Naša bogata knjižnica nujno potrebuje nove prostore
Kakšno je stanje kulturnih dejavnosti v občini? Imamo kulture premalo? Preveč kulturnih prireditev? Kako je organizirana kultura? Ka-ko kulturne ustanove in or-ganizacije koristijo našim občanom, današnjemu soici-alnemu sestavu naše obči-ne? To smo lahko prebrali v analizi stanja kulturnih de-javnosti v občini Grosuplje, ki je bOa pripravljena za raz-pravo na izvršnem svetu ob-čine in o kateri je pred krat-kim razpravljal tudi odbor za kulturo občine Grosuplje. Za naše bralce bomo objav-Ijali članke o problemih kut-lure v občini po posameznih kulturnih področjih.
Kako je kultura organizi-rana?
Imamo profesionalno de-lovno organizacijo na po-dročju kulturnih dejavnosti. To je Zavod za kulturo in izo-braževanje s tremi enotami: splošno izobraževalno knjiž-nico, muzejem Muljava, ki-nematografijo, v zavod pa sodi še glasbena šola.
Zveza kulturnih organiza-cij pa skrbi za usmerjanje in koordinacijo ljubiteljske kulturne dejavnosti in orga-nizacijo nastopov amater-skih in profesionalnih kul-turnih skupin v občini.
Ob tem je bilo večkrat za-stavljeno vprašanje, ali sta za kulturo, ki jo premore obči-na, zares potrebni dve službi, dvoje administracij, ki na drugi strani zahtevata že kar precej denarja. Denarja pa primanjkuje za samo kultur-no dejavnost. Ob tem pa imamo še težnje in resne predloge, da bi se splošno iz-obraževalna knjižnica ko bo jasno, kaj bo z novo zakono-dajo o zavodih - osamosvoji-la. Krajevne skupnosti naj bi prevzela v upravljanje do-move, za katere skrbi sedaj zavod, kinematografe, ki pri-našajo samo zgubo, naj bi prevzeli morda zasebniki itd.
Največja kulturna ustano-va v občini je prav gotovo
splošno izobraževala knjižni-ca. ki je izredno koristna ustanova tako za odrasle, predvsem pa še za šolsko mladino, ki je je v občini ve-liko.
Knjižnica ob izposojanju knjig prireja še rzastave, lite-rarne večere in ne pravljic. Njena dejavnost se razen v osrednji knjižnici v Gro-suplju razvija še na knjižnih izposojevališčih v Dobrepo-lju, na Krki, v Stični, Šentvi-du in v Višnji Gori. V Slove-niji znaša minimalni stan-dard števila knjig v splošno-izobraževalnih knjižnicah 2 knjigi na prebivalca, v Gro-supljem pa 1,7 knjige na pre-bivalca. V knjižnici je v za-četku leta 1990 bilo 45.696 knjižnih enot.
Obisk v knjižnici iz leta v leto narašča, v 1.1989 je bil za 31 odstotkov večji kot v letu 1986. Lani so si bralci izposodili na dom 105.703 knjižnih enot, v čitalnici pa
je bilo izposojenih 17.067 knjižnih enot. Zaradi kronič-nega pomanjkanja prostora je zaznaven padec obiska v čitalnici, kjer je na voljo obiskovalcem le 6 sedežev. V Grosupljem ima naša osrednja občinska knjižnica na razpolago le 140 kv. me-trov prostora, tako da so lah-ko knjige zložene le v zgoš-čenem zaporedju polic in ce-lo na tleh, da knjižničarjem in bralcem ni mogoč dostop do knjig. Knjižnica bi rabila za redno delovanje in za ob-stoječi knjižni fond vsaj 1000 kv. metrov prostora. Nevar-nost je, da lahko naša knjiž-nica, če ne bo zagotovila ta normalni prostorski stan-dard, izgubi svojo matičnost in bi morali to prenesti v kakšno drugo občino. Zato je trenutno največji problem kulture v naši občini v tem, kako zagotoviti naši osrednji knjižnici primeren dostojen prostor.                          AR