaman trkal. Dekle je bilo najbrž doma, pa so je držalo v primerni razdalji, ker je videlo, da ni prišel pod okno pravi obožovatelj. Martin je nekaj časa trkal, potom pa ga je premagala utrujenost, ki jo je povzročil alkohol, pa je sladko zadremal. Zbudila pa ga jo silovita bolečina, planil je kvišku kakor zadet srnjak, pa se takoj zopet zgrudil oblit s krvjo. Nekdo mu jo spečemu zasadil v prsi nož ter ga nevarno ranil, nato pa Izgini! v noč. Martina so prepeljali v bolnišnico na zdravljenje, napadalca pa zasledujejo orožniki ter^ domnevajo, da je bil to tekmec, ki se je znašel pod oknom, kjer jo opazil spečega konkurenta ter sc je na grd način nad njim uiažccval, Vremensko porošib »Slovanskega doma« Po stanji' danes ob 7 zj. Krai Barometer- j! sko stanje I Tempe-ratnra v C' ri 3 > t c it n v !> K jf o Veter (smer, iakost) Pada- | vine j a , kn 'Sc ° I . C3 m/m vrsta Ljubljana 759-2 10-2 16-4 91 mgl, 10 E o-i dež Maribor 759-7 to-o 15-0 95 10 0 — — Zagreb 756-0 10-0 17-0 95 mgl. 10 ENEi 0-2 dež Belgrad 757-3 to-o 17-0 70 4 ESE, — — Sarajevo 756-6 7-0 16-0 95 10 0 — — Skopijo 761-6 8-0 14-0 95 10 0 — — Split 754-7 15-0 19-0 80 10 E, 0-5 dež Kumbor 755-9 13'0 — 80 10 ESEj 8-0 dež Rab 755-0 12-0 — 70 5 SSE, — — Pripomba. Vremenska poročila od Bol-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj se je megla popolnoma dvignila šele ob 12., nato se je popolnoma zjasnilo. Ob 13.50 se je pričelo oblačiti, ob 15.45 pa se je povsem pooblačilo. Nekoliko je pršilo ob 17., ob 19. pa je rahlo deževalo kakih 10 minut, zatem pa rahlo pršilo do 10.35. Danes zjutraj je rahlo deževalo od 1.45 do 7. Barometer se dviga. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 3. novembra: Viktorin. Četrtek, 4. novembra: Karel Bor. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste, mE Danes poslednjič ! Veličasten zgodovinski velefilm Lord Nelson Nemški dialog* zmtavrM Veliki pustolovski film po romanu Jack Londona Upor no ladja Elsinore Jean Murat Vlnna Wlnfried Danes predstave samo ob 16, url, obe večerni predstavi odpadeta vsled Honcerta. UNION Danes poslednjičil Veličasten pevski film San Francisco Jeanette Mae Donald Clark Gable. Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami iz Traviate in Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film je v nemškem jeziku Uprava kino Matico obvešča, da je danes predstava samo ob 16. popoldne, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. Izšel je koledarček Kmečke zveze za 1. 1938. Naroča se pri tajništvu v Ljubljani, Miklošičeva c. 17/III., v prodaji pa je tudi v knjigarnah in pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena koledarju je 10 din. Koledarček je v lepi in močni platneni vezavi v zeleni in modri barvi z znakom Kmečke zveze. Vsebina koledarja je pestra. Poleg člankov stanovskega značaja, o kmetski zbornici in pregledu krajevnih in okrajnih organizacij vsebuje tudi mnogo praktičnih tabel, ki so potrebne tako kmečkemu človeku kakor tudi drugim. Nobena kmečka hiša ne sme ostati brez njega. Prosimo, da ga člani naročajo po svojih krajevnih odborih, da bo pošiljatev skupila in zato cenejša. Izdala in založila ga je Kmečka zveza v Ljubljani. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani ima v četrtek, dne 4. novembra, ob ‘20. članski sestanek v društvenem prostoru pri »Sokolu«, Ljubljana, Pred škofijo 18-1. Na 6poredu jo aktualno predavanje o Koroški in važna sporočila. Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhi-tektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v četrtek 4. novembra ob 20 v mali dvorani filharmonije na 'Kongresnem trgu. Predaval bo gospod inž. Dušan Avsec o termokonvektivnih in elektro-konvektivnih vrtincih ter o vplivu transformatorskih olj. Predavanje bo ponazorjal film. Vetop je prost vsem, ki 6e zanimajo. Sijajne kritične ocene spremljajo umetniško pot znamenitega čelista Enrico Mainardija, ki je v zadnjih 10 letih koncertiral po vseh velikih kulturnih središčih cele Evrope. Poznan je na njenem severu, prav tako pa ga čisla tudi jug. Kadarkoli pride, vedno je dobrodošel gost na koncertnih deskah in to ne za 1 večer, temveč kar za več koncertnih večerov zaporedoma. Prvič obišče veliki čelist Enrico Mainardi e svojim klavirskim spremljevalcem Ljubljano v sredo, dne 3, t. m. in nastopi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Zaigral nam bo po 1 delo Haydna in Bacha ter krajše skladbe skladateljev Bizzettija, Rahmaninova, Al- beniza, Debussyja in Sarasateja. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Poziv naše zavedne slovenske javnosti. V zadnjem času se je ponovno zgodilo, da so tujerodni artisti po kabaretih in kavurnah v svojih izvajanjih smešili in sramotili češkoslovaške in druge slovanske narode. Poživljamo narodno občinstvo, da takšno početje energično odkloni in pokliče policijsko intervencijo. Opozarjamo pa na to sramoto predvsem podjetnike takih lokalov, da pazijo kdo pri njih nastopa in kako. — Izvršilni odbor J. C. Lig. dravske banovine v Ljubljani. Vstt) kulturni Javnosti/ V ličink zvečer koncortlru r fruntiSkimskl dvorani •LJuhljanuki godalni Icvarlctt, ki k1 jo pridobil nprnvlBen naslov. NmhS odlični umetniki, uis. profesorji I<. Pfeifer (I. violina), F. BtanlS (II. vlollnu), V. SuSlorSIS (viola) lil O. Mutlor (čelo), bodo predvajali svetovna dela lliiydmi, Havel« lil t>vo-faka, ki predstavljajo Mscre kvarlotno literature. Opozarjamo vse ljubitelje resnične glusbono umetnosti na ta edinstvul koncert nartih priznanih virtuozov. Vstopnine so v predprodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski pasaži. Istotam se sprejemajo tudi abonenti in fllanl Glanbene akademije. 1’rosvctnO društvo Trnovo naznanja vsem članom in prijateljem, dn otvarja drevi s prvim prosvetnim večerom uovo sozono 1937r38, Na jirvcm prosvctuem vt; Še nekaj k združitvi Laškega z Marijagradcem Laško, 1. novembra. V zadnji št. »Nove dobe«- je po stari navadi laški nepoboljšljivi pisun zopet ustrelil nekaj velikih kozlov. Zdi se nam, da ni bil pri čisti pameti, ko je zapisal v svojem dolgoveznem in izrazito nepremišljenem dopisu tole: »Ko potvarjajo višino doklad (občinskih), skušajo istočasno zasejati razdor med meščane in kmete.« Stara je že resnica, da preveliko veselje ali prevelika žalost zelo kvarno vplivata na človeške živce, toda takih kozlarij bi od »kmeta z okorno roko« (v gosposki suknji) kljub temu ne pričakovali. Suha dejstva govore drugače. Občinske doklade so se gibale že v dobi JN,S režima dolgo vrsto let med 50 in 55%. V letu 1936-1937 pa so bile povišane na 70%. Pod sedanjo upravo so bile znižane na 40%, čeprav so je polovici občanov znižala vodarina in trošarina na alkoholne pijače in so se kljub temu dvignile vse pod socialno skrbstvo spadajoče postavke na dva- do petkratno višino. Torej bo le naše poročilo o 40% doklad resnično in ne poročilo »Novo dobe, ki navaja 60%. Ker pa gospod dopisnik hoče na vsak način le zabavljati, se mora poslu-žiti neresnice. Kdor pa to dela vedoma in hote, z namenom, da zapelje Marijagrajčane v zmoto, mora oprostiti, čo ga javno nazlvamo, da je lažnik in demagog. Saj razumemo vašo besnost, ko pa je na dlani, da tudi v združeni občini vkljub 300 odstotnim potrebam Marijagradca (napisala »Nova doba<) ne bodo doklade presegle višine, katero so dosegle jkmJ vašim vodstvom. Iz tega sledi, da nimate drugega orožja in vam jo neresnica tudi zelo dobrodošla, samo da se nekaj napiše. Radi razdora med meščani in kmeti bomo pa vas prijeli za ušesa. Ali niste bili vi tisti, ki ste letos napisali v »Novi dobi«, »da so kmetje manjvredna, otopela, nerasodna itd. masa«, zato pač ne smete pričakovati, da vas bodo hvalili. Meščani pa bodo že sami uvideli, da ste samo vi s svojim hujskajočim pisanjem pripravili razdor v Laškem, katerega skušate sedaj podtakniti nam. Sicer pa mi ne opazimo nevarnih razdorov in s[x> rov razen onih, ki ste jih vi umetno ustvarili. Nehajte že enkrat z neupravičenimi napadi in skušajte se mirno vživeti v vlogo premaganca, ki ni imel sposobnosti za javno gospodarjenje, saj smo vam na vašo željo že neštetokrat javno dokazali, kaj hočete še? Bodočnost vam bo ]X>kazala, da imamo prav mi, in edina posledica vašega hujskanja bo, da izgubite še tiste maloštevilne kaline, ki ste jih z vašim rovarjenjem ujeli na limanice. Pomilovanja vreden je dopisnik, ko trdi, da bo Laško zgubilo zelo mnogo na tujskem prometu zaradi združitve občin. Mislimo, da tujce letoviščarje ne bo prav nič motilo, če sedi v občinskem odboru v Laškem tudi nekaj kmetov. Na drugi strani se pa tudi kmetje zavedajo, da je v njihovem lastnem interesu, ako pridejo tujci k nam, saj njih denar prihaja v veliki meri tudi med kmete. Prepričam' smo, da bo baš združitev občin odpravila umetno mejo med mestom in deželo, ker bodo pri medsebojnem sodelovanju odpadli od nemškutarstva in liberalizma privzgojeni predsodki. Pregled letošnjih plavalnih uspehov Žc pri olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelesu in pri lanskih olimpijskih igrah v Berlinu se je moral ves svet čuditi uspehom japonskih pla-vačev, Samo po sebi je razumljivo, da Japonci hočejo na vsak način obdržati hegemonijo tudi za olimpijske igre v Tokiu. Na domačih tleh jim bo to prav gotovo tudi uspelo, Japonci imajo na izbiro lepo število plavačev, ki bodo znali hitro zamenjati dosedanje plavalne zvezde. Plavalni šport je v deželi vzhajajočega solnca narodni Šport. Zato so tudi že bili marsikateri novinci zamenjali lanske olimpijske zvezde. K tem novim zvezdam plavalnega športa moramo na vsak način prištevati tudi danes najhitrejšega plavača n asvetu Japonca Arraija. Lansko leto je bil v Berlinu tretji, letos pa ima z rezultatom 58.4 v plavanju na 100 m prosto najboljši čas na svetu. Isti Arrai je tudi najboljši japonski plavač na 200 m progi. Čas 2:13.2 je edini letos doseženi čas. Najvažnejši športni dogodek v japonskem plavalnem športu je bilo srečanje Medica (USA), Uda in Makina — prvih treh na lanskih olimpijskih Razpisano mesto zdravnika Razpisujem službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Celju. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. novembra 1937. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. Iz Laškega Kupčija z jabolki, za katero sprva ni bilo iz-gledov, se zadnji čas prav ugodno razvija. Jabolk je še dovolj na razpolago, le žal, da je dolgotrajno deževje precej škodovalo kvaliteti blaga. Glasovitf vlomilec Urbanč se je baje v prejšnji sredi pojavil v Laškem, odkoder je zopet brez sledu izginil. Kakor sc zadnje čase opaža, prihajajo slavne dvoživke vedno bolj do izraza. Tudi stari ata »Slovenski narod« jih je te dni prerešetava! na svojem glasovitem »situ in rešetu t. Zdi se, da je tudi on z njimi obdan, kar je za stare kosti silno neprijetno, če mora za njimi laziti iz suhega v vodo in potem zopet iz vode na suho. Kaj, ata »Narod«, ali nimamo mogoče tudi mi prav? 6oru bo imel sklopti6no predavanje gosp. prof. Janko Mlakar «0 deželi polnočnega ponča* na Spitzborglh. Vabimo vso Člane, prijatoljc in lanskoletne obiskovalco prosvetnih vožerov na prvi prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v društvenem domu — Odbor. Naša pot na pariško razstavo je naslov predavanju, ki bo v petek na V. prosvetnem vefieru. Letošnje polotje je bila pač evropska senzacija pariška razstava, ki je bila pod devizo umetnost in tehnika. Do 25 milijonov ljudi jo to razstavo obiskalo, doseženo jo bilo število obiskovalcev, kpkor doslej še na nobeni drugi svetovni razstavi. Predavatelj g. ravn. Vinko Zor, kt je vodil na razstavo okspodicijo s pomočjo avtobusa, bo nanizal krasne spomine na gornjaitalska jezera, katera so med potjo izletniki obiskali. Inte-resantna je zlasti cesta, ki vodi ob zapadnem bregu Uardskegu jezera In ki je bila nedavno zgrajen«. Lepo inesto Leeeo ob Comskcm jezeru, Lugansko jezero in konftno Locarno ob velikem jezeru so svetlo točke tega potovanja. Interesantna je vožnja čez St. Gothardski prelaz v divjo romantično sotesko med Andcrmatoiu iu Viertvaldstatskim jezerom iti dalje preko švlee v Pariz, vse to kraje bodo kazale lepe skioptične sliko. Na to predavanje so vljudno vabi cen j. občinstvo. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva eesta 7s sodoži 8 din, stojišču 2 din, za dijake l diu. Akademski, klub vnontanitlov v Ljubljani bo priredil dne 7. decembra po dveletnem presledku svoj tradicionalni »Skok preko kože«. Naprošamo vsa društva in ustanove, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda, 8. novembra: Viničarji. Red Sreda. Četrtek, 4. novembra: Firma. Premiera. Premierski abonma. Potek, 5. novembra: Zaprto. —- (Gostovanje v Ce* lju: »Dr«.) Sobota. 0. novembra: Vozel. Izven. Proslava 35-letnega pisateljskega delovanja gosp. Pecije Petroviča. Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 3. novembra: Zaprto. Četrtek, 4. novembra: Evangeljnik. Red B, Gostuje g. Josip Gostič. Četrtek, 4. novembra: Amaconke. Red Četrtek. Petek, 5. novembra: Ob 15. La Boheme. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol« %igrah na 400 m progi. Makino je zmagal z najboljšim letošnjim časom 4:50.8, Udo je pa moral kloniti še pred dvema novincema Sugiurijem in Taka-hashijem. Medica ni prišel v poštev. Tudi na progi 1500 m Amerikanec Medica ni mogel uspeti. Da, celo lanski olimpijski zmagovalec Tarada je moral kloniti pred novo mlado japonsko gardo kot 60 Takahaski, Tanako, Homma in Atnamo. Zmagal je Takahaski z najboljšim letošnjim rezultatom 19:37,8. V prsnem plavanju na 200 m je ostal še vedno najboljši lanski olimpijski zmagovalec Hamuro, Njegov čas 2:40,4 je odličen. Hamuro pa že močno ogroža novinec Noda. V hrbtnem plavanju pa je še vedno nepremagljiv Američan Kiefer, Njegovih rezultatov ni dosegel nihče. Kakor vidimo iz najboljših rezultatov, ki so bili doseženi v letošnji plavalni sezoni, so Ja« ponči Še vedno v plavanju obdržali svoj gospodovalni položaj Da, celo več, za staro gardo že nastopajo novinci, ki bodo dobro zamenjali dosedanje rekorderje. Požigalec, ki )e poiigal za zabavo - prifet Maribor, 2. novembra. Orožnikom iz Hoč. se je posrečilo izslediti požigalca, ki je zadnje čase strahoval Razvanje in vso okolico.^ To je 22 letni strojni ključavničar Franc Lubanjšek is Razvanj. Lubanjšek je v noči na 1. november podtaknil ogenj v kolarnici posestnika Grašiča na Pohovi. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša okoli 100.000 dinarjev, krita pa je z zavarovalnino le v znesku 60.000 din. Na kraj požara so prihiteli takoi gasilci iz Maribora, Peker, Razvanja, Hoč, od Sv. Miklavža in Pohove. Požar se jim Je posrečilo omejiti, tako da se ni razširil še na druga poslopja. Pri |>ožaru pri posestniku Grašiču jo dobil Grašičev sin precejšnje poškodbe, tako da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. V istem Času je osumljeni Lubanjšek zažgal na Pohovi kopo slame, ki je bila zložena na posestvu posestnika Tavčarja Antona iz Maribora. Škode je okoli 1000 din. Orožniška patrulja pod vodstvom narednika Popoviča je začela preiskavo in zaslišala služkinjo, ki je slišala hoditi omenjeno noči tam mimo neke neznance. Aretiran jo bil Lubanjšek, in sicer eo ga orožniki prijeli v Razvanju doma v hiši. Preden so ga prijeli, pa so že v predsobi pregledali njegovo obleko in ugotovili, da manjkajo k neki obleki hlače. Te hlače so nato dobili v podstrešju. Bilo so spodaj vse premočene, kar jo kazalo, da jo moral Lubanjšek broditi nekje po vodi. Ko je osumljenec le videl, da ne more več tajiti svojih dejanj, je vse priznal. Povedal je, da je požgal tudi pri Grašičevih, kjer je moral preko vode. Nadalje je priznal, da je požgal tudi pri posestniku Josipu Hajdinu, Varšiču V., Dregariču Stefanu in kmetu Fricu, ki so vsi iz Razvanja. Škoda, ki so jo prizadejali vsi tl požari, je ocenjena na okroglo pol milijona dinarjov. Lubanjšek pravi, da ni požigal Iz škodoželjnosti, pač pa zaradi tega, ker ima čudovito slast nad tem, če vidi, kako kje kaj gori. Ta požigalska strast se mu posebno razvname takrat, kadar ga ima malo v glavi. Vse kaže, da bo pri nadaljnjem zasliševanju poSgalec Lubanjšek povedal še kaj več tudi o drugih svojih grehih. Zagovarja se mirno in jo dosedaj fie vse priznal. Uspešno delo Olepševalnega društva v Radgoni Gor. Radgona .je vsekakor najvažnejša obmejna postojanka ob naši 6evemi meji. Je to važno gospodarsko, prosvetno In kulturno središče Prlekije, Slovenskih goric in Slovenske krajine. To mecto je posebno v zadnjem času pokazalo precej napredka, to pa predvsem zaradi tega, ker je spoznalo velik pomen tujskega prometa, ki ob drugače slabih gospodarskih razmerah more le prinesti nekaj blagostanja, Na pobudo radgonske občine se je letos ustanovilo v mestu Olepševalno društvo, ki mu stoji na čelu g. inž. Vladimir Knez. Kljub malenkostnim sredstvom, ki so na razpolago, je to društvo v tej kratki dobi svojega obstoja zaznamovalo precej« šen napredek, ki bo mestu gotovo v veliko korist. Radgonska posojilnica je dala na razpolago vrt, ki g* je Olepševalno društvo preuredilo v krasen park. S takšnim delom je Gornja Radgona postala že sedaj mnogo bolj privlačno mesto, gotovo pa bo v bodoče z novimi deli, ki so na vidiku, mogla še bolj privabljati tujce kot dosedaj. Želimo, da bi Olepševalno društvo doseglo še mnogo uspehov, ki bodo na vsak način v veliko gospodarsko korist me« slu samemu, nič matij pa tudi okolici, Od tu in tam Narodna skupščina se bo najbrž sestala žc 16. novembra. Pričakujejo, da bo do takrat finančni minister predložil osnutek novega državnega proračuna. Senat pa bi se imel sestati šele konec meseca. Sodišče za zaščito države v Belgradu je obsodilo na deset let robije voditelja jugoslovanskih komunistov in zastopnika kominterne v naši državi Adolfa Munka, Nekaj njegovih prijateljev pa je bilo obsojenih na manjše kazni. Munka so naše oblasti dolga leta iskale, prijele so ga pa šele spomladi, k° je organiziral skupino okrog 700 jugoslovanskih levičarjev kot prostovoljce za Španijo. Vsi ti prostovoljci 60 se na tiho zbrali v okolici Šibenika, nakar so 6e hoteli 6 čolni prepeljati na neko tujo ladjo, ki se je v ta namen sredi noči usidrala blizu Šibenika, Toda oblasti so zvedele za te načrte in so odhod jugoslovanskih prostovoljcev v Španijo pravočasno preprečile. Ob tej priliki je padel v past tudi Munk in z njim vred nekaj vidnejših organizatorjev komunistov. Muslimanski minister dr. Šefkija Behmen je končal svoje agitacijsko potovanje po Bosni. Minister se je povsod izrekel proti sporazumu med KDK z belgrajsko združeno opozicijo. Nasprotno pa prihajajo vesti, da je postal velik prijatelj sporazuma hrvatski uskok in vneti podpornik vseh diktatorskih režimov ter minister v Živkovičevem kabinetu Nikola Preka. Pred dnevi je prišel Preka v Dubrovnik in obiskal svoje politične prijatelje. Baje namerava tudi javno nastopiti za sporazum. Prvo nagrado v tekmovanja za osnutek nove palače prosvetnega ministrstva sta dobila zagrebška arhitekta Haberle in Bauer. Drugo nagrado je dobil arhitekt čohulja iz Skoplja, tretjo pa sarajevska arhitekta Bajjon in Šamanek. Prva nagrada je znašala 25.000 din, druga prav toliko, tretja pa 15.000. Palačo bodo začeli graditi najbrž šele prihodnje leto. Preko 272,000 kg cvetja in 37.000 kg salate i® spravila na razna domača tržišča Vrtnarsko-sa-djarska zadruga v Splitu. Zadruga je pokazala novo pot, po kateri bi se lahko preusmerilo dalmatinsko gospodarstvo. Pred leti so začeli povečavati cvetlične nasade in iz jugoslovanskega trga izriva ti italijansko blago. V veliki meri se jim je to posrečilo. Ti uspehi so rodili tudi misel, naj bi vinogradniki deloma opustili gojitev trte, ki prinaša malo dobička m se bolj vneto oprijeli gojitve cvetlic. \ soboto bodo spustili v morje dva nova trgovska parnika, ki sta bila izdelana doma v splitski ladjedelnici. Slovesnostim bodo prisostvovali prometni minister dr. Spaho, trgovinski minister dr. Vrbanič id minister brez listnice dr. Niko Novakovič. Kumici bosta soproga ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča in soproga promelnega ministra dr. Spaha. Ko bodo spustili v morje prvi parnik »šumadijn«, bodo povabljenim gostom postregli na ladji »Prestolnaslednik Peter s šampanjcem; potem, ko bodo porinili v morje fie »Sarajevo«, se bodo pa povabljeni gostje vsedli k pojedini na ladji »Kraljica Marija,. Za to veselo vestjo pa prihaja bolj žalostna. Ker splitska ladjedelnica nima novih naročil, bo morala odpustili precej delavcev. Čim bosta imenovana parnika dogotovljena. Ali ne bi kazalo poplavo šampanjca odstaviti z dnevnega reda in privoščiti to dobroto v drugi obliki delavcem, ki bodo morali oditi? V Zenici je bil v ponedeljek zvečer izvršen nenavaden ubnj. Ko je tovorni vlak vozil v po-' stajo mimo hišice, v kateri je stanoval nadzornik železniške proge Alija Ljutovič s svojo drugo ženo Bahrijo, je nekdo ustrelil skozi okno proti postelji, v kateri sta mož in žena spala. Prva krogla je zadela mlado Ženo v vrat, druga pa nadzornika v želodec. Mož je imel še toliko moči, da je poklical svoje otroke, ki so spali v bližnji sobi, pa strelov zaradi ropotanja vlaka niso slišali, nato je stekel k orožniltoni. Orožniki so dognali, da je streljal človek, ki se je bil pripeljal iz Zenice, kajti pod oknom so našli železniško karto, ki se je glasila za progo Sarajevo— Zenica. Zločin je najbrž izvršila Ljutovičeva prva žena Munira, katero je Alija odpodil, ker je bila nezvesta ter se je družila z odpuščenim železniškim uradnikom Simičem. Munira je potem odšla v Sarajevo in se udinjala v neko tovaruo pletenin. Navijače cen ho začeli na debelo preganjati v Somborjti. Policija je prijavila sodišču nič manj kakor 29 mesarjev, 33 pekov in 19 trgovcev s kurivom. V tem mestu veljajo namreč maksimirane cene. Najhujši navijači so bili trgovci s kurivom. Ko je občina razpisala licitacijo za nabavo nekaj vagonov drv, so se oglasili trgovci in ponudili drva po 3000 dinarjev za vagon. Občina pa je drva kupila od prvih proizvajalcev in plačala vsak vagon p o2250 dinarjev. S tem je prihranila nič manj kakor 60 jurjev. Prav ob tem primeru je občina postala pozorna na vse trgovce in obrtnike in jih nazadnje tudi ovadila sodišču. Zaradi klobuka, ki ga ni snel z glave, ko je 6topil v odvetnikovo pisarno, je moral pred sodišče zagrebški hišni posestnik Rudolf Bernstein. V Bernsteinovi hiši je zastopstvo tovarne peči, ki je njen pravni zastopnik odvetnik dr. Berger, Nekega dne je Bernstein stopil v odvetnikovo pisarno, ne da bi snel z glave klobuk. Ko je začel govoriti, ga je odvetnik opozoril, da se običajno sname klobuk z glave, če kdo stopi v tujo sobo ali pisarno. Bernstein se je rfa to razjezil in odvetniku dejal: Sramujte se — in odšel. Odvetnik je smatral to za žalitev in hišnega posestnika tožil. Sodišče se je pridružilo njegovemu mnenju in Bernsteina obsodilo na 250 din kazni pogojno na eno leto ter na plačilo pravdnih stroškov. i ? ,e I® M žive in mrtve boril kmet Mijo Iremljan iz Buikovija pri Križevcih. Posestnik je sredi noči začul neko Škripanje v sobi, kjer je spal. Ko je odprl oči, je v temi razločil temno postavo, ki je imela v roki dolg nož. Mijo s e je hitro zavedel. Skočil je na razbojnika in ga podrl. Borba je trajala nekaj časa, dokler niso prišli na pomoč sosedje, ki so culi Mljove klice na pomoč. Razbojnik je zadal Tremljaau več ran * nožem, vendar je imel Mijo še vedno toliko moči, da ga je obvladal. Ko so razbojnika zvezali in odvedli na orožniško postajo, so spoznali v njem znanega razbojnika Nikola Sakačiča, ki je v zadnjem č»su kot glavar neke ciganske tolpe ropabpo okolici. Kasneje se je. ločil od družbe, ker ga je pri prepiru zaradi razdelitve plena eden izmed tovarišev težko ranil. Razbojnik je bil tako drzen, da je prišel v koprivniško bolnišnico ter se prijavil pod tujim imenom. Ko je nekoliko okreval, jo je popihal, Sedaj se je sam ujel. SO letni »fant od fare« se je poročil s 73 letnim »'dekletom«, namreč Radojko Vesič s Simono Bekič, ki sta oba doma iz Banjaluke. Takega do-fodkjfc to igeeta |e ni doživelo, tSluvtsuai) dum« tzliaja vsak delavnih r»b 12 Mnsefina namfinin« 13 Din ca Inozemstvu 2i Din OredniAtvo Kopitarjeva oliea (IATI1. Telefon **>« ta 2Wt>. Uprarai Kopitarjeva t lelefau 2894 Za Jugosluvouako uikwuo ■ Ljubljajui & Ce4 Izdajatelj; Ivan Kukovec. Uredniki Jož« Ivožiček, Škrbast, plešast, kratkoviden Po zavzetju Santandera so Francovi vojaki naleteli v tem mestu na tale dragocen plen, ki 60 ga španski boljševiki prej nabrali po raznih španskih katoliških cerkvah. Ali bo voina, ali ne? Kdo more reči, da se prav nič ne boji vojne, ko pa se neprestano govori o tem, kakšne grozote je prinesla zadnja in kakšne bo prihodnja, na katero 6e vse države, posebno močnejše, zelo skrbno pripravljajo. Saj menda še vedno drži izrek, da se človek tega, o čemer se največ govori, najbolj boji. Po časopisih pogosto objavljajo razni vojni strokovnjaki svoja mnenja o tem, kakšna bo bodoča vojna in o tem, če bo do vojne sploh prišlo. Malo pred izbruhom kitajsko-japonske vojne je washingtonski >institut za javno mnenje« stavil milijonom Ameri-kancev tale vprašanja: »Ali mislite, da bo res izbruhnila spet svetovna vojna?«, »Kdaj bo ta vojna izbruhnila«, »Ali morejo ostati Združene ameriške države nevtralne in se ne udeležiti te vojne?«, »Kateri narod ali katera država bo po vašem mnenju odgovorna za novo vojno?«. Odgovori na ta vprašanja so nekam čudno presenetljivi. 73 odstotkov je bilo takšnih, ki pravijo, da bo gotovo prišlo do druge svetovne vojne. Od vsake stotine jih 16 misli, da bo druga svetovna vojna izbruhnila še predno preteče eno leto. Združene ameriške države se te vojne po mnenju 56 odstotkov ljudi ne bodo udeležile. Se bolj zanimivo je, koga smatrajo za krivca bodoče vojne. Ta očitek zadene v 76 odstotkih odgovorov Nemčijo, prav malo pa Anglijo (2%), Rusijo (U%) in Španijo (5%). Nogomet v Angliji Menda ni nikjer na svetu tolikega zanimanja med ljudstvom vseh slojev za nogomet kot po zahodnih državah Evrope, v Franciji, Belgiji, Holandiji in tudi v Italiji, kjer je sedaj povsod nogometna sezona na višku. Kakor V6aka človeška slabost, tako tudi par blazno zanimanje za nogometne tekme — »če se to more imenovati slabosti« — donaša nekaterim »vzvišenim« nad vse podobne slabosti, ogromne dobičke. Toda po svojem navdušenju za nogometne tekme prekašajo hladni Angleži tudi najbolj vročekrvne Italijane. V Angliji je v zadnjih desetih letih nogomet ustvaril prava podjetja, ki, seveda le nekaj mesecev v letu, zaposlujejo na tisoče deklet in žen. Nogometne tekme so postale važen vir državnih dohodkov, vir bogastva za dobre poznavalce igralcev in vzrok burnih dogodkov pri vsem prebivalstvu. Ljudje namreč stavijo na to ali ono moštvo kot na dirkalne konje. Tekme se vrše v Angliji v sobotah popoldne. V vsakem večjem mestu 60 velika posebna podjetja, ki pošljejo svojim naročnikom, katerih je na stotine tisočev, posebne liste. Podobne liste prinašajo tudi nekateri športni časopisi. Na teh listah so tiskana imena nogometnih društev in red, v katerem igrajo prihodnjo soboto. Nato je več predelov, vrhu katerih je označena vsota, katero kdo more staviti za zmago tega ali onega društva. Vsak naročnik, oziroma nogometni navdušenec, napiše v stolpič vsoto, ki jo hoče staviti, poleg vsakih dveh klubov, ki se bosta spoprijela — navadno je 12 parov — kdo bo zmagal, ozirbma naredi križec, če misli, da sta oba enako močna. Potem pošlje listo in stavljeno vsoto tvrdki, ki je liste izdala in vso zadevo vodi, prepis liste pa obdrži zase. Takoj pc tekmi pregledujejo in urejajo tisoče uradnic poslane liste, zaznamujejo pravilne rešitve, drugi pa seštevajo poslani denar, odštevajo odstotke za tvrdko in pristojbino za občine in državo ter računajo dividende, ki pripadejo pravilnim rešitvam. Manj ko je pravilnih rešitev, večji 60 deleži. Najbolj priljubljene so »penny pools« (pulz), kjer staviš približno samo 1 dinar, pa dobiš, če ii je sreča mila, lahko milijone. Večkrat so dobili že po 19.C0O šterlimgov (skoro 5 milij. din). Nekdo je 6tavil samo 6 penijev, pa je zadel 30.780 šter* lingov. Lansko zimo so po vsej Veliki Britaniji ljudje samo s stavami znosili vsak teden 750.000 šterlin* gov (krat 240 — din) skupaj. Število list je doseglo 30 milijonov na teden. Letos pa pravijo, da se bodo številke še precej dvignile. Največja tvrdka za izdajanje in pregledovanje list je v Liverpoolu, središču angleške industrije. Deluje v štirih mogočnih stavbah in zaposluje pet tieoč ljudi, po večini žensk. Poleg najmodernejših strojev in naprav za hitro delovanje ima tudi svojo restavracijo, v kateri 600 uslužbencev lahko obeduje naenkrat. Jasno je, da ima pri tolikem prometu velike dobičke tudi država že samo s poštnino, kaj šele s posebnimi pristojbinami! Pri vsem tem pa seveda trpi šport, bistvo velike nove industrije. šiite v Slov. domu! 0d 12.113 predloženih osnutkov je japonski odbor za XII. olimpijado v Tokiu sprejel tale olimpijski znak. Pet krogov poznamo že iz Berlina, ob njih pa je japonska zastava. M. Jacoby - R. Leigh: 26 Poročnik indijske brigade foto Warnci Bros Geoffrey in Pcrry sta molčala Ni malo to, tri tisoč let. Na vsak način je to razdobje, v katerem se marsikaj novega lahko zgodi in v katerem se tudi lahko ta ali ona stvar spremeni. Ne moremo reči, da bi človek ne bil podvržen temu »zobu «časa. Zato so učene glave začele razmišljati tudi o tem, kakšen bo človek po tri tisoč letih. Mnenja o tem so dokaj različna. Nekaj teh učenih mož misli, da se bo človek do takrat še mnogo bolj izpopolnil telesno in duševno in se bo v svoji popolnosti precej približal Bogu. Po veliki večini pa učenjaki mislijo, da bo človek čez tri tisoč let bolj podoben groznemu nestvoru, kakoršnega ga bo naredila človeška iznajdljivost sama. Ti črnogledi imajo veliko večino. Med njimi je tudi angleški dušeslovec Barker, ki si človeka po tri tisoč letih nekako takole predstavlja: Človek bodočnosti je označen po škrbavosti. Čemu naj bi tedaj tudi rabil zobe? Hranil se bo — — kolikor mu bo hrana sploh še potrebna — z raznimi umetnimi kemičnimi snovmi, ki jih bo lahko prebavljal že v ustih. Prebava v želodcu bo tedaj lahko čisto odpadla. Človekova narava je tako modro ustvarjena, da bodo tudi vsi udje, ki se vsaj navidez zde kot neobhodno potrebni, kratkomalo odpadli. Na ta način pa bo telesu prihranjene mnogo življenjske sile, ki jo drugače potrošijo ti udje. Po tri tisoč letih človeku v jezi ne bo več treba puliti las, ker jih tudi ne bo imel. Čemu tudi lasje, če pa bo lahko ob času najbolj vročega sonca in najsilnejšega dežja nosil do vseh podrobnosti izpopolnjen in vsestransko zadovoljiv klobuk? Na drugem koncu telesa bo človek tudi precej drugačen, kot je pa danes. Rekli bi lahko, da bo postal že kar nekam smešen. Mesto normalnih stopal s prsti bo dobil noge približno takšne oblike, kakor jih ima slon. Od vseh prstov bo ostal na vsaki nogi le še po eden, ki pa bo zato tembolj močno razvit, da bo mogel nositi vso težo telesa. Barker je trdno prepričan, da vsi ostali preti na nogi niso nič kaj potrebni in da bodo počasi postali okrnjeni. Tej spremembi primerna bo tudi človekova hoja. Človek ne bo mogel več hoditi tako prožno in elegantno kot danes, pač pa bo vse bolj začel posnemati slona. Sploh bo bodoči človek vse bolj »enostaven« kot je današnji. Zgubil bo tudi še nekaj reber, tako da bo zdravnikom pri operacijah delo precej olajšano. Nihče več ne bo leta 4937 govoril o kakšnem ročnem delu. Vse delo bodo opravljali stroji, seveda na človekovo povelje. Tudi oči 6e bodo precej poslabšale. Ljudje bodo vsi od kraja postali kratkovidni. Če bo še kdo do tedaj ohranil normalne oči, ne bo malo začudenja nad njim in bodo njegove bistre oči vsi smatrali kot izreden primer daljnovidnosti. To bo za tiste čase pravo čudo. Ta človek iz leta 4937 bo res nekaj izrednega: bo plešast, škrbast, kratkoviden, ne bo imel reber, na nogah pa bore en prst, no, bo pa ta malo bolj krepek. Barker pa najbrž z vsemi nami deli tolažbo, da tega srečnega leta 4937 ne bomo več dočakali. 18 krat okoli zemlie Pred dobrim mesecem dni je prišel v nek hotel v Honolulu neznan Amerikanec in si v njem najel sob za 14 dni. Toda, že po treh dneh so tega gosta nenadoma pogrešili, ko ga ni bilo od nikoder na spregled. Ker so hoteli na vsak način ugotoviti, kaj se je z njim zgodilo, so vdrli tudi v njegovo sobo. Našli so ga v postelji — mrtvega. Poklicali so seveda takoj zdravnika, ki je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. V obleki tega Amerikan-ca so našli tudi precej izkazil, na podlagi katerih so ugotovili, da je bil to neki Julius Brittlebank, doma iz Charlestona. V Ameriki so tega moža navadno imenovali kar z imenom »večni popotnik številka 1.«, kajti vse svoje življenje je takorekoč prebil na potovanjih. Bil je precej bogatih staršev in si je zato lahko privoščil vsako leto kakšno daljše potovanje po neznanem svetu. Hotel v Honolulu-u je bil zadnja postaja njegove nemirne življenjske poti. Tu ga je prehitela smrt potem, ko je bil namenjen, da že osemnajstič pride okoli zemlje. To so ugotovili na podlagi njegovega dnevnika, ki so ga našli pri njem. Mož je pisal ta dnevnik od tedaj, ko je prvič odšel na daljšo pot po svetu. Pisal pa ga je V6e do svoje smrti z največjo skrbnostjo in pazljivostjo. Zato je ta dnevnik gotovo eden najbolj zanimivih potopisov, kar jih je kdo sploh kdaj napisal. V njem je vsekakor dosti takšnega, o čemer še nihče ni pisal in bi zato razni romanopisci gotovo radi segli po njem, če bi ga le mogli doseči. Julius Brittlebank je prehodil na svojih pot<* vanjih — kolikor so mogli pač preračunati — nič manj kot 3.2 milijona kilometrov in je bil na tej rekordni poti večkrat priča važnih zgodovinskih dogodkov. V knjižnici: »Ste že imeli »Sedem let z napačno ženo*?« »Nej dvanajst. Sicer pa, kaj vas to briga?« Po kitajiskih vaseh japonski vojaki pod bajoneti zaslišujejo starce in otroke, ki so edini doma počakali sovražnika. Vsi so gledali ta lepi par, tega mladega, zastavnega nika in dekle, ki je sklanjalo glavo in bilo v svoji belini pO' dobno nekemu nesvetnemu bitju. Vsem se je zdelo, da je Eli zabeta znamenje sreče, ki plava po dvorani. Geoffrey je zašepetal zaročenki: »Poglej malo okoli sebe! V tej dvorani lahko vidiš vse, giblje svet, bogastvo, spletke in kali izdajstva ter sovraštva.. Pogledala ga je in se mu nasmehnila. >Toda veš, kaj pomeni vse to zame.,.? Nič... Vem samo to, da si pri meni in da si tako lepa!« »Geoffrey!« je zašepetalo dekle in usta so ji zadrhtela v pritajeni bolečini. »Elizabeta, tako te imam rad ,..« Plesala sta in nista nič več govorila. Vsi njeni prejšnji plesalci in družabniki so se zdaj odrekli, njene družbe, saj so vedeli, da je za Geoffreya to zadnji ples za kdo ve kako dolgo. Morda celo... zadnji ples sploh... Vsi častniki so vedeli, da so Geoffreya poslali na nevarno pot in da se je že večkrat dogodilo, da se ljudje s takih pot sploh niso več vrnili. Vsi so gledali ta mladi par, ki je pozabljal na vse okoli sebe in se med poslednjim valčkom morda za zmeraj poslavljal --------- Brata Okrog ene ponoči je Geoffrey v kočiji spremil polkovnika Campbella in njegovo hčerko domov. Zatem se je spet vrnil na ples. Surat kan je bil že odšel. Zdaj se je opažalo, da so bili ljudje veselejši, kakor da jim je nekaj odleglo. Maharadževa navzočnost je delovala nanje kakor mora, čeprav so si vsi pri- zadevali, da bi te svoje neprijetne občutke skrivali. Zdaj pa je z marsikaterega togega obraza padla krinka. Nekateri so bili odkritosrčno veseli. To so bili mlajši, ki niso nič vedeli, kaj se pripravlja. Starejši pa, ki so vedeli, kaj se za kulisami, so zdaj lahko odkrito kazali svoja čustva in so bili zato dosti mirnejši in zadovoljnejši. Geoffrey je zastonj iskal svojega brata. Dejali so mu, da odšel pred četrt ure. Sir Charles Macefield je bil očitno utrujen od svojih gosti-teljskih dolžnosti. S sirom Warrentonom in s še nekaj starejšimi častniki je sedel v malem salonu. Obraz mu je bil miren, toda tisti, ki so ga že dalj časa poznali, so na njem brali očitna znamenja resne skrbi. Lady Warrentovnova je z nekaj damami opravljala vso družbo. Začela je s Suratom in grofom Volonovim ter končavala pri zadnjem podporočniku. V veliki dvorani so še vedno plesali. Geoffrey je sklenil, da pojde domov in da bo prihodnji dan poiskal brata. Spomnil se je, da mu je Perry hotel povedati nekaj važnega... Najbrž kako zaljubljeno dogodivščino, si je mislil Geoffrey. Prevzelo ga je nežno čustvo bratske ljubezni, ko se je spomnil na Perrya, ki je bil precej mlajši od njega. Ko je prišel v svojo sobo, je našel tam Perrya, ki je čakal nanj. Geoffrey se je nasmehnil: »Perry, kaj si me čakal?... To mora biti pa res nekaj važnega, da si prišel sem, namesto da bi bil še na plesu, kakor se spodobi mlademu častniku v diplomatski službi... Torej — kaj je?« »GeoffU.. , Ustavil se je. Ni vedel, kako naj začne, kako naj pojasni tisto, kar se je zgodilo med njim in med Elizabeto, »Kar govori!« mu je dejal pogumno Geoffrey, ki je bil pripravljen, da bo slišal kako zaljubljeno zadevščino. Toda ko je pogledal brata, je ta stal pred njim bled in kakor da stoji pred višjim častnikom na raportu, s kapo v desnici po predpisu. Geoffrey si je prižgal pipo, pa ni kadil. Gledal je v da^ ljavo, kakor da se je nečesa domislil,., Brata sta molčala ... Geoffrey je nekaj časa gledal brata, nekaj časa zrl v okno( skozi katero je že silila prva dnevna svetloba. Še nikdar v življenju se ni znašel v takem dvomu kakor to jutro. Kaj naj vse to pomeni? Njegov brat in Elizabeta? ...