LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKJ ODBOR: STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MABJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, NIKO TlCAR, JO2E 2NIDARSIC IN ALOJZ 2U2EK. ODGOVORNI IN GLAVNI OREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 30-183. TEKOCI RACUN 600-70/3-J67. ROKOPISOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISKA CASOPISNO PODJETJE »DELO«. LETO X. ŠTEV. 8 LJUBLJANA 27. APRILA 1960 VSTALA JE SILNA PESEM, BORBO IN PRAVlCNOST NAPOVEDUJOCA, ZA VSE TLACENE. ZAVRSALA JE PREKO GORA, PONESLA V DALJAVE SVOJO OBETAJOCO NAPOVED, SE USTA-VILA V BORNI BAJTI GORSKEGA NAJEMNIKA, PRISLUHNILA LACNIM OTROKOM V RAZPA-DAJOCI PREDMESTNI BARAKI, NJEN GLAS JE PRODRL DO VSEH PONlZANIH, IZKORISCANIH IN TRPECIH. PRI NARODIH VSEH RAS IN BARV JE NAŠLA SVOJE PRISTASE. BEDNIM, OD DELA V PODZEMLJU IZCRPANIM KOPACEM, PREZGODAJ OSTARELIM OTROKOM, NEROJE-NIM SRECNEZEM, OD OCETOV PIJANCEV PREKLETIM SESTRADANCEM, VSEM, PRAV VSEM JE POMENILA DALJNO ZARJO, KI BO PRINESLA BOLJ CLOVEŠKE ODNOSE MED LJUDI. RODILA JE PESEM BOJAZNI IN STRAH PRED VELIKANOM, KI JE POSTAJAL OB NJEJ VSE VECJI, VSE MOCNEJŽI, VSE ZAVESTNEJSl. PA SO TRPINCILI VELIKANA, VODILI SO GA V JECE, MU NATIKALI LISICE NA ZGARANE, ZULJAVE ROKE, VODILI SO GA NA DOL-GOLETNE ROBIJE. PRETEPALI IN NECLOVEŠKO, ZVERINSKO, SO GA MUClLI, PA SO VIDELI NJEGOVO RDECO KRI, KI JE VSA ZARELA V SONCU, DA JIM JE JEMALO VID IN VZTREPE-TALI ŠO V STRAHU. VODILI SO GA NA STRELIŠCA, TODA ON JE UPORNO GLEDAL BAJONETE. V NJEGOVIH OCEH NI BILO TROHICE STRAHU, BILA PA JE VELIKA NAPOVED, VELIKO UPANJE, PREDVSEM PA VELIKO POGUMA. ZGRABILA JIH JE GROZLJIVA JEZA IN POBESNE-LO SO STRELJALI VANJ, GA OBESALI, DA BI GA UNlClLI, TODA ON, KOMUNIST, PROLETA-REC, VELIKAN, NI KLONIL. PESEM KOMUNISTA, PROLETARCA, PESEM VELIKANA, KI JE KLJUBOVAL JECAM, TE-RORJU, STRELJANJU, PESEM RDECA KOT KRI IN ClSTA KOT BISERNA OGRLICA, PESEM, RDECA OD ZARJE PRIHAJAJOCEGA DNE, JE V DOMOVINSKEM VIHARJU ZAJELA MNOZlCE VERUJOCIH V SVOBODO, PRAVICNOST IN LEPSE, NOVO ZIVLJENJE. SLA JE KOT VIHAR UPORNA, OD SEVERA DO JUGA DOMOVINE IN SLEDILI SO JI MLADI FANTJE IN DEKLETA, SVOBODE ZELJNI DELAVCI, RUDARJI IZ ZEMELJSKIH GLOBIN, KMETJE, IZOBRAZEN.CI, VSI, KI SO ZAUPALI KOMUNISTICNI PARTIJI. MORJE KRVI, ZIVLJENJ IN TRPLJENJA JE RODILO NOV DAN, DAN, KI JE TERJAL VELIKO VEC KOT UPORNOST IN POGUM. PESEM, BORBA IN VERA V BODOCNOST SO NAS ZDRUZILE V ENOVITO CELOTO. ZA-CRTALI SMO SI SVOJO POT IN NlC NAS NE MORE ODTEGNITI OD NJE. VSA MNOŽICA V STIRILETNEM VIHARJU IZCRPAPNIH, PREPOTENIH IN ZAMAZANIH, OB STROJIH, NA SlRNIH POLJIH, V RUDNIKIH, JE ZACELA PRAV TAKO VELlCASTEN IN TUDI DOLGOTRAJEN BOJ. BOJ ZA OBJNOVO PORUSENE DOMOVINE. VSEM, ZNANSTVENIKOM IN KOPAČEM, MLADIM IN STARIM, SIJEJO OCl POLNE SRECE IN ZADOVOLJSTVA, POLNE VESELJA NAD NOVIMI ZMAGAMI, NAD NOVIMI USPPEHI. PESEM SE JE IZ GOZDOV PRESELILA NA ZIDARSKE ODRE NOVIH TOVARN, NA JEZOVE NOVIH HIDROCENTRAL, POJE JO VSA JUGOSLOVANSKA MLADINA NA SVOJIH VELIKIH DELOVNIH AKCIJAH. V NJEJ ZVENI IN RASTE NAS CL9VEK IN NAŠA DOMOVINA V NOV CAS. OB PESMI IN ROPOTU STROJEV RASTE NOVO ZlVLJENJE, PLEMENITO, SVOBODNO, VREDNO NOVEGA CLOVEKA, VREDNO ZRTEV, TRPLJENJA IN PRELITE KRVI. NOV SVET SE ODPIRA PRED NAMI, SKORAJ NEVERJETEN, SANJSKI, VENDAR TAKO RESNICEN IN TAKO TEZKO PRICAKOVAN. DO VCERAJ IZKORISCANI IN BREZPRAVNI DELAVCI SO POSTALI LASTNIKI IN UPRAVLJALCI TOVARN IN PODJETIJ. JUGOSLOVANSKI NARODI SO V TEJ VELIKI PREIZKUŠNJI SKOVALI MED SEBOJ NERAZDRUZLJIVO PRIJATELJSTVO IN BRAT-STVO. MED SEBOJ JIH VE2EJO SKUPNA PRIZADEVANJA IN HOTENJA, SKUPNI NAPORI, SKUPNI USPEHI IN SKUPNI CILJI, SOCIALIZEM. VEC KOT STIRI DESETLETJA BOJA IN VELIKIH PREIZKUSENJ JE PRESTAL TA VELf« KAN. POSTAL JE SVETOVNA SILA IN SISTEM, KI GA NOSI S SEBOJ, SE POJAVLJA NA VSEH KONTINENTIH. MLADA GENERACIJA NAŠE DOMOVINE BO ZNALA VEDNO PRAVILNO CENITI IN VREDNOTITI NJEGOVE OGROMNE PRIDOBITVE, VEDNO BO CASTILA IN SPOŠTOVALA VSE NJEGOVE VELIKE ZRTVE. POT, KI NAM JO JE ZACRTAL TA VELIKAN, HEROJ, POT, KI NAM JO JE ZACRTALA KOMUNISTICNA PARTIJA, JE DRAGOCENA SVETINJA, KI NAM PO-MENI OB SKUPNIH NAPORIH IN PRIZADEVANJIH NENEHEN, STALEN NAPREDEK. JUGO-SLOVANSKA MLADINA JE V DNEH REVOLUCIJE, POVOJNE GRADITVE, DANES IN BO VEDNO IN VSEPOVSOD KAZALA, KOLIKO JI POMENI TA POT, KOLIKO JI POMENIJO VSE TE VELIKE PRIDOBITVE. VSTALA JE SILNA PESEM, SEGLA JE DO CLOVEKA, V NAJVECJE GLOBINE PONIZANJA TN GA POSTAVILA SONCU NAPROTI. VZDRAMILA JE NOVO RAST, HITREJŠO IN CUDOVITEJ-SO KOT JE BILA KDAJ PREJ. VSEM ZATIRANIM, PONlZANIM IN IZKORI5CANIM JE POKA-ZALA SRCE, TOPLO, CLOVESKO SRCE, KI CUTI IN UTRIPA Z NJIMI. PESEM JE PRIKLICALA CVETJE IN ZELENJE, PRAZNlCNO RAZPOLOZENJE ZA VSE DELOVNE LJUDI. I. konferencu ZKS vlšfih šo4 v Mariboru UNIVERZA OB DRAVI Moribof postojc novo vlšješolsko sredlšCe - Jeseni štfr i višje šole - Prlhodnje leto predvidoma 1500 študentov Pesem sonca, cvetja, mladosti in dela Tip strokovnjaka je stvar družbe Toda kljub terau naš šolski «istem še vedno zaostaja za siplošnim družibenim, predvsem pa gospiodarskim raaviojem. Raz_ voj našega gospoda.nstva, v prvi vrsti i-ndustrij-e, ki uvršča našo deželo že med industrijisko xaz-vite in ne več a,grarne države, z.ahteya izredno povečanje kva-lificiraroega kadira. Vedno večja mant prve stopnje n:a e.kon>oin-ski falkulteti se bo lahiko zapos-lil kot diplomiran komercialist- Prehod iz prve stopnje na dru-go bo urejen s konkurzom: Potrebno pa bo načrte prvih stopenj tudi t ostalkni nižjimi šolami. Di-plomanti teh nižjih šol bodo lahikio madaljevali študij na dru-gi stopnji. Zelo nevamo za prakso in šolo Pa bi bilo, če bl Pogoje za posamezne stroke se ustvarile zanadi dokai razl'WL nih programov na višjih šolaii in p>rvi stopnji faikultetnega štu- bodo pTedpi&ale falkultete. Draga stopnja bo dala diplomanta delitev dela, uvajanje novih nivoju današnje fakultete. Kot di*a ^^ razlike v nivoju in tehnoloških postoptoov, indu- redno 'ofoliko študija pa bodo obse.gu znanja dipioma,ntov. So- strijska uporaba znanstvenih in tehjnienih diosežkov na podiroč-ju atomistike in elektrotehnike nujno zaiitevajo specislizirane strokovnjatoe z različnim ob-segom znanja. Na eni strani ve-liko pomanjikanje vseh vrst miž-je kvalificiranih strokovnjaikov, na drugi strani pa zahteva po večjem uismerjainju posameznih faikultete organizirale tudi tret-jo stapnio na višini današnjega podiplomsik,egia študija, ki bo namenjena za strokovno in znanstveno pogLabljainjie, z.a zimanstveno izpopolnjevanje, za sarnoistojno zoaniStveno razisko-valno dejiavnost. Na podlagi ši-rok« razprave o n.a'5rtih študija na posameznih fakultetah je strok na ožja, specialistična pod- Univeraitetni svet sprejel sklep, rc^čja postavlja p>red naš ceLot-ni sistem viSjega in viso&ega šolstva zahtevo po temieljiti vse-binskii in strukturalni reorgani-zaciji. Se v oetrejši luči pa se kažejo ti problemi, če jih gle-damo v luči perspektivrLega načirta razvoja naišega gospodar-stva. Sikoraj vse naše fakultete so ie pristopile k reševianju našega naj posam.ezne stopnje študlja trajajo pnaviloma dve letl, iz-jemoma bi lahko prva stopnja trajala pet sennestrov. Taika reorgainizacijia visoke šale pa bo spnožila verigo prob-lemov. Zelo odgovomo nalogo imajo predvseim naše fakultete, ki bodo morale na podlagi raz- le skuipno s celotno <3ružbo si morajo prizadeviati, da se od-pravijo vsi momenti objeiktiv-nega značaja, ki lahkio povrro-6a disfcriminacijo med kadrl enih ali drugih šol; sevec)a pa bodo vedno otostojale razlike v znanju med pioisameznimi di-plomanti, ki pa so pogojeni v vsakem posamezniiku. Prav na vrednotenju ieh subjeiktivnih sjposobnosti znanja in uspeha pa temelji tudi družbemo vredno-tenje mdividiualnega dela — plačilo po učinkiu. Poleg teh. vpnašanj pa bodo morale falkultete reševati tudi vpraianje režima študija, pra-vil, ki bodo morala biti odirax priav z oparativo izdelati načrte adekvatnih spremeimib v eelot- in pnoigrame za poaamezne nadaljnjega razvoja. Višje in nje in proifiLe študija. Prograimi vlsoiko šodstvo je zato treba posameznih stopeni moraj0 biti reoirganizirati tako, da bo daja_ takšni, da bodo dajali zaklju- lo dovolj kvaMficiiranih kadrov 6eno znainje, upoštevajoč potre- različnih stopenj in strokovnih be ppakse ln možnosti Maribor postaja novo visokošolsko središče. Jeseni biti taikšni, da bo strokioviao in nju Bireidstev za subvencije in štiri višje šole. Prlhodnje leto predvidoma 1500 študen- ideijnjo-politična rasit študentov samapoimoe tudi precej i^najd- tov, vzporedna, funtacionialina, kafiti ljlvi. NeOcaj snedstev je dalo Prve konference Zveze komunistov višjih šol v Ma- kcnieTeinca ie teimu dala velik voidbtvio šole, neikaj Pa ao si jlh riboru so se udeležili poleg precejšnjega dela komuni- poudarek. Diplomainti teth šol pridobili z zibinanjem glasov za mezna stopnja bo zaključena in stov na obeh višjiih šolah tudi organizacijski sekretar ne bodo pripravljeni saim,o na Naiše gias(piod.arstttvo, glasik), ki bo formirala strokovnjaka z OK ZKS Maribor Tone Kropušek, predstavniki UK to, da bi opravljaLi poleg sitro- ga izdaj« vodsitvo Sole. Zdiru- ZKS, sekretar občinskega komiteja Maribor center, kovnega tu,di šLrtše družbeno ženje je naiz.deiljeno po komisi- pnoifiloiv. Načrte že izdelujejo. stroke. Ze v pnvi stoipnji bo nem sistemu študija. Pcnovno bo treba proučitl vprašanje 1 redaeiga štadija na behničnih faikultetaih z uvaja-njem dopisnega študija, z orga-nizinanjem krajših kurzov v večjih industrij&kih centrih, z direktor višje kamercialne šole Tine Lah in drugi gosti. političmo dedo, ampak bod.o tudi jah, veiidia,r že misUjo na netinQini »nron vs \^i irm- stem študiia. kair izha,ia d velja bolj za višjo komercialno Na večini fakultet bo študij tre^a strodnovne predmete pove- studiiskih zati s pnmemim obsegom teo- ^ajanj«™ razmm študij&K-n retičnili predimetov, kar ie nuj-no, če nai bodo kandidiati takoj sposobni za praktično dalo- Po. sebne težave pri sestavi prog-ramov prve stopnje predvsem na teh«lLnih Lalkultetah dela potelkal v tsreh stopnjah, eta-pah ali ciklusih. Vsaka posa- določenim profilom in nlvojem znanja. Istočasno pa biodo tvo- j pripomo6kov, učbenikov, skript, zbirk, vaj, praktikumov itd. S tem bodo ustvarjene materiialme možnosti z.a iz.redni študij. S spremembami v stiruikturi študija pa bo možno rešiti ne- V Maribor so nag vodille po- voirne poLožaje, ki so dobili za t«bne želje. Poleg tega, da simo šolo taka ali drugatna priipo-blli goati na njihovi konferen- ročila, pa se ie šele maknadno Ci, smo hoteli nekaj ve>č izve- ugotovilo, da mnoigi med njimi niso člani Zveze komuinisijov. deti o delu In življenju mari-borskih študentov. Imeli smo slcer premalo časa, da bi se liahJko gioblje vživeli v njihove probleme in uapehe, da bi jih sppoznali kot štuctente, vemdar n*m je uspelo dotodti nekaj vti-#ov 0 pri2adevanjih in hotenjih študentov&'ke.ga Maribora. Na obeh višjih šoUh v Man boru (Višji ko^ercialni in Višji teiiniifci šoii) imajo tri osnovne orgianizacije Dve štud>entovsiki laa. en,o profesoTSko. Vse tri or-ganiziaoije imajo okrog 54 čla-nov- Vemdar to ni vse. Precej rednih študentov je še ved.no zapotslenih, ti imajo predavanja v popolčfinfikih urah in so š* v«dmo vtkilj.učeni ali na terenu ali v podjetjih in tovs^rnah k|jer delajo. Konferenca pa je kljub temu poud.arjala. da je od*toiek komunistov n.a obeh šolaJi z oziroTTi. r.a sest-av štu d€ntov zelo nizek in da bo P<">-trebna podrobnsjša anal;za c»3 b' se v ZK v-1 •¦•'••• ''•¦ ' fcevalo ve^«... pl%dvsem zaradi tega ke.r ie med študeriti veliko ^f^.rejši-h Mudli, ki so že ziavzeli v naši drttfcl ln gospodarstv-u odgo- ko>t višjo teihiniško šolo. Glavna obliika politično-ideo-loškega del,0 so bila prediavanja d politiCno ideoloSko DELO Če ocenjujemo delo višjih šo-l v Mariboru p.red prvio komfe-neinjco ZK; misliimio pri tem le Višjo komercialno šoLo, kajti otsnoviiia organizacija na Višji tehniški šoli je bila ustanov-ljena le nekai časa pvred kon-fer&nco. Višja tehniška šola bila ustanovljena šele kratkim- Koiniferenca koimunistov viš-jih 30I v Mariboru j>e dala P-re/ cejšen ooudiarek politično-ideo-licškemu delu. Tu ne gre ?.a ne-ke pairole, pač pa za »'blike in seveda predvsem z-a v,sebi.n.o de-la, ki naj ob strokovnih pred-itietiih oiblikuje širokegia druž beno-politič'no in strokovno orientiranega diplomanta To pa je v veliki mjri še vedno nalogs organizacii ZK in Zveze študsntov na višjih šolah Se voc'1 '0 moraia biti ZK in ZŠJ t p ; o^roivni instituciji. . orga- ld-e.imo-politično dvi Ve«'dar to n.i Tudi študijski niaifcrti, predlv-sem pa programi, morajo vlSji oentralni organ ki bi fco- stem študija, fcar izhaja pred- Jfdi razli«no predznanje kan- katere probleme, ki jih dostej ordiniral in vodll celottno Zve- vsem iz vsebinsfco vsiklajenih a^tov, sa.] pnhajajo na teh.ni- ni bilo možno rešiti, ali pa bi zo štud-ntov v Mariboru študijskih načrtov in progra- k° gimnazijci in utenci srednjlh njih rešitev zahtevala daljšo Ktiltura komisija ni napravl- mov posameznih stopemj in mož. strofeovruh šol. V okviru enot- dobo. Posamezne fiaze, stopnj« ^za aeio w una ui-w»»vfliiju la velitao PMcegSnji načrti so nosti neposrednega nadaljeva- neSa programa bo to vpnažanj« Studija bo mogoče organizbati Sr^Sbo^ kated^. v gla^nem o^ali na papir*, nja itadJJ, » nasiednji stopn^ »o«no i«* n. ta nac^ da se ™» *«d«^ »Iv^teU P,ri piolitično-i'd»e,ološkem pa tu-di pri drugem delu se opaža, da To pa tudi zairadi tega, ker so spozinali, da bi bilo delo n.a Sluišatelji, ki bodo končali prvo stopnjo, bodo vme- bo to upoštevalo pri študijsikih nega centra, v večjih industrij- zahtevah- Abittirieint srednje skih središčih, kot so Mariboir, akUvnoTt^^črio^VaTTra^Intako kulturnem~podro«ju zaradi si- K z oziipom na kvalifikacijo in strokovne šole bo deloma opro- Celje, Jesenice. Kranj itd. De- je precej pogost primer da de- stema šolanja in tudi zaradi sposobnost možnosti takojšnje ščen pra.ktičn,ega predmeta in centiralizacija višjega šolstva bo lo in ak-tivnost pred izipitnimi sestave šitudentov precej ni&mo- zaposlitve na določenem delov- se bo v dodatnih fakultativnih približala problematifeo šole ne- ganje roki precej popu&rtita. V okviru svotoodnih kaleclsr so biLa stiri predavianja. V marou pa so -au načiin dela opustili in deiai^ predvsem v krožkh, kajti štu-dijski progiram je precei obši-ren, pr«dvseim kar zadeva čfrui-beno-politične predmete in za radi tega w takih krožkin raz-širjajo, poglabljajo in seveda utrjujejo učno snov. Poleg tega resno razmišljajo o Centru za marksističmo izobraževanje štu-dentov, p-ri čemer jirn bodo lahko izikuišinje Ljuibljain'čanov v v-eli!ko pomo-č. ZVEZA ŠTUDENTOV Na ¦ Višji te-hniškj šoli je biia formiriiina Zvez^ študientov šeK-prec' kratkim. Na Višji koime.i'-cialni šoh pa imaio za s«boi žt -•rve izkušnje in seveda prvf Liipehe. V pre'teiklem obdobji-ie bila najaktivnejša sociali'10 eikonoms'ka komisija. Priznat.; monamo, da »o blll pri ioft>ina- Zato se vse dlelo kulturne nem mestu kot višje kvalif ici-(Nadalicvanie na 2. str.) rani strokovnjafci, n. pr. diplo- Boris Ziherl, član IK CK ZKS, na enem zaključnih predavanj v centru za marksistično vzgojo. kurz,ih poglabljal v bolj teo.re- pcsrednih mteresentov tične predmete. darstvu- Brez dvoma bo z razu- mevanjem gosptodarskih o^rgia-aov teh središe laže areševatl naterialna in druga vprašianja, ;r.dustrijske inštitute in labo-:atorije bo mogcče v siporaz-u-mu z goiSFodarsikimi organizacL jami uporabljati tudi z« redno šolanje kadrov. Ta'ko se bo materialna baza šolstva razši-rila. Tudi vpražanja kadrov bo možno reševati s pritegnitvijo »trakovnjEikov iz prakse. Ta neposredni stik i>n &odelovainj» ^ospodarstva v formiranju kfc-j.-ov bosta i-mela ugodne p^l«-iice. Studijski prog.rami in na6rti ,e bodo v skladu z zahtevami ospodarskega razvoja in V ''ladu z družber/cn pro^ceisom jrigiraii in d-cp&lnjevali. T5p irokovnja.koiv bo tako dejasi-' -¦ko postal stvar družbene nosti. Prof. dr. Metod Mikuž: študijsko reformo na Filozofski takultetl Jeseni večstopenjski študij Po večmesečnem napornem delu se je izoblikovala V naši študijski komisiji pod predsedstvom prof. dr. Milana Grošlja nekako slcdeča podoba večstopenjskega študija na filozofski fakulteti, ki seveda še zdavnaj ni dokončna in pspolna: 1. študij na filozofski fakulteti bo imel trj stopnje. I. stopnja br pc času trajanja študija obsegala dve leti, druga dve, tretja — nekakšna specializacija, o kateri si še nismo popolnoma m jasnem — pa morda eno ali dve leti. Z veseljem moram priznati, da sp vsi učitelji m profesorji n>a naši fakulteti pokazali pri-p.ravljenost, pomagati pri naAr-tih aa. to veliko reorganizacijo študijia i-n so s svojimi tehtnimi pripdmbarhi veliko pomagali naši študijski komisiji. S to re-organizacijo se bo namreč z>ru-šil rvekaj sto let stari učni na-fert nekdanjih avstrijskih uni-verz Nekaj je gotovo nia tem, da n-ovega vina ne gre devati v stare mehove. 2. Bistvo novega učnega re-žima bo na naši fakultetl slo-nelo na tako imenovani inver-rlji študija. To se pravi: Sfeu- dsnt se bo že prvi dve leti se-znanij z glavno vsebino in pro. blematiko predmetov, katere želi študirati, študij niaslednjih dveh let pa bo obsegal v glav-n-am samostojno semmarsko de-lo in teoretiično ter metodoLo ško poglobitev predvsem glav-nega predmeta. 3. Statistike so pokazale, da so diploimanti naše fa'kultete odhajali v razne poklit iua drugi stopnji vrsto nižjih in višjih strokovnih delavcev za razne nešolske ustanove in In-§titute (arhivi, muzejl, gal&rije, večje in manjše knjižnice itd.) 4. Jasno je, da bo izvediba teh študijekih sfcuipin in stopeoj — pouk na pirvi stop-nji naj bi se začel že to jesen — odkjrila poleg že sedanjih težkih vprašanj (število ur, ob-seg materije, izpitni režiim itd.> &e celo vvsto novih, verjetno še težjih. Osnovno vprašanje pa bo vsekalkor tole: kako bo mogoče dovršiti študij dveh predmetov na prvi stopnji ln to na višjem, vsekakor uniiver-zltetnem nivoju, kako bo nro-go6e položiti dvoje diplomsikilh izpitov konec 4. &ernestra in kako končati drugo stopnjo v nadaljnjih dveh letih? Vsi profesorji so pokazali polmo in hvaleviredno pripmv-ljeoost, prediavati tudi na pr-v\ stopnji P^ovsem praviLno se zavedajo, da bo ta pravzaprav niajtežja. Le od nes pravilnio iz.brane in podlane tvairine bo CKivisno, kakšino in kiolikšno znanje si bo pridobil dlploimant te prve stopnje im toafeo bo mogel s tem znanjem uspešno kioirJBtiti naiši soclalistli&ni sfctcp-nosti- Gradnja osemnadstropnega bloka v Studentskem naselju hitro napreduje. da bi bll blok še pred rokom dograjen, pri njihovem ptizadevanja pa JHm son^no pomladansko vreme Prof. Mltan Gfošelj: invefiija rra germanlstfkl Delavcj pomaga tudi Pomanjkanje učnega kadra 2e sluišatelji letošnjega prve-ga letnika so se zavedli težav-nosti študija (Jveh germain.sikih iezikov. ker so se v sredmjji Soli u^čili sa/rno enega. Drugi ger-manski jezik so se torej sluiša-telji morali pričeti učiti Sele na univenzi. Zato so si letos raje Izbrali tista diva jezika — ger-manskega ln iromainskega —, ki so ©e ju učilJ v srednji šoJi. N.a drugi stopnji bo zaradi uvedibe dvostapervjskega študija potrebnih sevedia nefeaj spre-mamib. Predvsem ne bo mogioče nia drugi stopnji obdelati v pre-daivamjih vse literatuTe, ker bosrta za to ti dve leti premalo Zeto bodio pred©\nania obsegala Le važnejše dotoe, takove ali oseibnositi. Na drugi atopnji bo težišče dlaLa predivsem na se-mJnainskem delu. Tu se bodo Razgovor s predsednikom komisije za brigade: PRIPRAVE SE BLIŽAJO KONCU V ZACETKU JANUARJA JE BILA PRI UNIVER-ZITETNEM ODBORU ZŠJ IMENOVANA OSEMCLAN-SKA KOMISIJA ZA STUDENTOVSKE DELOVNE BRIGADE. KOMISIJA JE KMALU ZATEM TUDI PRICELA S PRVIMI PRIPRAVAMI ZA ORGANIZA-CIJO BRIGAD. O DELU, USEHIH IN TE2AVAH, KI SO JIH IMELI PRI TEM, JE PRIPOVEDOVAL PRED-SEDMK KOMISIJE ZVONIMIR VOLFAND... »Predvsem je bilo do sedaj težiščie diela naše komisije v pripxavljanj.u in zblranju bri-gadirjev. V tem času smo tudi paripravlijali plan idjeološko-po-litočneiga dela v brigadah, ure-dill in niabavili smo še nekaj šoportnih reflcvteitov ter razprav-Ijal o načim/u agitocije ... Vsak flLan komisije je imel dloločeme naloge: zdiravstvena vprašanja, šport, ideok>ško delo itd ... Si-stemiaitlčnio zbiranje brigadirjev se je ipričelo 10. marca, ko sm'° točno ve*deli, kolitko brigad mo-na dati naša univ©rza- Plan za vse falkiultete smo napravill na osnovi števila brigadirjev ki števila članov Zveze štuiden-tov. Po t&m planu bi šlo v bri-gado dkrog enajst odstotkov študcntov z vsake f akultete ...» Pri gradnji- avto ceste bodo letos sodelovaile štiri ljubljain-ske študenftiov.sike brigadie; To-ne Tomšič, Majda Vrhovnik, Boris Kidirič in PohoTski ^ero-ii, to je skupno olkrog 500 bri-gadiirjev. Razen tega bo šk> ptreoej študiemtov z arfiitektore, gnadibeme in podotiiiih fakultet v ostale brigade kiot strakov-n.i kltdsr... Vse štiri brigade bodo delale v iulijsik! izmeni' »Ce smo hotel dobiti dovolj brigadirjev, smo nnoirali nappa-vi*i nekoliiko večji plan. praik-sa iz prejšnjih l€t ie namreč pokaizalia, da veliiko brigadirjev pri zdravniiškem pregledHa od-pade... Kakior prejšnja leta bodo tudi letos štLri faikultete tvoriie jedro brigad: eLefktro, filozofska, elkcmonDskia Ln srtiroj-na . •. « Po predvidenam planu bi m6-rala dati filozx>fl3ka fakultdtja 77 brigadirjev, eLektro 97, stroj-na 60, ekonomakia 72, pravna 34 ifcd. Na vseh večjih faikulite-tafa s-o bile sestavljene komisi-je, na manjših pa imenovanl referenti za brigade- Seveda pa zbiranje brigadirjev ni bila le njihiova naloga; pri svojem d^-lu s ose opirali predvsem na odbore zdiruženj, sekretariate osnovnih organizacij ZK in posamezine komiunist« ... »In kakžno je tvoje ranenje o dosedanjih rezultaitifti?« »Nisem najbolj zadcwolj«n! ZbLranje prijav bi se moralo za_ kjlučiti do 10. aprila, vendarpa še v drugi polovici meseca nl-mamo vseh .. . Vsak teden smo m€li skupii sestaneik bomisije in referentov. na katerih so nain pcnročali o potekai agitaci-je in o težavaih, na katere eo naileteli pri &vojem d«lu. •. Najraje se štoidentje izgovarja. jio na težke študijsftce pogog«, praikso in podobno. — Agitacija tudi ni moglia limeti taikega uspeha zaradi nere6nosti neika-terih študentov. Nobenega se-stanka se niiso udeležiii vsi, 6e-prav smo jih vealk t€d«ai vablli. Z Višje glasbene šole, B Sole Za rentgensk« tehnitee in fizi-oteraipevte pa se kljub števil-nim vabilom nl grožnjam vse to roesece niMe nl odzval!! • . • « Na seetankiilh so se refereaitl nekaterih faknlt^t večktrat pri-toževali, da ne' dabivajo prav« podipore od zdiruženj ali osnov-ni-h organizacij- Dejstvo je, da so na nieteaterih zdiruženjih pre-pustili referente saanim sebi, tako da ie moral štato za brigia-de taka združenja nekajfcrat pismeno cpominiiti. Nekajllortat so bi-li predsednikl zdiruženj povabljeni tuxJi na sestank« s predsedini!kcwn UO, vendar jih je vsaktokrat prišlo zelo m.ak)! »NajslabSi uapeh »o doeegli na geodjeaigi, kjer niso mogli dobiti niti ene prijavnice,« te potoiil Zvone. »Tudd nekater« druge fakultete niso izpolmilie plana, zato smo marali rok M agitacijo ponovno padaljžatii za teden dmi. Pahvaliti pa moram predvisem eleflctro fakulteto. strojno, ekonomijo, tekstilno, pravno i,n še ne&atere. Na eleik-tro fakulteti so n- pr- presegli plam za 40 brigaddirjev, ostali pa nekaj manj ... « Zdravnlški pregledi so se prl-Č€li 18. aprila. Ker Pa je zelo dobiti zd:ravni?ko osebje in prostare, oimejena pa so tu-di ©nedstva, je rok zravniških pregledov zelo kratek, saimo šeeifc dni- Ha bi bili v tem času lalhiko pregledanl \nsi, se je tne-ba discipMmiirano držati razipo-nedia, ki so ga faikultete dobile Ia po končanih zdiravniiSkih pregletclih se bo točno vedelo, 6© je komisija svojo nalogo do-bro opravila. »Kdaj se bodo brigade for-mira>le? Ste o tem kai raizmi-šljiaili?« »O tem intenzivno raizmišlja. mo že daLj časa. Na setstankih z referenti smo tudi že govo-rill o načinu, knaju in čaiau fanmiranja brigflšatel] opravljal iapit samo i^ snovi predavanj tistega leta . • • Za konec bi rekel še tole. Naisiproti dosedanjemu s-istemiu bo predlagani novi sistem imel za sluiaitelja in tudi za uspeh. Č«? ga glediamo s stališča strm-lj&nj u-čnega f>s«bja, to pred-nost, dia bo v prvem letu slu-š&teli opravljal kolokvij iz snovi prediavanj tistega leta, po drugem letu \z snovi druge-ga leta itd... Za služatelje bo tak naičin vsekakor mnogo ugodnejži, ker bodo na ta na-čin prisiljeni sproti študLrati Največja hiba študija na ger-manistiki in tudi na drugih je- ziiikovnih sknnpimflh, če smem to om«niti. je bila doslej ta. da od konoa druigega leita pa vse do izpita iz predmeia pod B ni bi-lo nobeneiga bližnjega termina In taiko se je dog,aja!o. da *o sluša-telji v prvem l&tniku, ko s-o §e bili pod vplivom srednje-šolslce cJ.scipline in je bil oer posredno pred njiimi preizkusnl izspit na koneu prvega leta, v redu študira. potem pa so Pff*-nehali vse do pripirav za izpit pOd B in te so se pri mnoglh zavk^le tja v peto ali šesto leto, kar predstavlia ogromniO v vsaki&m oziru. Nai spregovorim še nekaj be-sed o pocH^plomiskem študiju. Podiplomskega študij.a že taiko ne bo mogoče organizirati na vseh stolicah, na vseh fakulte-tiaih v državi. Na germanisti^nih sitolicaih je za^radi velikega po-manjteanja uinega os«bja to gotovo nemogoče. Tisti, ki b: na primier zdaj hoteli priprav lj-ati disertacijo iz nemiške li-t&raiture ali jezika, bi tega ne mogel pri nas. Obrniti bi se moral na zagrebško stolico . .. Pri r€iformi študiia smo vsa-ko od^.oičitev Prej t&meljito in poekušali najti pot. Upam. da je ta način na^boljši. Seveda n« tr-dim, da navi način šitudija n« bo težak, ravno obrajno; štu-dentje bodo že taikoj od začet-ka morali krepko popv^e^i in vsa \eta sproti prk*i-:o 'V--^:.-ati. Kdor z zanimanjem spremlja naše go-spodarsko življenje, je v preteklem letu opazil dve izredno intenzivni in po svojem pomenu nadvse važni akciji, ki sta med našimi delovnimi Ijudmi želi kolektivno odbbravanje in tudi njihovo kolektivno mobilizacijo za njuno čimprejšnjo realiza-cijo, v svetovni javnosti pa izredno pozor-iK>st. Ti akciji sta — sprožili so ju sindi-kati — prizadevanji, da naše gospodarske organizacije izdelajo stimulativnejše siste-me nagrajevanja po delu, s čimer bi spod-budili posamezne delavce in delovne ko-lektive, da več proizvajajo ir z razpolož-ljivimi sredstvi bolje gospodarijo, kar je prvi pogoj za še hitrejši razvoj gospodar-stva in izboljšanje njihovega življenjskega standarda (o tem smo v en izmed zadnjih številk Tribune že pisali) in da preživeli Sistem strokovnega izobraževanja ne samo izpopolnimo, temveč da ga v njegovi osno-vi spremenimo, in sicer tako, da bo uspo-sabljal delavce za večje delovne uspehe, ¦S čimer bo tudi novi način nagrajevanja po delovnih uspehih prišel povsem do Ko smo govorili o nagrajevanju po , smo trdili, da njegovo uvedbo zah-tjevajo velikanske spremembe. ki nastajajo v^našem gospodarstvu. Isto velja tudi za ¦$trokovno izobraževanje. Hitrega gospodar-Šfeega razvoja ni moč doseči samo z gradi-wjjo novih proizvodnih kapacitet in zapo-tlevanjem nove delovne sile, terfiveč v ve-liki. ireri z nenehnim dviganjem proizvod-jaosti, čim boljšim izkoriščanjem že obsto-J^Čih. zmogljivosti, modernizacijo le-teh in z odpravljanjem nesorazmerij med posa-meznimi panogami. Skoraj vsako podjetje gi prizadeva prenoviti proizvodnjo, že in-{lustrializirane gospodarske organizacije uvajaio nova in nova proizvodna sredstva .in nove proizvodne postopke. Podjetja, ki «o imela doslej posamično proizvodnjo, za-čenjajo s serijsko proizvodnjo, razpravljajo 0 "medsebo.inem proizvodnem sodelovanju, d«.;bi se čimbolj specializirala in si kar najbolje porazdelila delo. V podjetjih in tudi med podjetji se razvija delitev dela. To pomeni, da se naše celotno gospodar-stvo industrializira in opušča obrtniški na-čin proizvodnje. Takšen razvoj našega gospodarstva zah-teva tudi ustrezne spremembe v strokov-nem izobraževanju, ki še vedno slonl več ali manj na obrtniškem načinu proizvod-nje. Da so glede tega potrebrr hitri in učinkoviti ukrepi, nam dokazuje dejstvo, da dosedanji način izobraževanja oblikuje in razvršča delavce v visokokvalificirane, kvalificirane, polkvalificirane in nekvalifi-cirane, kar seveda ne ustreza deiitve dela v sodobni industriji in postaja celo resna ovira za nadaljnji gospodarski razvoj. Vprašanje izobraževanja zadestnega šte-vila ustreznih kadrov za našo industrijo so načeli v podjetjih. Ker so se zavedali, da jim dovoli kadrov ne more zagotoviti stro-kovno šolstvo ,saj je sposobno dati le okoli 140 poklicev. industrija jib potrebuje pa okoli 3000, poleg tega pa je takšno izobra-ževanje že v nasprotju z delitvijo dela v podjetjih, z ekonomiko podjetja in z uved-bo nagrajevanja po učinku tudi z ekono-miko posameznega delavca, neustrezno je tudi zato, ker kader, ki prihaja iz teh šol, mnogo ve, toda premalo zna za delo, ki mu ga v pod.jetjih dodele, zaradi česar ni-ma valje do dela in se čuti zapostavlje-nega. Zato so začeli misliti tudi na druge oblike izobraževanja. Ponekod so skušali to vprašanje reševati tako, da so delavcem po določeni dobi praktičnega dela, po kraj-ših tečajih in seminarjih ter opravljenih izpitih priznali kvalifikacije. Toda to praktično delo in priučevanje je bilo naj-večkrat neorganizirano, vezano na zgoraj omenjeno kvalifikacijsko strukturo in ome-jeno na določen krog več ali manj obrtni-ških poklicev. V podjetjih so se kot nova oblika strokovnega izobraževanja ustano-vila izobraževalna ^redišča. Pri ustanav-ljanju takšnih središč je bilo precej ugovo-rov in krltičnih pripomb, toda življenje samo je pokazalo njihovo upravičenost. Po-kazalo se je tudi, da le-te lahko odigrajo odločilno vlogo pri vzkladitvi strokovnega izobraževanja z zahtevami sodobne proiz-vodnje. Predvsem lahko zavrejo enostran-sko usmeritev k strokovnemu šolstvu kot pčglavitnemu viru kadrov za industrijo in dajo poudarek praktičnemu delu pouka, ki je osnova strokovnemu izobraževanju. Le-to pa je bilo doslej močno zanemarjeno. Izobraževati takšne delavce, kakršne potrebuje naša industrija, ni lahka naloga. Šolske delavnice in laboratoriji, ki so sicer nekaterim šolam potrebne, so lahko le most med teorijo in prakso, ne morejo pa v zadostni meri nadomestiti proizvodnega dela, ki je eden izmed najvažnejših čini- Izobraževalna središča v podjetju teljev vzgoje in izobrazbe delovnega člo-veka. Zato je seveda razumljivo in prav, da podjetja prevzamejo skrb in odgovor-nost za strokovno izobraževanje. Na podlagi izkušenj, ki so si jih neka-tera podjetja že pridobila pri več ali manj samostojnemu reševanju kadrovskih pro-blemov, je vsem zainteresiranim postalo jasno, da strokovnega izobražervanja ni mo-goče dobro organizirati, če v podjetjih ne bodo poskrbeli za ustrezno organizacijo dela, poiskali dobre vzgojitelje, zagotovili finančna sredstva in če ne bodo formirali posebne organe, ki bi na podlagi temeljitih analiz ugotavljali, koliko in kakšne kadre potrebujejo podjetja sedaj in z ozirom na njihov razvoj tudi pozneje, od kod jih bodo črpalf, kje vzgajali itd. Ker dosedanja per-sonalna služba v podjetjih, ki je doslej skrbela samo o tem, kdo se je na novo zaposlil, kdo izostane od dela, koliko štu- dentov podjetje štipendira In z razpisi išče potrebni kader, tega dela ne bi mogla uspešno opravljati, so v mnogih podjetjih na pobudo sindikatov že formirali, dru-god pa se na to pripravljajo, posebno ka-drovske službe, ki bodo skrbele za smo-trno izobraževanje kadrov. Razumljivo je, da bodo v podjetjih upoštevali predvsem že zaposlene delavce in Jastne možnosti za izobraževalno delo. To bo omogočilo, da bo med delavci zrasel občutek, da imajo v lastnem podjetju vse možnosti za napredek in da v skladu s potrebami podjetja zase-dajo višja in višja mesta. V skladu s tako zasnovan'm strokovnim izobraževanjem, je bil lani tudi prvič pre-puščen gospodarskim organizacijam de] sredstev (40 odstotkov) iz sklada za kadre. S tem so dobila naša podjetja materialno osnovo za izobraževalno delo. Letos je bilo storjenega v tem pogledu še več. Iz sklada za kadre lahko uporabijo gospodarske or-ganizacije že 60 odstotkov sredstev. Sicer imamo še nekaj primerov, da teh sredstev podjetja ne uporabljajo najbolj koristno, saj vse preveč finančno podpirajo že zares problematične pripravljalne tečaje za pri-dobitev kvalifikacij, ki največkrat ne upo-števajo delitve dela v proizvodnji in niso povezani s praktičnim deJom, kar pa je iz-redno važno za usposabljanje delavca za delo. S temi sredstvi plačujejo štipendiie ali celo izplačujejo zaslužke itd. To kaže, da povso-d še ni storjen odločilni korak k novim oblikam izobraževanja, vendar druga podjetja ta sredstva na podlagi po-drobno izdelanih načrtov organizirano in smotrno uporabljajo za izobraževanje de-lavcev, bodisi v podjetjih ali izven njih. za graditev, opremo in vzdrževanje izobra-ževanih središč, ponekod pa tudi šol. ki nastaiaio v okviru podjetij Dejstva, da v Sloveniji zelo hitro nara šča število izobraževalnih središč, ne gr^ pripisovati le temu, da podjet.ia potrebu-jejo take kadre, ki bodo sposobni na do-deljenih mestih dosegati večje proizvodn^ uspehe kot doslej, temveč v precejšnji meri tudi temu, da je v mnogih podjetjih pre-vladovala zavest, da je njihova dolžnost gospodariti tudi s kadri. Prvo izobraževalno središče je bilo v Sloveniji ustanovljeno v Planiki, in sicer leta 1956. Da je prav v Kranju zraslo takšno središče, ni na-ključje. Obutveni industriji namreč niso ustrezali obrtniško izobraženi kvalificirani delavci, temveč delavci, ki so usposobljeni samo za določena dela v strojni proizvod-nji. Z novim načinom izobraževanja so v tem podjetju uspeli v pičlih treh mesecib usposobiti delavce za ves novi obrat, če-prav ti sploh niso bili navajeni industrij* skega dela. Precejšnje uspehe so dosegla tudi nekatera druga izobraževalna sredi-šča. posebno tista, v katerih so se tega dela lotili strokovno najbolj usposobljeni ljudie v podjetjih. Da bi lahko vsa podjetja organizirala Iastna izobraževalna središča, bi bilo seveda nesmiselno pričakovati. V mnogih, pred-vsem manjših gospodarskih organizacijah prav resno razmišljajo o organizaciji med-tovarniških središč, ki bi povezovale ne-kaj podjetjih iste stroke ali pa nekaj pod-jetij z istega območja. Ker podjetja ne bi mogla opraviti vsega izobraževalnega dela doma, razmišljajo o tem, da bi se povezali tudi z drugimi izobraževalnimi ustanova-mi, predvsem glede splošnega, teoretičnega in družebnega dela izobrazbe. Pri teh izobraževalnih nalogah so lahko pod.ietjem v veliko pomoč delavske unl-verze, ki so skoraj že v vsaki občini. pa tudi strokovne šole. Toda ker se podjetja zavedajo, da je osnova izobraževanja prak-tični del pouka in ga ne more nihce pre-Iožiti izven podjetja, razen seveda v pri-meria, da bi imela teritorialna središča sodobno opremljene delavnice, kar pa je seveds draga stvar in zato najbrž tudi zelo redek nrimer. ga or^ani7lraio v lastnih padio!i:h. Razm'šl.ia.io pa tudi o tem, da bi ga delRvci opravili v sorodnih. bolj raz-vitih in organiziranih gospodarskih orga-nizacijah. Podjetja. ki ima.io na sebi indu-^fr;iske sole 7 dp^vnirami. bodo te tudi ko-ristno unorablifile zs delo izobraževalnih središč Todn it;di v teh primerih bo pro-izvodno delo še vedno ostalo sestavni del izobraževania. Prostor za študenta iz ljudstva Komaj teden po zaključku veselega pustovanja sem pri-sluhnil odmevom oziroma za-ključkom 12. rednega zasedanja VDS (Zveza nemških študen-tovskih združenj) 130 delega-tov, ki predstavljajo okoli 200 ti&oč študenov, se je udeležilo razprave po referatu predsed-nika Kauba o delovanju Zveze nacionalnih študentov (BNS), ki jl prlpisujejo vodilno vlogo v raznih desničansko-radikalnih pojavih na zahodnonemških unlverzan Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1957 prav na starodavni (je to Ironija zgf>.i = >'-'ine?) beideJberški ui. vyr-zl, se-dai pa jo lahko zasledimo že v Hamburgu, Bonnu Mun. stri.'.' Meinzu. Marburgu. Kolnu Miinchnu in Tiibingenu. Morda se bo komu zdelo to združenje brez pomena zaradi majhnega števila članstva (600 študentov). Vendar naj omenlm, da imajo ostaJa tri največja študentov-ska /druženja (krščanskcdemo-kratsko socialistlčno. Uberalno) 2000 do 2500 članov. Kljub te-mu Ji; ni na nobeni univerz; dovo;:jen predstavnlkom BNS vstop v ^enat (s tem bi btla priziiana kot enakopravna viso-košolska grupa) In da ne sme uporabljati univerzitetnih pro storov za svcje shode, postaja študentovsko združenje z jas-nlmi. nacistično obarv&rfTmi cl-Ijl vsak dan močnejše. Nakla-da njegftvega lista se ie pove-Cala od 9000 na 18.000 izvodov. v Berlinu &o zlorablli praznlk začetka jesem za prepevanje nacionalističnih pesmi ob vihra-jočl zastav: s kljukastim kri-žem. - D'elegati hcidelberškega zase-danja so se seznanili z delova-njem BNS zlasti preko 200 stra-ni obsegajoče brošure, kl jo je v ta namen izdalo predsedstvo VDS. Na.i navedem nekaj cita-tov. BNS zahteva združeno Nemčijo v etnolo^kih mejah (torej tudi Avstrijo In Sudete — op AB) . . Zahtevaimo ob-jektivne knjižne recenzlje ker je v času Tretjega rajha izšlo veliko knjig, kt so Imele več kot le enodneven pomen . .. BNS skrbi za zdrav naraščaj; zato zahtevamo, da se ljudem s podedovano boleznljo prepre-čl vstop v zakon . Ne preve-va nas rasistični napuh. odkila-njamo pa vsako rasno meša-ije . V Berllnu je blla BNS po že omeniersem zgredu prepovedia-na rrp^; pnpadnik -s^ morali zapustlti univerzo Večlna hel-delberškega zbora pa je odlo-čMa drugače: BNS naj deluje še dalje! Clane je treba ods'tra-niti z visokih š-o] le v kolikor kršijo ustavo. Tudi do prvotno nameravane prepovedi časoplsa Studemt iz Ijudstv nl prišlo. Utemeljitev: Pr&poved bi zbu-dila vtls, da je zahodnonem-škemu študentu dovolj pomoliti pod nos le nekaj desničarsko radikalnih fraz pa se bo spre-vrgel v fašista. Zaključek burne debate je šele glasni opombi pred-sedujočega: PreidimrO k dnev-nemu redu. Predlagam zaklju-ček razprave. Prav tedaj je mi-nila polnoč. Začel se je nov dan. Cas, da se izpeljujejo novi načrti. novi trdnejšl in pravil-nejši sklepi od tistih včeraj TDd,a v Heidelbergu se nj raz-bllnila temna &enca le §e boli črna je postala. To se je zgodilo šestega mar-ca letos. Uradni predstavniki dva tisočih ^tudentov so se to-rej Izrekll za ohranitev status quo in s tem nedvamno dali nov polet nekaterim zanesenjia-kom v svojih vrstah. Kljub te-mu. sikorai enoglasneimu za-kdjučku ^e mora človek, po vsem tem kar sliši in vldi, do-kopati do skoraj diametralnih ugo't)ovltev. Heidelberg. Ham-burg. Na eni strani oficiakia zadržanost,, vse je potekalo po točno predpisanem redu, ceio konec debate. V Hamburgu pa komaj mesec dni prej &ponta-na demonstracija 800 študentov. Predmet debate v Heldelibergu: delovanje Zveze naclonailmih študentov. Vzrok hamburških demonstracij: zborovanje DRP (Deutsche Reichspartei — pro-fašiistično usmerjena) pod vod-stvom svojega »Reichsfuhrerja« Otta Hessa. Policija je posre-dovala le v drugem primeru. Skupaii z reditelji tega zboro-vanja, sama pa na konjih, je s pendreki razgnala razburjeno množico. nekaj ljudi pa tudi aretirala. Nove univerze v arabskem svetu Dvaindvajsetega januarja 1956 je dobil arabski svet še eno moderno univerzo. To je Univerza v Bengaziju, ki ima svoje prostore v razkošnih pro-»torih bivše kraljeve palače. Izredno velike potrebe po uči-teljih in drugostopenjskem šod-Stvu so bile glavni vzrok za ustanovitev te univerze. V vseh letih pred drugo svetovno vojno je bilo le malo storje-nega za vzgojo domačega pre-hivalstva. In ko je libija leta 151 dobiia samostojnost, je bddo število arabskih učiteljev izredno nizko, tako da so jih morali vabiti iz ostalih arab-ekih dežel. V naslednjih petih letih se je precejšnje število mladih ljudi usposobilo za osnovnošolske učitelje, le malo pa jih je končalo študije na visokih in višjih šoiah, za kar so morali oditi v tujino. Ker pa se je 'osnovno šoJstvo ra-zvijalo, ie bilo potrebno ved-no več tujih učiteljev na dm-gostopenjskih učnih zavodih. Da bi odpravili te pomanj-teljivosti, je vlada sklemiila uštanoviti univerzo z oddel-kom za pedagogiiko in utnet-nost. Od 104 študentov, koli-tor jih je leta 1956 looinčalo gimnazije, se jih je 32 vpisalo v prvi letniik. Drugo leto se jih je vpisalo v prvi letnik 38, tako da je imela Libija drugo leto vsega skupaj, če ne uipo-števamo rednih iizibrancev v tujini, 70 študentov. Prvi di-plomantje so zapustali univer-zo lani. Vpis na univerzo je dovoljen tudi dekletom, ven-dar se v prvi letniik ni prija-vila niti ena. V šolskem letu 1957-58 pa so v Bengoz;iju odprili še en nov kolegij za trgovino in v Tri-poliju za znanost, na zadnje-ga se je vpisalo 30 študentov Zeimmrm je, da libijski štu-dentje ne plačujejo ne hrane ne stanovanja. Podobno kot Lihija je tudi Sirija — sedaj vzhodni del ZAR — dobila svojo neodvis- nost ob koncu druge svetovne vojne. In od takrat pa do da-nes je uvedla v svoje šolstvo številne koreniite spremembe. ki naj prilagodijo šolstvo za-hteviam. modernejšega življe-nja. Predvsem so z vsemi temi spremembami skušali odstra-niti iz u^nega progra-ma fran-coski vpldv, ki je bil izredno mcčan. Največ spremiemb je bilo v pouku arabkkega jezika, lite-rature, zgodovine in znanosti. Danes imajo v Siriji tristo-penjski šolski sistem, osnovna šola se prične s sedmim letom in konča z 11 ali 12. Druga stopnja je razdeljena na dva dela: prvi del traja 4 lete, dru-gi 3. V drugem delu se dijaki že bolj posvetijo predmetom, katere nameravajo študirata na univerai, tako da lahko do-bijo spričevalo o oprvljenem izpitu iz matematike, znanoeti, filozofije, umetnosti in litera-ture. Siriijska univerza do lete 1.946, ko je dobila Sirija neod-visnost, nd biila popoina. Do danes je napravila že vefoik razvoj in odprli so vrato no-vih fakultet. Vendar pa njene omejene kapacitete ne marejo zadovoljiti vseh potreb, zato si-rijska vlada vsako leto raz,-piše precej štiipendaj za študdj v inozemstvu, posebno za stiro-ke, ki jih na domači univerzi še ne poučujejo. Danes ima Libija okrog 6000 študentov in od tega jih gotovo tretjina študira v inozemstvu. Na heldeliberšketn zasedanju je bilo pred glasovanjem o možnosti še nadaljmjega deilo-vanja BNs precej govora o de-mokraclji. Treba ^e bilo torej ^avarovati I-n se pokorlti temu zvenečemu načelu. Zdi pa se, da sl je teh 130 študentov za-mislik) precej drnjgačno obltko, kot Pa njihovi kolegi ob svo-jem spontanem ogorčenju proti neofašistom, Med to množico je bilo opaziti številne napise ln med njimi so bill tudl: Bramite demokracijo. Morda bl btlo prav, da bi šestega marca štu-dentovskl preds^tavniki razmi-sllli tudi o nekoliko drugačnih 0'blikah demakracije. Vsaj zato, ker so nekaterl med' njlmi predstavljali tudi hamburške študenite. &e &e zaradi drugega ne! A. Bassin Prizor z demontracij kolumbijskih studentov proti bivšemu diktatorju Rojas Pinilll Med dvema ognjema Lahko bi zapisali tudi med dvema stoloma. V obeh primerih gre za isti problem: kam vodijo pota mlade angleške generacije, kje in kod naj si išče vzorov? Mar bo našla izhod le v brezsmiselnih zabavah po študen-tovskih klubih, daleč od aktivnega dcla in zanimanja zanj vsaj na svojem lastnem polju? Na prvi pogled bi ob takem početju sodili, da živi ta mladina skoraj brez skrbi in dolžnosti. Toda mar ne pomeni ta emancipa-cija ravno nasprotno: zavestno reakcijo na vse tisto, kar so ti mladi ^jezni« Ijudje pričakovali od družbe in kar jim ta tudi nudi, toda v dnigačni obliki, kot so si jo ti zamisliliL »Ne bi se mogel spomniU kakega drugega obdobja v mojem življenju, v katerem Sindikati sicer zahtevajo 40-urni tedenski delavnik, to-da po lanskoletnem poročilu bi stalo gospodafstvo na tabo ministrstva za delo je ta &te-zdravih temeljih in bi se bla-gostanje na&ega Ijudstva na vilka zlasti pri industrijskih delavdh občutno višja (48). otoku tako zelo izboljšalo.« — Stavke pa so baje zastarela To je zapisal lani sedanji predsednik in vodja konser-vativne stranke Macmillan v Muoodu volilnegn manijesta. Ne bi se n-a tem mestu ho- metoda in zato zahtevajo mlajše sile v vladi poravnavo predvsem pred posebnimi so-d-išči. Volilni manijest govori o polni zaposlitvi: letalska teii ustavljnti tudi ob zuna- industrija pa obljublja od-nje političnih dogodkih, ab pust 50.000 delavcev že v haterih se je sicer v zadnjem dveh letih, rudniki in šelez- času tehtnica povesila na to-rijevsko stran. Zarvima nas predvsem in to v glavmh črtafa rezultat, ki s*o ga do-seg>U konservatlvd pri ure-ditm razmer na otoku vse od zmage na volitvkih. htevi, eo disfouiamtj-e poudairjali V številnih evropskih deželah študentje že precej časa živahno razpravijajo o različnih načinih pomoči. ki jo dobivajo. Nedavna anketa, ki so jo izvedli v Bel-giji, •; ie, da je večini študentov za tako imenovane »študentovsk plače«.. V naslednjem sestavku prina^a-mo nekaj najbolj značilnih izjav z omenjene diskusije. eno nevarnos«t, namreč, da b to pomenilo popoln vpliv dr-žav« na orientacijo študija vsa-kega študenta- To bi deželcr kjer je sistem štipendiranja študija zelo Oamoikratizi,ran. močno prizadelo. Na vsak na-čin pa so s< disikutantj« stri njali s tem, da morajo študijiski u&pehi vplivati na višino šti-pendije ozironriia pla&e. Ce bodo plače dobivali saimio finančno slabi študentje, bi to praktično pomenilo le drugo vrsto štipeji-diranja. V p«roizvodinji je dela-vec pLačan po svojih sposobno-stih !n delovnem učkišku — kar b: morali upoštevati tudi pri je iavedel belgijsk: študentaviski časopis »Metro-pol«, In sicer najprei ma uni verzi v Lieigu. Eden od prisot-ni,h je začel debato s pojasni-lom o zamisli o štud«nfcovskih plačah, kot si jih zamižlja francoska niacionalna šludien-tcvska unija. F.rancoizi imajo v tem pogledai največ izkušenj, saj segajo pri njih prvi poiziku-si že v dobo pred 20 leti. Nji-hova zamisel je, naj bl vsak ANGLIJA: Britanski prosvetni strokovnjaki priporočajo odpravo latinskega in grškega jezika z univerz v Oxfordu in Cambridgeu. Priporočajo, da bi na sprejemnih izpitih uvedli dva živa jezika. Le 'tandidati, ki ne bodo študirali prirodne znanosti, bodo še naprej opravljali izpite iz latinščine in grščine. FRANCIJA: Letošnje leto se je na francoske univerze vpisalo 250 študentov brez diplome srednje šole. Vpis je mo-goč, če kandidat pokaže na sprejemnem izpitu znanje, ki za-dostuje za poslušanje predavanj iz prava, umetnosti, prirod-nih znanosti, medicine ali farmacije. Večina teh študentov je bilo starih od 20 do 30 Iet; med njimi je bilo nekoliko žensk. Prijavljeno je bilo 26 delavcev, od katerih jih je na-pravilo izpit samo 5. POLJSKA: Decembra lani je poljski študentovski Casopis tiskal svojo stoto številko. Prvikrat je 'zšel leta 1956 kot gla-silo Zveze študentov Poljske (ZSP). Casopis ima na posamez-niih univerzah svoje klube, ti so žarišča kulturne dejavnasti na univerzah. KUBA: Lansko leto je bilo na Kubi več kot milijon učen-cev osnovnih §ol ali 66 odstotkov več kot pred revolucijo. Zanje so zgradili 5000 novih ucilnic Letos pa bodo usposobili še nadaljnjih 10.000. Nacionalni komite za borbo proti nepis-menosti raor^ rešiti problem 800.000 otrok, ki nc hodyo v šole. Novi zakn- o reformi šolstva uvaja obvezno osnovno šolanje in obvezno šolanje do tretjega razreda srednje šole, kar bo uresničeno, čim bodo za to ustvarjeni finančnj pogoji. ANGLIJA: 50 delegatov z 20 univerz, ki sj> prisostvovali v Londonu konferenci o rrzorožitvi, je snrejelo deklaracijo, v kater* zahtevajo izstoic Anglije iz NATO. Dele?a*i &o sma-trali, da bi bilo dobro izvršiti anketo med 700-1000 študenti vsake unueize o mišljen.ju študen'ov g;lerJc atomslcjfa orožja in takf> imcnovane -»obramhe«. IRAK: Tretji konRies GFSIR (Gpncralnc «!n'V $tv* nfov iraškc re»ub!;ko> jp bil n davn> v Rfisr{l<»du TT<]e!pž'^o se ga k! «š-fh fiol Alžirski študentje zapuščajo Francijo Odkar je izbruhnila vojna v AlžiriJI, je ve« kot dva tisoč alžirskih študentov zapustilo francoske univerze in nadaljevalo svoje študije v drugih deželah. Kako je moglo priti do tega? Tako se zdaj sprašuje organ fran-coske naoionalne unije študentov UNEF in obenem pro-učujc položaj alžirskib študentov v Franciji. Ni točnlh podatkov o alžir- vpisanlh na droigih francoskih skih študtntih pred letom 1945 univerzah 1544 Alžlrcev, na Al- Leta 1925 je študiralo v Fran- žirski univerzl pa le 250. Do, cljl na Alžirski univerzl okrog leta 1959 s« je ta številka po- 100 Alžircev; nekaj več, okrog večala na 700, v isfcem času pa 300. jih je bllo leta 1935. Po je btlo v sami Frao lz zaporov pošiljali §e v konfina-cijska taborlšča. Tako so alžirskim študentom v Franclji tekla leta študija Priznana iim ni bila nit! pra-vica govora nlti pravica zdtru-ževanja. Ko je bila leta 1958 razpuščena UGEMA, so hoteli ustanoviti novo organizacijio. kar pa je tekoj preprečll nov -al aretacij. Jasno je, da alžir-s.ki študentje niso mogli vztra-jati v takih nenormalnih pago-iih. Tako danes študira preko 2000 Alžircev v Maroku Tunlzlji In ¦/ deželah Bližnjega vzhoda. Za o°tale evropske dežele ni toč-nlh podatkov. Znani so le pri-^liin; Dorla*k; 's Svico 7al Nemčijo, Belgijo. Italijo in Ve-liko Britanijo Vzhodnonemš*ka vlada je ponudi:a neomejeno število ž lpendij. Tu je zdarj vpisanih ž« preko 100 Alžlrcev. Nekaj desetln jlh je tudl v vzhodnoevropsikih državah Na ta način so §tudentje dosegj fizično in moralno svobodo In — vsaj v pogledu študlja — tudi neodvisoiost od Francije. j-omoči študentom. Ob tej ugotovitvi pa »e )• /nela živafana razprava 0 t*«^ aii naj bo u^ni uspeh res gl*v-a0 merilo z.a višino plače. Di-skutantje so se strinjali, da j« [O na primer v Belgiji pri se-veka, kar je vseteikor odločil-no za življenje. Zato bi bilo najbolje, da bi bili izpitd zdru-ženi s psiholoSkimi testi- V anketnih izjavah $e števil-n. študentje niso izjavili ne la eno ne za drugo obliko daja-aja pomooi. Vendar pa je iz izJav jasno vidna splošna fcel-nja. Smatrajo, da j€ sistem *U>-pendiranja v modernem ma*i-nu življenja zastarel. »Po mojem mnenju sistem študentovskdh plač dosti blj« odgovarja zah.t&vam modern«-ga življenja«, je Lzjavil eden od disikutantov. Ta slstem bo poetavil žtudenta v isti pote-žaj kot mladega delavca, kii gl s svojim delom služi kruh, C« bo študent dobil d«nar mese*-no ali v kakih dL-ugačnih in.teo> valih, si bo dosti laie uredil živl.jenj€ kot sedaj. ko prejme štipendijo za vse leto naprej ¦ Z mednarodnega tekm> ;nja študentov — filozofov: Pavel Dias (CSR) — konji Razstava Mlljenka Stančiča Barvna razgibanost Ljubljanska Mala galerija nam v kratki dobi svojega obstoja in z namenom posredovati naj-prominentnejše osebnosti sodobne domače in tuje upodabljajoče nmetnosti predstavlja že tretjega »Hkarja iz širšega domačega okolja. Miljenka Staačiča zastopa šestnajst del, od tega trinajst olj, ive temperi in ena grafika. Varaždinski gost, ki *e je izob^azil na zagrebški akadcmiji, ima za se-*»j koiraj osem let razstavljanja, vendar Je do-icgel že pomembno irednarodno afinnacijo, zlasti s samostojno razstavo v Parizu ter z udeležbo na IV. bienalu v Tokiu oziroma na svetovni razstavi •pred dvema letoma v Bruslju. Če izvzamemo obe najsta- rejši deli ter nekatera olja, nastala prav v zadnjih dveh letih (čeprav gre pri teh v wečji meri še bolj za neizči-ščeno iskanje novih poti, opi-rajoč se zlasti na v primer-javi s prejšnjo sedaj močneje poudarjeivo polihromatično le-stvico), nx tako težko 'slediti Stančičeve vizije — odnosu umetnika oziroma njegove iz-povcdi do narave. Stara ulica in sv. Florjan — oba sta še zcipisa., doživeta in pre-delana v umetnikovi dorniš-Ijliji, toda komaj premesana z novimi vtisi. To jte tudi ti-sto, kar je vodilo Stančiča, da se je čisto intuitivno, brez večjega opaznega razglablja-nja, spomnll svojih otroških dni. Neprodirnim plastem si-vins Stare ulice, polnih spo-minov na vlažne in meglene dni, komaj še lahko pridene- mo epiteton poveličane. Vse preveč preprosto, skoraj kon-vencionalno, toda nekako bo-lestno interpretacijo nam raz-kriva Stančič tudi v bolj raz-gibani in zlasti formalno bolj dognani temperi sv. Florjan. SilovU.a, skoraj preostra prekinitev s to svojo polpre-teklostjo je torej tisto vodilo, ki uvršča slikarjevo tvornost v danes že skoraj anahroni-stvčno zveneče sur-nealistično okolje. Notranja. psiholo&ka poglobljenost, često prave Hudije, so narekovale Stan-ciču tudi izpopolnjevanje in izdelavo formafrnega izraza: pri tem $e barvna ruzgiba-nost, ki pa ostaja zfladti v oljih kot so Večerna ulica, Mrtvo dete, Slikar, Vrnitev in Večerni interieur naveza-na nekje na iveplasto rume-no, znhtevala kot nujno po-sledico še kompozicijsko u-branost in trojno dimenzljo. Enako velja za zunanji izraz umetnikovega dojemanja člo-veških oziroma bolje reČeno sploh živih oblik. Kajti Stan-čiču služi poleg razrahljanbh. odtrganih in razdrapanih te-lesnih form, ki pa jih ohra-nja vedno kot resnično, v klasičnem smrvisiu pojmovano celoto, često tudi živalsko te-lo (Svatba) za povsem ena-ko-vredno in umetniško pre-pričljivo dojemanje določene-ga pojma, sledeč ob tem svo-ji bujni in rahločutni nadre-ilni fantaziji. Poslednja olja, namreč ti-sta, k\ so nastala v zadnjih clveh letih pa kazejo določeno težnjo oziroma vsaj prekini-tev z lastno tradicijo, čeprav na prvi pogled opazno le v že omenjeni poudarjeni barvito-sti, si tudi vsebinsko marsi-kje nasprotujejo z istovrstno kornponento prejšnjih del. Ne bi hotel ločiti ta dva, tako trdno povezana pojma kot sta ravno forma in snjet v ne-kem likovnem delu; nasprot-no, to me je pripeljalo do za-ključka, da Stančiču ravno to preveč intenzsitvruo navezova-nje na gladko in sljočo obli-ko skuša spodnesti tla in s tem vodilni smisel vsake U-kovne stvariUve: izvirno* predvsem pa neposredno iz-poved dojemanja točno d&lo-ienih odnosov. Naj pri tem opozorim na Otraške igre, kA so v nasprotju z Obiskom za-šle med te nevarne čeri. Umetnikovo poslanstvo, zla-sti še kot predsrtavn\ika so-dobnih likovnih stremljenj, se mora nujno izrazlti v dveh daleč drug od drugega stoje-čih si dejstvih. Kajti mnenje širše publike se izoblikuje ob obeh: ob često močno subjek-ivnem merilu ugajanja, stvari po okusu ter po drugi strani ob tistem, ki zahteva določen napor od opazovalca samega, da se delu smiselno vribllža. Na tak način pa po-staja umetnikov razmišljujoSi si?et še bolj analitičen in za-pleten kot je že sara po sebi, saj ga poleg dojemanja tvor-ca samega izpolnjujejo še po-sredna zapažanja in vtisi po-sameznega, opazovalca. Izogi-banje temu drugemu ali celo njegova popolna opustitev pa mora nujno privesti do ko-ketiimnffa z Ukovno-est\etsi!<,o nevzgojenim okusom in mo-dnostjo. Stančič je daleč proč od vsega tega glede na sedanjo razstavo. Vendar se zdi, da bi moral sodeč po težnjah, ki jih je nakazal v najnovejših delih, poglobiti svoje razisko-vanje v zanj tako značilnih splošnih temah, če ne želi zdrkniti v nevarne vode pov-prečnosti. Zaupajoč v mla-dostno svežino in njegov ta-lent, ki ga je izpričal, si lah-ko obetamo vse najboljše. A. Bassin Miljenko Stančič: Vsakdanja pesem. (Z razstave v Mali galeriji) Obisk pri kulturni komlsijl Kluba koroSkih Studentov Precejšnji načrti LHerarno-glasbeni večer v Tolminu Klub goriških študentov je 9. in 10. aprila pripravil za svo-je člane prijeten izlet v Tol-min, združen z literarno-glas-benim večerom in športnimi srečanji z dijaki tamkajšnjega učittljišča. Poleg goriških štu-dentov so se vabilu odzvali tu-di nekateri člani drugih štu-dcntovskih pokrajinskih klu-bov. Na literarnoglasbenem ve-Čeru je poleg študentov nasto-pilo tudi nekaj dijakov tolmin-skega učiteljišča. Svoje pesmi so brali domačina Niki Trebi-žan in Peter Miklavčič ter Va-lentin Cundrič, prozo pa dija-ki Marija Frančeškin, Marija Cigale in Jože Felc. Večer je izredno poživilo nekaj glasbe-nih točk ženskega pevskega zbora IV. letnika učiteljišča pod vodstvom Maksa Pirnika in študentke Akademije za glasbo Vere Klemenškove, ki je zapela Hopad Musorgskega in Habanero G. Busseta. Večer in izlet sta pomenila prijetno srečanje skupnih kul-turno-umetniških in družbenih prizadevanj dijaške in študen- Prizor iz Figueridove drame Lisica in grozd v izvedbi Studia tovske mladine. 64 iz Mostara (s festivala malih jugoslovanskih gledališč v Sarajevu) Da bi dedo potekalo čimbolj kontinu^ramo, da bi obenem pritegnili k sodelovanju čimveč študentov in da bi v večji meri odpravili »ve-čne funkcionarje«, na katerih ramenih visi še mairsikje vse delo, je odbor Kluba koiroških študentov pre-dlagal, naj bi delo kluba raz-delili po komisijah. Osnovo za tako dedo so dale priprave pri izdiaji Zbomika Koroišike, ki je pred nedavnim izišel v počastitev 40. obletnioe ZKJ. Izikaaailo &e je, da se čla-ni zelo radi z,ama;šaj,o na dru-gie, da ,je en odbornilk delal povsod, vien<3ar se nikj-e-r nl mogel poglobiti. Pri pripravah (trajale so več kot let0 dni) pa je spontano prišlo do tega, da se je uredniški odbor, ki je bil sestavljen iz študentiov in so-delavoev iz , terema, ukvaTJal na šiirsem področju s kuItuTni-tni vpirašanji in z nalogami, ki bi jiih klulb mioiral izpolnjievati. Brez posebnih organizacijislkih pairol &o se člani zaieli zani-roati zia delo in pri njem fcudi aktivno sodelovaJi. Tiafco je nastala precej močna kulturna etouipina, ki bo, ujpa-mo, z odgovorraostjo in mla-dostnim poletoan opravljala zia-črtano delo. Danets bi si ogle-dali publicistično dejavnost te sikupine. »Kulturna sikupina naj sOcrbi, da bi vsaj trikrat letno iztšla piuiblikacijia Klutoia korošlkih študemtov. Za začetek boimo <*-javili ponatis posameznih znanstveniih člankov, ki eo bili objavljeni v Zborniku Koiroške in to vzpoiredriio s ipirevodam v vsaj dva svetovna jezika«, piše v začetku delovnega programa kultuirne komisije KKŠ. Po daljših dislkosija'h pa se je iz-kriistaliziralo mnenje, naj bi za začetek obravnavali aiktual-ne teme 6 terena, tudi z ozi-rom na sipecifičnost fcraja sa-mega, medtiem ko bo treba s ponatisi po&afcati. S takim konceiptom skušajo doseči dvojen namen; vzbuditi zainimanje z,a problematiko ina-tičnega krajia im zainteresirati šiudente, da predlagajo svojim profesiarjem naloge iz godoibne-gia življenja in s« s tem otire-sti mnogo pretpogostega histori-cizma, pa tucii doseči tesnejšo poveizavo z domaičiini organiza. cijaimi in ® tem premostiti vča-sih navidieMi, velikoikrat pa zeJjo globok pirepad med dora-ščajočo inteligenco in terenom. K sodelovianju so povabili tudi ljudi iz proizvodnje teir poli-tičnih in kulturno - prosvetnih oirganizacij. S teim sikušajo <3o-s-eči. prepotretmo izmenjavo mnenj in izikušenj v oboj€-stramsko korist. In toonino, kar .je morda najvažnejiše, na praik- tičnem prim.eru bo lahko videl vsak čLan, da univerzia ni le ustanova. kjer &e iaolirano od življenja nabira pozitivistično znanje in sposobnost z.a kvali-tetno govoričenje na tem ali diruigiem podroičju, da J«, kair se na žalost ne da povsod lepo razbrati, le proc)ukt družbe in da je le-ta moralno dolžna, da od univerze zahteva take ljudi, ki bodo svojih dieset ali š€st »pifc« zniali poraibiti v njeno korist. Prva pubJikaclja naj bi iz-šla, ie ne bo nepredvidenih teihničnih ovir, po prveim maju. Naslov: Grospiodarskl razvoj Raven. Se nelkaieTe teme, kl jih pripravljajo: Problemi pre-skrbe s kmietijskimi pirideliki Mežiiške doline. Naiši pogledi n.a mianjišinsko protolematiko. Razvoi delavisikega samouprav-]j>s;nja v Zelezia:rni Ravne, Ljud-sko p«sništvo na KoroSkem. Migiracije kioroških Slovervcev, KultuTni raz.gledi MežtšBce do-line itd. ValenUn Cundrič: Moja mati Moja mcM je zgrbljen angel, odkar jo poznam. Ko bi vedela, da sem nesrečen, bi obždela na njivi in v prst zakopala obraz. S hrapavimi prsti bi zablod v bele lase. Nihie je ne bi znal potešiti. Za angele ni neba ne zemlje. Moja mati nikoli ni bila srečna. Na plenuimu SZDL na nah na Koroškem so m©d gim razpravljali tudi o terih prablemih zdravstva, o uslužnostnih podjetjih, reihaibi-litaciji invialidov, o zaposEijvl ženske delovne sile itd. Kooc-dinirainio s predstavnifei SZOlL se 'bodb lotili tudi obdelave teh problemov. Prl svojein delu pa se bo kultuirna komisija pri Klubu korOšikih študentov povezala f poisaimeznimi aktivi ZK na ter renu, kajti le-ti najbolj čutijo piroblematiko, ki je potTebna, % bl jo obdelali. SkHcali bodo tudi posvefcavanje z vsemi prenl-stavnifki tereaskih onganizactj, kjer naj ne bi Tazpravljali sa-mo o problematiki terena, am-paik tudi o Odiubsiki da.javimostL S tem pa gre kulturr.ia komisl-ja že preko svojih okvircv d«-lovanja in obenem potrjuji* svojo upraviftenost in sivo^ oib-stoj. I. P- Janez Juvan: Dvorišča Vlajhna n zapuščena o moja dvorišča. Voči irez vodnjakov in psov. Usta so polna zmedenih krikov Oči ktipi peska in temnih zidov. Kam naj se skrijem v tej mračni tesnobi? Daleč so cesta, nebo in Ijudje. Iščem se. Grebem. Kopljem v dvorišča. Zjutraj ne vem veS za svoje roke. John Cbteever: RADIO John Cheever je mojster ta-ko imcnovanih »short stories«, kratkih, zgoščenih zgodb s te-matiko iz sodobnega življenja. Za navidezno hladno formo in preračunano neprizadevnostjo se skriva njegov osebni pro-blem: ogorčenje, morda resi-gnacija nad moralno podobo sodobne ameriške družbe, kjer se človeški odnosi ukla-njajo brezobzirnemu egoizmu v lovu za denarjem in polo-žaji. Jim in Irena Westcott sta bila člana prav tistega družbenega sloja, ki so ga vseučiliški bilteni \) svojih statističnih po-ročilih smatrali za povprečnega glede na njegove dohodke, ambicije in ugled. Imela sta dva majhna otroka, bila poročena že deveto leto, stanovala v dvanajstem nad-stropju najemniške zgradbe v Vzhodni Se-demdeseti aveniji (med Peto in Madiso-novo avenijo), obiskovala gledališče po-vprečno 10,3 krat na leto in upala sta, da se bosta nekoč preselila v Westehester. Irena Vfestcott je bila čedna, dokaj eno-stavna ženska z mehkimi rjavimi lasmi in plemenitim, širokim čelom, s katerega ni bilo mogoče razbrati ničesar. V hladnem vremcnu je nosila lisičji kožuh, pravza-prav prebarvan dihurjev kožuh. Ne bi sicer mogli reči, da je bil Jim \Vestcot1 v svojem sedemintridesetem letu videti mlajši, kot je bil, vendar je bilo očitno vsaj to, d-a se je počutil mladega. Lase. v katerih se je že pojavljala sivina, si je dal striči zelo na kratko, obUčil pa se je tako, kot so se neknč njegovi tovariši na Andoverskem vseučilišču. Obnašal se je važno, hrupno in namerno preprosto. Edi-na stvar, v kateri sta se Westcottova raz-likčvala od svojih vrijateljev, bivMh vse-učiliških tovarišev in sosedov, je bilo nju- no zanirruinje za klasično glasbo. Zelo po-gosto sta obiskovala koncerte — čeprav o tem nista govorila skoraj nikomur — in preživela dobršen del svojega prostega časa ob radiu. Ta njun radio je bil že star, občutljiv in poln muh; popravilo se ne bi izplačalo. Nobeden od njiju ni poznal ra-dijskega ustroja — niti ustroja katerega koli drugega aparata, ki so ju obkrožali — in kadar je radio prenehal igrati, je Jim s strani udaril po škatli. To je skoraj ved-no pomagalo. Nekega nedeljskega popoldne-va, prav sredi Schubertovega kvarteta, pa je glasba povsem zastala. Jim je nekoJi-kokrat udaril po škatli, vendar odgovora ni bilo in Schubert je ostal za vedno iz-gubljen. Obljubil je Ireni, da se bo ogledal za novim radijem in ko je v ponedeljek prišel iz službe, ji je povedal, da ga je že kupil. Ni ga hotel opisati; rekel je, naj ji bo v presenečenje. Radio je bil naslednje popoldne dostav-Ijen do kuhinjskih vrat in s pomočjo služ-kinje in nosača ga je Irena razmotala in_ prinesla v dnevno sobo. Ze takoj spočetka jo je neprijetno prizadela fizična grdota ngromne škatle iz gumovčevega lesa. Trena je bila ponosna na svojo dnevno sobo, saj je bila sama izbirala pohištvo in barve z enako skrbnostjo, kot si je izbirala obleke Zdaj pa se ji je zdelo, da je novi radio kot drzen pritepenec prihrumel med njene Ijubljene' stvari. Zbegalo jo je tudi veliko število Števcev in prekinjalcev na plnšči in zelo nadrobno jih je preučila. predev je vključila vtikač. Skozi števec je stekya zlabna zelena luč in iz daljave ie zaslišaln qlasbo klavirskega kvinteta. ToJa \z dcljn-ve je prihaial le za trenutek. Takoj nnto jf kvintet imvalil nanjn hitrcip nd verihtf in na-nolnil sobo z armev^m ki se i? vojačalo tako zelo, da se je kitaiski okras zruMl 2 mize. Planila ie k radiu in mv zmanišala jakost. Vznerririle so jo strnhot-ne sile, kl preže v zasedi. v tej ardi šfcflf7? iz gumnvca. Tedaj sta iz šile nrišla otrck" inori/oeliala iih je v park. K radiu s^ vj vrnila vse do poznega popoldneva. Služli-nja je pravkar dala otrokoma. večerjo in ju nadzorovala pri kopanju, ko je lrena vklju-čila radio, naravnala jakost in se pripravi-la na poslušanje Mozartovega kvinteta, ki ga je poznala in Ijubila. Glasba je zazve-nela popolnoma čisto. Novi aparat ima mnogo čistejši zvok od prejšnjega, je po-mislila. Priznala si je, da je zvok najvaž-nejši in da šlcatlo lahko skrije za divanom. Toda v istem trenutku, ko se je v sebi po-viirila, so se začele motnje. Glasbi se je pridružil prasketajoč zvok, kot bi prihajal od gorečega smodnika. Nato je začelo gr-meti nekaj, kar je Ireno neprijetno spomi-njalo na morje in medtem ko je kvintet napredoval, so se temu hrupu pridružili še mnogi drugi. Poskušala je z vsemi mogoči-mi števci in prekinjalci, toda nič ni moglo ublažiti motenj. Koncno je sedla, razoča-rana in zbegana, in skušaln slediti melo-diji. Nenadotna pa je našla ključ za mot-nje v svojem radiu. Prav za zidom njene dncvne sobe je bil jašek dvigala. Brnenje vlačilnih žic, odpiranje in zapiranje vrat — vse to se je ponavljajo v zvočniku. Ko je nato prišla do spoznanja. da ie radio občutljiv za vsakršen električni tok, je za-čpln skozi Mozarta razbirati zvonenje tele-fonov, vrtenje telefnnskih številčnic in itidikovanje sesalcev za prah. Ko je poslu-šala še pnzljiveje, je lahkn razlikovala hišne zvonce, zvonce dvigala, električve hrivske aparate in msšalce. Vse te zvoke je radio lovil iz sosednjih stanovanj in jih verno prena&al. Močni in grdi avarat s svojo izvrevrženo občutljivostjo za diso-nantne zvoke je vresegal njeno moč nad-zorovania. Izključila ga je in šla pngledai za otrokoma. Ko je tega večera Jim Westcott vnšel domov, je poln zaupania stnpil k radin iv naravnal regulator. Doletelo ga je isto kot Ireno. S postaje, ki jo je bil Jim izbral. f,e nekdn govnril in njegov glas je nenadnrrw 7w..rasel i~> tako strahoten hrup. da se jc tresla snba. Jim je nbmil regulatnr za ja-kost in oslabil glas. Čez minutn, dve va sr> se zočele mntnie. Vmešalo sp jp zvnn»nie fplpfnnov in hišnih ?roncev. sku^ni z drsn i7)«m vrat dvioaln in brnpnipm ^vhiv^skil nvaratnv. Od tpdcj. kn se je bila Jrevr hnrila z radiiem. sp ie značai hvma svre menil. Poslednii brirski a^arntt so bVi i(-izključeni, sosalci za vrah nomr/niljeni r nmare in zdaišvip motni" sn bV.p odrr>~ svremembe, ki je vastomia v mesiu po sončnem zahodu. V-rtel je aumbe sem in tja, toda hrupa se ni mogel znebiti. Koni- no je izključil radio in rekel Ireni, da bo jutri poklical Ijudi, ki so mu to stvar pro-dali in jih poslal k vsem hudičem. Naslednji dan je prišel nameščenec in popravil radio. Ko je Jim zvečer prišel domov, je bil zelo utrujen, zato se je oko-pal in oblekel sveže perilo. Nato je odšel v dnevno sobo k Ireni. Prav ko je vklju-čil radio, ju je služkinja poklicala k večer-ji in sedla sta k mizi. Jim je bil preveč utrujen, da bi se potrudil in se razgovoril, po drugi strani pa med večerjo ni nobena stvar vzbudila Ireninega zanimanja, tako da se je njena pozornost ukvarjala s hrano in s srebrnkasto svečnikovo patino, nato pa z glasbo v sosednji sobi. Nekaj trenut-kot je poslušala nek Chopinov preludij, nato pa je na njeno presenečenje vpadel moški glas: »Za božjo voljo, Kathy,« je vpil, *>fcaj res moroš vedno igrati klavir, kadar sem jaz doma'?« Glasba je naglopre-nehala. »To je zame edina priložnost,« je rekel ženski glas, »ves dan sem v službi." »Prekleto, jaz sem tudi,« je zavpil moški, dodal grdo psovko na račun pianina in tresnil z vrati. Spet se je oglasila strastnn in melanhalična glasba. »Si slišal?« vpraša Irena. »Kaj?« Jim je pravkar jedel pecivo. »Radio. Nekdo je nekaj rekel, medtem ko je igrala glasba — nekaj grdega.« »To je najbrž šala.«1 »Meni se ne zdi šala," se je uprla Irena Vstala sta in odnesla kavo v dnevno sobo. !rena je zapmsila Jima, naj poskusi s kukšno drugo postajo. Obrnil je gumb. »Si videla moje podveze?« je vpražai moški »Zapni me zadaj,« je rekla ženska. »Si vi-dela kje moje podvpzp?*1 je zopet vprašal moški. "-Zapni me vpndar, pa ti bom našla nodveze,« jp odgavorila ženska. Jim je nrestavil na drugn postajo. »Želim. dn ne nuščaS jabolčnih oqrizkov po pevelnikih,<-Sp govoril nek moški. »Tega vonja ne pre- »Čudno.«« je rekel Jim. ^Kaine?« je odvrnila Irerut. 'im je zopet nbrnil qumb »Na obali "rmmandpla. porf sinjo včlikn ooro.- je ^elo icnska z izrazitim angleškim nanlo-som. »sredi aozda je živel mladi Yonghy-Bon^v-Bo Dva stara stolčka in polovico s?jpi?I-*<\ va šzkliknila Irevn "-Saj tr> i? Svr?neyeva dojiljn.*1 »To mu rsp bogastvo je bilo,« jcnada-Ijeval angleški glas. »Zapn to štvar,« je rekla Irena. »Mor-da lahko oni slišijo NAS.«. Jim je izključil radio. »To je bila Mrs. Armstrong, Svoee-neyeva dojilja,« je rekla Irena. »Najbrž je pela tisti mali deklici, da bi zaspala. Sta-nujejo v 17-B. Z Mrs Armstrong sem se razgovarjala v parku. Zelo dobro sem spo-znala njen glas. To se pravi, da lahko poslušava Ijudi iz drugih stanovanj.*' »To je nemogoče,« je rekel Jim. »Pa vendar, to je bila Sweenyeva do-jilja,« je napadalno nadaljevala Irena. ->Saj poznam njen glas. Pa še zelo dobro. Vpra-šujem se, če morejo oni slišati naju.« Jim je vključil radio. Najprej od daleč, nato pa vse bliže, bliže, kot na krilih vetra, so zopet prihajali čisti glasovi Stveeneyeve dojilje: »Lady Jingly! Lady Jingly!*> je pela,, »ki sediš tam pod goro, mar mi hočeš bit' za ženo, vpraša Yonhy-Bonghy-Bo...« Jim je stopil k radiu in zaklical v zvoč-nik glasen »Halo«. »Mislim, da naju ne more slišati,** je rekla Irena. »Poskusi s čim drugim,« Jim je poiskal drugo postajo in soba se je napolnila s truščem coctail-partije, ki ze že prešla svoje meje. Nekdo je igral klavir in pel »Whiffenpoof«, glasovi, ki so obkrožali radio, pa so bili ognjeviti in ve-seli. »Vzemite več sendvičev!« je vpila neka ženska. Nato je bilo slišati vrešča-nje od smeha in zvenket razbite posode. »To morajo biti Hutchinsonovi iz 15-B,*i ie rekla Irena. »Vem, da imajo danes go-ste. Videla sem gospo v oddelku za Ukerje. Kaj ni to božansko? Poišči kaj drugega. Glej, da boš dnbil tiste Ijudi iz 18-C« Westcottova sta ta večer prisluškovala samogovoru o lovu na losnse v Kanadi, partiji bridgea, domnčemu poročilu o fil-mu, ki je očitno bil na sporedu pred dvema tednoma v Sea Islandu in ostudne~ m,u družinskemu prepiru zaradi prekora-čenja bančnega računa. Opolnoči sta iz-ključila radio in se spravila v posteljo, '/trujena od smehn. Kasneje ponoči je začel iinko klicati. dn želi knzarec vode. Irena ie natočila in mu ga odnesla v sobo. Bilo )e ie zgodaj zjutraj. Vse luči v soseščini so bile pogašene in z dečkovega okna je mogla videti le sivo pusto ulico. Odšla je n dv.evnn snbo in vkliiičila radio. Zaslišalo se je slabotnn kašlian^p stokanje, nato po je moški spregnvoril: »Ti ie dobro, draga?« »Da,*< je utrujeno rekla žpnska. »Dc, ml" Po festfvafu jugostovansklh mladlh gledoHšč v Sarajevu Pestro in zanimivo Poseben dopis za Tribuno od sodelavca sarajevskega študentskega lista Naiih dni Udeleženci in dela Petnajst predstav v šestnaj-¦tdih dneh v malem in intim-nem gledaiišču ali na sceni, obkroženi z gledalci, je zbra-lo in pokazalo, kaj je bilo do-seženega v naših estardnih in kamornih gledališčih in koliko so do sedaj mala gledališča obcgatila naše gledališko živ-ljenje. Domače sarajevsko Malo po-zorlšte je festival pričelo in zaključilo — pričelo s Priestle-yevo kcmedijo Odstranite nor-ca tn zaključilo z Brechtovo diramsko poemo. Izjema in pra-vilo. Obe predstavi je režiral Jurislav Korenič. Med tema dvema uprizoritvama so nasto-pila vsa naša najkvalitetnejša maJa gledališča razen titograj-skega. Gledališče Boško Buha iz Beograda s Srečanjem Benešo-ve in Burijana; Mala scena iz Novega Sada s Sartrovim de-lom Izza zaprtih vrat in Paro-stcsom v belem Miroslava An_ tiča; Mali oder iz Celja s Korczakom in otrccj Emvina Sylvanusa; Atelje 212 iz Beo-grada z Ionescovimi Stoli in Marceaujevim Jajcem; Ekspe-rimentalno gledališče iz Ljub-ljane z Goethejevim Faustom; Komorna pozornica iz Zagre-ba z Anouiilhovim Poizikusom ali kaznovano ljubeznijo ter Marinkovičevkn Objemom in Studio 64 iz Mostara s Sar-trovo Spoštovanja vredno vla. čugo ter Figueridovo Lisico in grozdjem. Domače gledališče je na zakljuoku v okviru pro-slave petnajstletnice osvobo- ditve Sarajeva nastopdlo še s prerniero Zlatega teleta Iljifa in Petrova. Pravilne in zaslužene nograde Zirija v sestavi: Oskar Da-vičo, Slavko Jan, Borislav Mi-hajlovič, Nika Miličevič in Če-do Kisič se je odločila, da na-gradi z Zlatiin lovorovim ven-cem Bojana Stupico za režijo Marceaujevega dela Jajce (predstava Ateljeja 212), Pav-leta Minčiča za vlogo Margis Emila v istem delu, Josipa Pe. tričiča za vlogo šjor Bepa v Marinkovičevem delu Objem (Komorna scena, Zagreb), Oljo Grastiča za vlogo Vere Luka-sove v delu Srečanje Benešove in Burijana (Gledališče Boško Buha, Beograd), Božidara Vio-liča za sceno postavitev Ma-riinkovičevega Objema in An-dreja Kurenta za dikcijo y vlogi Fausta v istoimenskem Goethejevem delu (Eskepri-mentalno gledališče, Ljublja-na). List Oslobodjenje je pode-lil Zlato masko predstavi Jajce v režiji Bojana Stupice. Ziirijo so sestavljali kritiki - dopisni-ki Komunista, Borbe, Poliitike, Oslobodjenja, Iziraza, Radio Beograda in Radio Skopja. Pomembnejše uprizoritve Brej dvoma je Bojan Stupica z Marceaujevim Jajcem pri-pravil najboljšo in najbolj po-palno predstavo, delo, ki je nabliže osnovni zamisli in koncepciji malega gliadališča. Stupica je izVedel scensko zelo originalno in naravnost čudo- Prizor ?z interne predstave — Dogodek v mestu Gogi vito predstavo. Izvrstna, bravu. rozna igra Pavla Minčiča, ka-teremu je pomagal ves jgral-skd ansambel, izklesana pod roko in očesom velikega reži-serja, je bila prfl®pevek k prvemu mestu, ki je nedvom-no priipadlo tej uprizoritvi. Primer, kako se da z dobro t-ežijo rešiti ne ravno najboljš; in najbolj posrečen tekst, je bila predstava Brechtovega dela Izjema in pravilo, ki spa-da k Brechtovemu »šolskemu gledališču« in je daleč od nje-govih najboljših del. Jurislav Korenič je pripravil predsta-vo, ki je predstavljala po for-mi in po scenski postavitvi pravo umetni&ko doživetje. Tudii ta uprizoritev spada v okvir splošnega pojmovanja malih gledališč. Bojan Stupdca (spet!) in Olja Grastič sta naredila iz Srečanja scensko privlačno in igralsko zanimivo ter sdmpa-tično predstavo. Ta »liirična igra mladosti za mladino od 14. do 70. let«, je zgodba ali skoraj bajka, v kateri je Olja Grastič včasih srečna in vese-la, vča&ih' nesrečna in plašna deklica, ki stopa v srečanje z življenjem. Komorna pozarnica iz Za-greba je imela dve predstavi — dvoje nasiprotujočih si del in dvoje različnih interpreta-cij. Anouilhov Poizkus s pre-tenzdjo na kcmedijo (sre^nejši izbor) in na tragedijo, je v svoji komični obliki poln fi-nega igralskega humorja in lakonskega izražanja ter ne-hote obsoja način starega gro-fovskega pariškega življenja. Režija je bila negotova v osnov-ni postavitvi teksta i-n dolo-čitvi njegovega namena, Bran-ko Bonači pa je bil kot grof šarmanten, s specifičnim to-nom v govorni interpretaciji, prav tak, kakTŠenega je zahte-vala njegova vlogla. Druga uiprieoritev (Objem Ranka Ma-rinkoviča) je domača tema in je za nekatere prišla kot.csve-žitev, za diruge pa umetno ~vstavljena«, ker se niso pri-pravili na misel, da bi na teim festivalu gledali tudi domača dela. Scenska obdelava težke-ga teksta pripovedke je popol-noma zaslužejno dobdla nagra-do, prav tako pa tudi iizvrsitni šjor Bepo Josipa Petrioiča, medtem ko je bila vloga žan-darja (P. Dobrič) neizdelana, brez prave mere, preveč raz-vlečena in gostobesedna. Faust ljubljanskega Eksperi-mentalnega gledališča je tudi spadal med najtoolj zanimive uprizoritve že samo zaradi te-ga, ker je bil to poskus vnesti sodobnost v Goetheja. Toda ta želja je pokazala tudi nemoč in morda tudi nepotrebnost takega pTiilaganja, ker je Faust dovolj izviren k\ sodoben v vsaki dobi. Posebno umetno delujejo vložene in preveč pq-tencirane plesne partije. Reži-ja Balibine Batt€li.no - Bara-novič je bila kcrektna, Andrej Kurent je b&l pa odličen in ta-ko impresiven terr igralsko do-gnan glas, da so tudi tistd, ki ne znajo slovensko, razumeli vsako njegovo besedo. Prepruč-ljiva je bila tudi Marjetka Kri_ stine Piccoli. Ideja zgrešcnosti zaprtega kroga in brezizhodnosti življe. nja v Ionescovi »-tragični far-si* Stoli, je bila dana režij-sko čisto, toda enostransko, igralsko pa gotovo, čeprav tu-di ne dovolj inventivno. Novosadčani so pripravilj Sartra in domačo *dramsko igro«. Sartre je bil priipravljen s svojimi težkimi in mračnimi idejami brezizhodnosti in je bilo režiserju M. Sovakoviču težko uresničiti takšno atmos-fero ter je v tem dos^ei ne-enakomeren uspeh. Temu so doprinesle tudi neizenačene igralske interpretacije. Miro-slav Antič je napisal dramo očitno brez poznavanja osnov-nlh zakonav dramaturgije, kar je nujno prijeljalo do tega, da so iz vsega skupaj iapadle le nejasne scenske siike, v kate-rih se niso mogli znajtj ne re-žiseir ne igralci. Studio 64 iz Mostara je iz-nenadil s spretnostjo, s katero je biila podana drama južno-ameriškega pisca Figuerida (modernizacija Ezopa v režiji Lj. Djokiča), čeprav se upri-zoritev ne more uvrstiti med najboljše festivalne predstave. Samo dve domači drami Festival je bil repertoarno poipolnoma nedoločen in ne-opredeljen. To ima svoje mi-kavnosti in želje, da bi se iz-ognili tematsko določeni in dognani konvencionalnosti. To. da tako nekontroliranje pro-grama ima tudii svoje slabe poslodice, kar se je pokazalo v skoraj neverjetnem številčnem odnosu med dcmačimi in tu-jimj. deli: od fes:ivalskih dram samo dvoje domačih del, od katerih je eno samo poizkus drame. Res je., da je festivai priikazal zelo dobra in po membna dela, od katerih go-vore nekatere o splošno člove-ških problemih, o dehumaniza-ciji človeštva, o strahu pred nacizmom, rasni diskriminaci-ji, kar ima svoje koristi in tudi opravlčila. Toda festivali bi mrali biti tudi tribuna, s ka-tere se našemu človeku govori z zanimivim i »Res. toliko so boljU od množice Ijudi, ki jih poznava.« Vzela je iz torbice ban-kovec, stopila do njih in ga spustila na krožnik. Ko se je vovrnila k možu,' je opazil na njenem obrazu nekaj novega. Kot da bi z njega vela otožnost, ki je prej ni poznal. Pa tudi njeno obna&anje pri tnizi se rr\u je ta večer zdelo čudno. Grobo je prekinjala gostiteljico in strmela v Ijudi preko mize z upornostjo, za katero bi vsaj svoje otroke kaznovala. Te noči je čakala, vse dokler ni Jim zaspal. Nato je odšla v dnevno sobo in vključila radio. Nasledvcjega dne je prišel Jim domov nkrog šestih povoldne. Služkinja mu je od-prla vrata, odložil je klobuk in pravkar slačil plašč, ko je v predsobo planila Irena. Obraz ji je sijal in lase je imela razpu-ščene. »Hitro v 16-C, Jim,« je vzkliknila. *>NU'M.r ne slači plašča. Pojdi gor v 16-C. Osborn pretepa svojo ženo. Od četrte ure naprej sta se previrala in zdaj jo tepe. Prosim. pojdi gor in zaustavi ga!« Tz radia v dnevni sobi so do Jima prihajali kriki, psovke in udarci. »Kaj ne veš, da ne smeš poslušati takšnih stvari?« ji je rekel. Z dolgimi koraki je stopil k radiu in ga za-prl. »To je nečastno,« je rekel. »To je, kot bi gledala skozi tuje okno. Saj veš, da ne smeš poslulati takšnih stvari. Zapreti mo-raš radio.« »Oh, to je tako strašno, to je odvratno,« je hlipala Irena. »Ves dan sem poslušala in to je tako obupno.« »Dobro, če je tako obupno, zakaj potem poslušaš? Kupil sem ti ta prekleti radio, da te malo razveselim,« je rekel Jim. *»Lep kup deiiarja sem placal zanj. Mislil sem, da te bo to razveselilo. Želel sem, da bi bila srečna.« »Ne, ne, ne prepiraj se z mano,« je zaihtela in mu prislonila glavo ob ramo. »Vsi drugi se prepirajo po ves dan. Vsak se prepira. Vsi so v skrbeh zaradi denarja. Mati gospe Hutchinsonove umira v Floridi za rakom, pa nimajo dovolj denarja, da bi jo poslali v Mayo kliniko. Vsaj gospod Hutchinson pravi, da nima denarja. In neka ženska v tej hiU ima razmerje z nad-zornikom — s tem ostudnim nadzornikom. To je preveč odvratno. Gospa Melville je bolna na srcu in gospod Hendricks bo iz-gubil službo, pa }e gospa Hendricks vsa obupana zaradi tega, in ta ženska, ki si prepeva »Missouri valček«, je prostitutka, civa, in uslužbenec v dvigalu ima jetiko in zdaj gospod Osborn pretepa gospo Osborn.« Hlipala je, drhtela od žalosti in z roko zaustovljala potok solza. ki ji je tekel po licu. »Dobro, ampak zakaj moraš to poslu-šati?« jo je spet vvrašal Jim. »Zakaj moral poslušati te grdobije, če te tako prizade-nejo?« »Oh, ne, ne,« je vpila. »Življenje je vreveč strašno, preveč grdo in umazano. Toda midva jim nisva bila nikdar podob-na, kajne, dragi? Kajne? Mislim. midva sva bila vedno dnbra in poštena in vedno sva se Ijubila, kajne? 1r. dva otrokc ima-va, dva krasna otroka. Najino življenje ni umazano,kajne, dragi? Kajne dn ni?« Ovlia mu je roke okrog vratu in pritegnila nje-qov obraz k svojemu. »Midva sva srečna. kajne, Ijubi? Kajnc. da sva srečna?« »Seveda sva itrpčna,« je rekel utrujeno. Začel je pozabljati na svojo jezo. »Seveda sva srečrM. Dnl bnm popraviti ta prekleti radio ali pa ga ne bom več trpel v hiši.« Gladil jo je po mehkih lateh. »Ubožica moja,« je rekel. »Kajne, da me Ijubiš?« ga je vpraševa-la. »In midva se ne ženeva toliko za de-narjsm, nisva se umazala zaradi njega, kajne?« »Ne, Ijubica,« je rekel. Zjutraj je prišel električar in popravil radio. Irena ga je pazljivo vključila in vsa srečna, zaslišala reklamo za vino »Califor-nia«, nato pa izvajanje Beethoivnove De-vete simfonije, skupaj s Schillerjevo »Pes-mijo veselja«. Ves dan je imela radio od-prt in iz zvočnika ni zaslišala ničesar ne-običajnega. Pravkar je zaslišala Špansko suito, ko se je Jim vrnil z dela. «-Vse v redu?« je vprašal. Tako bled je v obraz, je pomi-slila. Popila sta nekaj coctailov in sedla k večerji, ob zvokih Zbora kovačev iz Tru-badurja. Sledilo mu je Debussyjevo Morje. »Danes sem plačal račun za radio,« je rekel Jim. »Štiri sto dolarjev je stala ta stvar. Upam, da boš vendar imela nekaj veselja z njim.« »Oh, prepričana sem,« je rekla Irena »Štiri sto dolarjev, to je mnogo več, kot si morem pritrgati,*< je nadaljeval. »2e-lel sem kupiti nekaj, kar te bo veselilo. To je poslednja razsipnost, ki si jo more-mo privoščiti letos. Opazil sem. da še nisi plačala svojih rcčunov za obleke. Videl sem jih na tvoji toaletni mizici« Zrl ji je naravnost v oči. »Zakaj si mi rekla. da si jih že plačala? Zakaj si mi lagala?« »Zato, ker te nisem hotela gnjaviti. Jim,« mu je odgovorila in popila nekaj vo-de. »Svoje račune bom poravnala iz plače za ta mesec. Prejšnji mesec so bile te pre-vleke, pa še tista proslava.« »Morala se boš že enkrat naučiti trošiti denar, ki ti ga dajem, za pametnejše stva-ri, Irena,« je rekel. »Donmeti moraš, do Jetos ne bomo imeli toliko denarja koi \xmi. Danes sem imel zeln resen razgovor z Miichelnm. Nihče ničesar ne kuvuie. Ja~ nisem več mlcd, mar veš to? Sedemintri-deset nm iincm. Naslednje leto bnm že si-»olas. V živlienjn nisem dcssael teqa, knr sem želel. In prav nič se mi ne zdi, da bi *e stvari mogle vsaj maln izboljšati!-» »Da, dragi^ je rekla. »Prenehati morava s tem.<* je rekel Jim. »Morava misliti na otroke. Če sem p&polnoma iskren do tebe, ti moram pove- dati, da me strašno skrbi zaradi denarja. Bodočnosti sploh ne zaupara. Nihče ji ne more. Če se mi karkoli pripeti, ostane še zavarovalnina, toda z njo danes ne pridei daleč. Strašno naporno delam dan za dnem in nudim tebi in otrokom prijetno življe-nje,« je rekel grenko. »ln zato ne želim gledati, kako ss vse moje sile, vsa moja mladost stekajo v krznene plašče in v ra-dio-aparate in v prevleke in v . . .*¦ »Prosim te, Jim,-* je rekla, »slišali te bodo.-x »KDO naju more slišati? Služkinja naju ne more slišatu* »Radio!« »Prekleto, ponorel bom,*- je zatulil. »V blaznost me bo spravila ta tvoja straho-petnost. Radio naju ne more slišati. Nihče naju ne more slišati. Pa tudi, če naju kdo sliši, kaj pctem? Prekieto, koga kaj briga?« Irena je vstala izza mize in odšla v dnevno sobo. Jim se je postavil k vratom in od tam tulil ruinjo. »Kako to, da si naenkrat postala svetnica? Cez noč si se spremenila v nuno! Moji materi si ukrcdla aakit, še preden ti ga je zapustila v opo-roki. Svoji sestri nisi dala nikdar niti centa od denarja, ki ji je bil namenjen — niti tedaj ne, ko ga je res potrebovala. Za-grenila si življenje Grace Houilandovi in kje je bila ta tvoja prekleta pobožnost in krepost tedaj, ko si šla k zdravmku za splave? Nikdar ne bom pozabil, kako si bila hladna Lepo si spravila svojc stvari v torbo in odšla, da ti umorijo tistega otroka v tebi, kot da bi šla na vartijo golfa. Ko bi vsaj imela kakš" razlog, ki bi vsaj imela kakšen dober razlog.« Irena je stala pred odvratno škatlo, ponižna in osramočenc toda žp vedno je držala roko na prekinjalcu in upala. da ji bo radio, preden ga bo ugasnila, rekel le nekaj lepega, da bo slišala Sweeneyevo lojiljo. Jim je z vrta še vedno tulil nanjo. Glns v radiu je bil olxig in neodreien »Pri zelezniški nesreči, ki se je pripetHa jdanes rjutraj v Tokiu. je biln mrtvih dp-.Ptin-dvajset Ijudi. Požar. ki je izbruhnil danei zjutraj v Katoliškem domu za slepo tnla-dino blizv. Buffala, so zadušile nune same, Temveratura scdeminštirideset stopin), Vl.ržnost zraka d^Tpfin^fJfmdeset.« Janka Papovlča. člana IzvrSnega odbora h predsednlka ZŠŠO Novi pogoji in oblike dela široko zasnovan program športne vzgoje študentov lahko zagofovimo le ob sodelo- vanju univerze 9. T%rca j« 'bila seja uprav r.cga cdbora Sportn^ zveze 6 ;'ve;nij€. Po poročdlu sekretar. ,.. Boga Premrljča so paročali s-j o športu v delovndh kolek- . vih (Ja:kob Kva®), šolslkih , ortnih društvih (Edd Trzan) a šport.ni vzgoji študentcv. Ta ^prava Je bila toliko bolj '.membna, ke: doslej o tem v't.\-aaanju zunaj univerze mi- .n.) tazpravljali N-kaj mi&li iz poro-eila tova- • -a ,'"an.ka Popoviča objavlja- :i! v skrajšani cbliki. Ni slučajno, da razpravljamo > šludentovskem športu. Ne /¦sradi tega, ker vedao pogoste-,je gcvonmo o oblifcah thste ^oriTie dejavnost; in športnega ;3la. ki posega v delo najširših !ojev naših Uud Čutirno. da ;e prav, če se študentovska mladina ukvarja s špartom kot lahko i'n tudi postajaje nosilec povsem novih in napredaih idej 0 špOTtm vzgoji na&ih držaivljanov, sa.j ne poimenijo hlastanja za vr-hun&kimi dosežki, ampak mno-žično osoiovo za športno udej-stvovanje. Sport ie pomemben za uspe-šen študii v niovih pogojfih, ko bo moral vsak študent vse svo-je sile posvetiti zgoli študdju in itrakovnemu usposabljanju. Gre-za dejavnost. ki bo v okviru naših študentovskih organiziacij in v okviru univerze morala potekat.1 vzporcci.iio s pnogra-mcm visokošolskega študdja kot kvalitetno cJOipolnjevanje redne izobrazbe mladegia človefoi Diružba zahteva vedno več strokovnjakov, ki bodio la>h'ko na svojih delovnih mestih s svojo strokovno izobrazbo in m pogojih Orfs dela Sportnega odbora na pravni fakulteti Pravniki: Beograd odnos mladine do^ športa v^ no- njUiovih ^snovnih^ organizaci. tovskih klubov. Udeležba je težav s Koprskim in Celjskim bila letos že kar zadovoljiva, študentovskim kluborn. Vrstni saj se jih je od 9 prijavljenih red ekip je torej naslednji: ekip pojavilo v dvorani Parti- 1. Kočevski študentovski zana v Siški 8. Konkurenca je klub, 2. Koprski, 3. Celjski g ' Zveza studentovskih sport- ustanove sportni referenti nik organizacij, ki se prav v x>misijo. letošnjem letu lahko pohvaJJ i\ Lasbaher z nekaterimi uspehi na podiroč- Op. uredništva: Trdiitve v Ju množičnega študentovskega spevek :k raizvoju množičr.osti Sportni odibor pri adruženju Kot je opazšti že več let, Stu- in kvalitetnegia športa sploih š4udentov prava, ki je pozdmi denje prava niso navdušeni pTeoričani smo tudi da kar dobro delal oziroma je pri strelci(, kar dobro dokažejo bQ stopnjeva,nje taike poiitike lijegovem delu sodelovalo pre- tudii na vsakoletnem streljanju športneg dela štaadentovs'ko cej štud&ntov, je sedaj nekam v okviiru predvojaške vzgoje. mlad}.n0 Za katero kažejo veli- popustil. študentje prava do- V programu ZSŠO v maju ^^ zianjimanje Univerzitetni svet kazujejo, da je niihov študij bodo, kot kaže, v tekmovanjih in univerzitetna uprava, laihko kampanjski. V dneh od 7. do bolj skrommo sodelovali, saj so ^^i^ pomembne rezultate, ki jah. kar bo primerno njihjoivim potreibam in pogiojem študija no univerzi. V vsafeeim prlmeru Pa bo zadostovallo zia zdravo !"aSfl, o^H^d-al^b" rav co- bila zatoletos Prece3 huJša kot študentovski klub. RazočafraJa zadnjem cdstavku niso točne, sporta. ow,Q^, g^g^jj'0^^^ _ri. prejšnja leta in zanirniva je je ekipa organizatorja, ki na Kažejo pa, da pi&ec in mnogi Zveza študentovs'kih šport- p ' ugotovitev, da se noben izmed tekmovanju sploh ni bila drugi študentje nimajo jasine nih organizacij pa še ni odklo- nosilcev sikupin ni uvrstil v kompletna in tudi Mariborča- predstave o študentovski šport- nlla pomoči pokrajinskim klu- finale, nosilci skupin pa so bili nov smo pričakovali več. So- ni organizaciji na naši univer- bom pri organizaciji športnih lanskoletni prvoplasirani klu- delovali so še: Ptujski in No- zi. srečanj, v kolikor so ti zanjo bi. Tako so letos že v p>red- vomeški klub. Pokal pokrovi- Sportna komisija pri UO izpadle ekipe Klu- telja prvenstva UO Z§J je le- študentov im Prle- tos prvič osvojila ekiipa ko čevskih študentov. škega študentovskega kluba. V prvi skupini je ekipa Ko- Posamezniki so bili razdelje- 14. aprila sa arganiziirali teden se vsi lotili študija in v teh biQ pra,v gotovo tudi pomenilo čevskega študentovskega kluba ni v dve skupdni. V prvi sku-študentov prava, ki je imel v zadnjih dneh pred izpiti ne prispevek k u>resničenju naiel, z gladko zmago nad lanskolet- pini je sodelovalo 46 tekmo za športno da ie treba šport približati naj- nim zmagovalcem Koroškim valcev in kmalu je bilo jasno, štud. kluboro takoj pokazala, da bosta finalista ista igralca kot lani, to sta Pirc (Maribor-ski štud. klub) in Auprih (Ko- programu tudi špartna tekmo- bodo imeli časa vanja, ki pa žal niso povsem uveljavljanje. uspela. Sportni odbor je razpisal tekmovanje med letniki v namiznem tenisu. Izvedli pa so samo tekmovanje v nogo-melu, kjer je četrti letnik pre-magal prvega s 4 : 0, tretji pa diugega 4 : 1. Za namizni tenis so bile vsega skupaj lfi Nogometno prvenstvo ljub-tri prijave, na igrišču za od- ijanske podzveze, v katerem slojem državljanom. VI. partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane Zmage in porazi Mogometaši 0lympie izven nevarne cone? V petih tekmah le dve zmagi! jevimi mliadinci) in samo dva-krat tedensko. Pomanjtoanje 5 2 0 3 9 : 10 Razveseljivo Pa j«, da &o v Letos bo Ljubljana že četr- boditve. Pohodu bo letos pri- roški štud. klub). V četrfinalu - J-ič prizorišče Pohoda ob Jtid. sostvovaJ tudi predsedniik Zve- sta oba zmagala z 2:0, prvi okupirane Ljubljane. Cetrtič ze borcev Jugoslavije tovariS proti Turku, drugi pmti Stadi- se bodo zbraLe ekipe vseh Aleksander Rankovič. ni. Finale sam ee bil izredna družbenih organizacij, društev, pohod ob žici okupirane igra obeh tekmovalcev. Prvi šol, ekip Ljudske milice in Ljubljane postaja tako vsako set je dobil Auprih, poitem pa enot Jugoslovanske annade ne lefto Simbolična ponovitev na- je igral še bolj defenzivno in le iz Slovenije, ampak tudi iz porov iz nqb in obujanje spo- to je izkušeni Pirc znal izkori- drugih republik, da bi se; po- mjnov na SVetle tradicije in bojko pa se je pojavila le eki- teikmuje tudi ANK »Olymipia«, igralcev. kar je bila majhna nep0,sredne,m dvoboju premaga- stiti, tako da je naslednja dva meride med seboj v vzdržlji- na junagko prehojeno pot bor- pa drugega letnika. Slabo vre- je v polnern razmahu. Mim,0 je ovira v jesenskem onu prven- n nasprotnike (Do,mžale, Svo- seta dobil. V drugi skupini je vosti, požrtvovalnos-ti, tovari- cev in jjegalcev me in napaka v organizaciji že 16. kolo in položaj na tabeli stva (na neikaterih tekmah so bodQ), ki so kiandidati za Izpad tekmovalo 32 neregistriranih štvu in medsebojni pomoči. pa sta preprečili tekmovanje se je že precej zbistril. Na vr- igrali le z 10 igralci), je zdaj ' Phd b ži Ljbl l š P v košarki. p hu so ostali le še trije kandi- akonai poptolnom.a rešeno. Pre- iz li(ge Do konCa prvenistvia je 6 teikem, v katerih računajo §e 6 teem, v katerih računajo Spntnj odbor je prejel dopis dati za naslov prvaka. To so: registracija, ki je odstranila na iz,kuipičeik 8 točk, kar bi ' ik Sl kt iik g tekmovalcev. Borbe so bile Pohod ob žici Ljubljane posta- Zato ie to tekmovanje toliko tudi v tej skupini lepe in za- ja iz leta v leto bolj množična pomembnejše, saj mladi rod nimive, prevladovala pa sta manifestacija, spomin na ob- simbolično seznanja z našo l tkltj pj je pj p p na pčeik 8 točk, kar b nimive, prevladovala pa sta j, p a ob študentov prava iz Beograda, 'Bratstvo (Hrastniik) in Slovan nekatere neresne po-samezniike skuipaj z 9 točkami, ki jih ima- kočevska igralca Levstik in dobje 1941-1945, ko je bila slavno preteklostjo, obenem pa kt bili štik (Ljblj i it b 26 i p pist novih igralcev p g, B katrrim so vabili športnike (Ljubljana), ki imatia oba po 26 in pa pTistoip novih igralcev, na dv.bo.i Odhod je bil precej točk In Pa Proletarec (Zagorje) sta vnesla v klub več resnosti na hitrj uiganiziran, tako da s 24 točkami. Cetrtaplasirana in prizadevanja tako, da sedaj ni bilo mogoče obvestiti vseh Litija zaos.taja z 18 točfcaimi nazpola,gajo s solidno vigranim študentov. (Ti se žal zberejo tolitoo, da pnaiktično nima več moštvom in z mnogimi dobrimi le na predvojaški vzgoji.) Ne- nobenih moino&ti, da poseie v rezervami. sedaj. zadostovalo za 7. rae- sto- Uranic. V finalu je potem Ljubljana žarišče narodno- tudi vzgaja zdrav duh za do- zmagal Uranič z 2:0. osvobodilnega boja. seganje še večjih delovnih us- _ , . , . pehov v našem gospodarstvu Letosnje namiznoteniško pr- lekmovanje rnia za seboj ;n študiju. Tega se zavedajo venstvo študentovskih klubov že tri leta uspehov in izkušenj. tudi študentje, ki se prijavlja- do odbora in študentovske orga-nizacije sploh, saj niso hoteli žrtvovati dveh dni študija, da dnu lestvice. Predvsem zato, ker se nahaja *u »Olimp-ia«, in v nevairni coni. m«d kandidati 2 kot gostje. Uspešmi so bili le dvakrat. od tega enkrat na tujem terenu. Celotna bilan-ca je Doibra igra na tekimi v Dom-žalah in oa v igri z drugopla- siiraniim Slovanom, ko so ne- je pokazalo, da je v klnbu do- Od pravega tekmovanja, v ka- j^~v "velikem' števllu^V^maTa . srečno iz,gubili z. golom, ki so voij zanimanja in dovalj igral- terem je sodelovalo 370 pri- ^ na p^hodu srečevalj tu- l,CV id L Ct .[\.01-1 d vCzS.HrC' V Cill I Cl. J^-*.v*j\^aj\.^Vj J >-* AC*/lXOiXY\_f i.C Lll| ^^J (ii C11 l/H pnf OT7C:k ^ f^W" 1 T*\O Ij" ' -oA Sportna komisija za UO ZSj hod postal res vsejugoslovan- bodo Vztrajno boriie z ostalimi bi lahko^ kaj več razmišljala ska mamfestacjja, v kateri je tekmovalci, da bi zasfg'e čiro -m iatan.uO da boa0 le B. E. bi odšli zastopat barve fakul- z«.izP'ad- Ti so kar štirje m«d njimi pa je »Olympia«, sicer z iisltlm Stevilom točk kot Ka-mnik, vendar z boljšim kolli-nikom v golih. na najboljš€- b°: ^Vi^TtSg iTbTi so izvolili nov od'bor in si za-dali nalogo, da ostanejo v Ugi. je krenilo vse na bolje. Nov odlbor, če ga lahko tako ime-nujeimo (dela &pet le eden) je skupaj z igralci rešil mnoge miznem tenisu, odbojki in ko-šarki, je bil precej slabo pri-pravljen (in v Beogradu štu-dentovska športna organiza-cija deluje že več let!) Kljub temu, da smo vse tek. tudi o športnih tekmovanjib sodelovalo že 4510 udeležencev. t>oijše mesto na tej v<\'- meed pokrajinskimi študentov- Letos pričakujejo organizator- nifestaciji vzdTŽljivos i '¦ skirni klubi, ker se zdaj doga- Jj rekordno udeležbo, saj praz- varištva - Pohodu oi ja. da ta športna komisija o nu^e Ljublana 15-letnico osvo- okupirane Ljubljane. športn« srečanja s študenti ostalih jugoslovanskih univerz Študentje so zatajili Tia-to žid »Interna« meduniverzitetna prvenstva V zadnjeim času je precej študentovslkih športnih skupin z naše umiverze gostovalo v drugih tmiverzitetndih centrih, lago kot ob tem primeru naj-bolje vidimo, in tudi športni od'bo:ri p-o združenj.ih niso taikš-ni, da bi lahko sami razpola- me izgubili (v košarki pred- pr0,bleme. ReSeno j« vprašanje vsean po zaslugi sodnika nas to ni toliko prizade-lo, bolj nas je zadelo oma- lovaževanje n.ašega srečanja j-sfcrarf b ^":g;';ijskih kclegov. ki Be n v ,->;¦! (Wganizaciji tekmo-van, ,!¦.>. ;o ^ ^n^n;« „ r.r^ z njihovim delom in se pomerili z njimi na športnem rokometno, zato je razumljivo, Nefoateri pod-očju. Vljudnost, pozornost in požrtvovalnost, ki so jo pokazali beograjski gozdarji do nas, je v mnogočem presegla pričakovanja. Sprcmljali so nas na vsakem koraT'u, od prihoda vlaka v Beograd do povratka v Ljubljano. da niso bili kos spočitim na-kprotnikom. Kljub temu pa je bil poraz minimalen — 50 : 46 (28 : 22). Naslednji dan so se pomerili movanj. namiznoteniški igralci ter ša- Sedaj, Ze naslednji dan po prihodu Letos so dobili 8 milijonov za histi. Domači so dosegli še dve Id svoje §portne ali neuspehe precej prikrivajo, saj niti na Z:SSO nitd za študentovsiki list niso poslali rezultatov športnih tek- dišča dopis, da odpadejo v spo-mladansikem času vsa meduni-verzitetna prvenstva ir to 'z finančnih razlogov in pa kex possmezne organizacije nimajo prosfcih terminov za ta tekmo-vanja. Na drugi strani pa vidli-mo, da so se v Beogradu v de-setih dneh zvrstili študentje treh fakultet iz Ljubljane in ko Zveza študentov-sfcih špoTtnih organizacij še smocrligrali prvo teknio. Še ur^ditev športnega parka pri drugi zniagi 5 : 0 in 4,5 : 0,5' nima toliko opreme na razpo- neka4erih iz Zagreba prej pa nekaj besed o njiho- fakulteti, kar jim bo nedvom- V opravičilo povemo tahko le ..... - " ------- to, da naši igralci namiznega tenisa niso "-profesionalcio v kaketn klubu in ne trenirajo. Isto volja za šahiste, medtem ko s« bili Bcograjčani v glav- vem športnem življenju. P«ri no še bolj koristilo. njih ima šport precej daljšo tradicijo kol na naši fakul-teti, kjer je bil šiiortni uktiv ustanovljen šole leios, mstltem Na.jprcj smo odigrali roko-metno tckmo. ki se je za nas žal zelo nr>uspešnn kunrnia. Po tesnem porazu z 9 : 7 v iribuno ko se oni iabko pohvalijo že prvem po'času se je pokazala nem J s sedemletnim deiom. V tem posledif«! celodnevnega poto- Tudi porazi nas niso spravili 6asu so pričeli z načrtno vadbo vanja, presenetila pa ns je že ob dobro voljo na »drugarskom v mnogib panogah in dnsegli prava f)olefna vročina. Domačj večern«. ki so nam ga gosto- na pvvrn ;tvu bei«grajskf fa- so-iako zmagali z 21 : 11. Ta- ijubni domačini priredili za kuliete nekaj najboljših mest. koj po tej tekmi sta odigrali slovo. L. S. POPRAVEK V prispevek na športni strani našega lista se je v zadnji šžovilki vrinila neljuba pnmo(;i \ naslovu. ki je spremenila smisel vsebine v članku K članku o špo^tnem sreoanju študentov elektro-tehnikt se glasi pravilni naslov: L.ITTBLJANCANI DRUGI - PRIJETNO PRRSFNECFN.IF RAZEN V SA-HU. — Prosimo, da nam bralci neljubo napako oprosto. Občinski ljudski o d b o r TRBOVLJE Občinski odbor Zveze borcev Občinski odbor ZVVI čestitajo ob prazniku dela. Občinski Ijudski odbor TRBOVUE Občinski komite ZK Občinski komite LMS CESTITAJO OB 1. MAJU! Občinski svet Zveze sindikatov Jugoslavije TRBOVLJE Cestlta vsem delovnlm kolektlvom Ofi PRAZNIKU DRA! PROJEKT-NIZKE GRADNJE TRBOVLJE PARMOVA 33/111, leleion 32-028 I Z V R S U J E PROJBKTNl NALOGE ZA CESTB, MOSTOTB, VODOVODE, KANALIZACLJE, HIDROCENTRAL«, MEUO-RACUE, REGULACIJE, PRISTANlSKE ZGRAOBB, VTSOKE ZGftADBE, VODNOGOfiPCtf^ARSKE OSNOVE, Detovni koiektiv CEMENTARNE TRBOVLJE ¦III lli lil iill lli ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM 01 PRAZNIKU DELA IN JiM ŽRI §C VGLNCO USKHOV! TROOVSKO PODJETJE PRVIJDNIJ TRBOVLJE STROJNO MIZARSTVO IRBO VLJE CESTITA ZA 1. MAJ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM! STROJNA TOVARNA TRBOVLJE DBLOVNIM LJUDEM JUGO- lJZ 8E VELIKO DELOVNIH IN JIM CESTITA OB 1. MAJU! DELOVNI KOLEKTIV gostinskega podjetja TRBOVLJE i&h cenjeaitn gostom in ostalim delov-nim ljudem mnogo sreče ob prazniku dela! KOLCKTIV INVESTiCUSKEGA B TRBOVLJE 2ELI OB DELAVSKEM PRAZMKU VSEM DROVHIM UUDEM SE MNOGO USPEHOVI H n UISUANA, PARMOVA 33 PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ, PROJEKTIRANJE, MONTA2O TER PROIZVODNJO ELEKTROOPREME IN ELEKTRONAPRAV JAKEGA IN SlBKEGA TOKA. IMBVODtiJA antenskih skupnostnih napcrav, Interfonov, signalnih naprav, svetlobno-klicnih naprav za hotel« in bolniSnice, elefctroakustičnih naiprav, stikalnih in komandnih plošč, naprav za avtomatLzacijo prodzvodnih procesov, svetlobnih komandnih tabloj«v, U-razdelilcev, razdehlnih omar po nairo6ilu, podometnib razdelilcev za atanovanjsko izgradnjo, instala-cljskih zbdralnic (bus-bar) itd. nnrrm, dobivi in uvoz elektrltne oprame Jakega in šihkega toka za poirebe industrije vseh panog. stanovanjske izgcadnje, elefctrlfikacije, pirometa, zdravstva in go$tinstva. PHOJEKTlRflNJE celotne električne opreme jakega in Sibkega toka. Naslov: LJUBLJANA, Parmova 33/IV. Telegram: ELEKTROSIGNAL, Ljubljana Telefon: h. c. 31-461 do 64, 31-279 PoStni predal: 315 Teden počitniške zveze Vključiti tudi študente Sredi priprav Akademske folklorne skupine S posvetcvanja na Svetu it Soistvo Sprostiti sedanji način štipendiranja PREHOD NA INDI-VIDUALNO VPRAŠA-NJE - VSKLADITI RAZMERJA GLEDEVI-SIN STIPENDIJ - DE-LO KURATORIJA -SOCIALNO - EKONOM-SKA KOMISIJA PRI UO ZŠJ PRIPRAVLJA OBSlRNO ANALIZO STIPENDIRANJA NA UNIVERZI. - UPOSTE-VATI TUDI DRUZBE-NO UDEJSTVOVANJE STUDENTOV - POVE-ZAVA MED STIPEN-DI3TI IN STIPENDI-TORJI. V četrtek, 14. aprilLa, je bdilo na Svetu za šodstvo posvetova-nje o št.pendiranju. Sodelova-ii so predstavnikd okrajnih Jtipendijskih komisij, kurato-rlja, šiudentovsklh domov in menz, študentovski pnedstav-nik in drugl. Osnovna misel posvetovanja je bila, da bi bilo tireba spro-stiti sedanji način štdipendira-nja in preiti od dosedanjega več ali manj administrativnega sfetema na bolj demokratično in elast.;čno ter v večji meri individualno vprašanje. Vtem smislu bi bilo treba tudi do-pdniti temeljni zakon o Šti-pendiranju. Prehod na novi si-Stem šti.pendiranja pa bo tre- ba uresničita s fconkretnimi oblikami. V bodoče ne bo več fiiksne-ga maksimuma, gornja meja štipendij bo gibljiva. Vskladdti bo treba razmerja med soraz-merno nizkimi štipendijami Ijudsikih odbarov in ustanov na eni in podjetdj na drugi strani. Izvajati bl se morala enotna politlka štipendiiranja na podlagi izgotovljenega pla-na, fci bi upošteval potrebe po kadrih in pnedvsem potrebe deficitarnih strok. Pri podeljevanju štlipendij bo treba poleg študijskih us-pehov in materialnega stanja Študentiov v večji meri upo-števata tudd družbeno udej-stvovanje. Minimum štipendije naj bi znašal 4000 din. Glede na novi študijskii režim, kl ne dovoljuje postranskih zasluž-kov, se ne sme podcenjevati nižjih letnikov. (Trenutno pre-jema štipendlje 37 odstotkov vseh študentov, štipendije pa prejema le 17; odslotkov štu-dentov prvega letniika). To bd bilo treba upoštevati že v raz-pisih, ki so do sedaj dajalj pnednost študentom višjih let-nikov. Tesnejša vez med štipendisti in štiipenditorji naj bi se ustvariRa s pomočjo razgovo rov, posvetovanj (vloga štu- dentovskih pokrajinsfcih klu-bov) in na podlagi praks. Pra-kso naj bi študent opravljal obvezno pri podjetju ali usta-novi, ki ga štipendira. Social-no-ekonomska komisija pri UO ZŠJ pripravlja obšiimo anali-zo štipendiranja na ljubljan-ski univerza. TODA KAKO? ALI SO CILJI IN NAMENI POCITNISKE ZVEZE IN NJENA POLITIKA RES TAKO NESPREJEM- LJIVI ZA STUDENTE? MISLIMO, DA BI SE BILO TREBA PRED- VSEM POVEZATI Z ZVEZO ŠTUDENTOV IN NAJTI POSEBNEIN IZVIRNE OBLIKE DE- LA MED ŠTUDENTI. Kljub svoji širind ZSJ pa ne moremo zajeti vseh po- dročij študentovskega življe- nja. Delo ZŠJ se odvija pred- vsem med šolskim letom, med- tem ko je njena aktavnost med počitnicami precej zinanjšana. Počitniška zveza pa je vzgoj- na organizacija, ki skuša svoje namene uresničiti s specifrčni- mi sredstvi: s potovanji,, izle- ti, taborjenji in drugim. S svojimi izkušnjami in delova- njem bi lahko pomagala Zvezi študentov in postala obenem samostojna in pomembna or- ganizacija na univerzi. Pred nekaj leti je bila Po-čitniška zveza precej aktivna na univerzi. Posrečilo se ji' je doseči izredno množičnosit, os-novan pa je bil tudi Univer-zitetni odbor Počitniške zveze. Toda od tedaj se stanje iz leta v leto slabša, tako da je danes obstoj Počitniške zveze na uni-verzi bolj formalen kot dejan-sfci. Če hočemo ponovno oži-veti njeno delo — in mdslimo, da bi bilo to koristno — potem si moramo biiti na jasinem, da je treba najti izviirne organi-zaoijske oblike dela rned štu- Oblsk na Združenlu denti in da je treba vskladiiti poliitiko in delovanje Počiitni-ške zveze na univerzi z deioim Zveze študentov. Ustanavljati bi bilo trefoa družine - po f a-kultetah, ki bi tesno sodelo-vale z združenji, Univerzitetnj odibor Počitniške zveze pa bi moral biti v stalnem sti;ku z UO ZSJ. Uspeli akciji prieških študentov 2e neikai let Prleški pokra-jinski klub priTeja vrsto aani-mivih predavanj, filmsikih pned-stav in piredavanj diapozitdvov. S tem slkuišajo študentje, ki študirajo v Ljubljani m«d po-čitnicami, pomagati v domia-čem knaou pri njegovem gospo-darskeim in kuituirnem razivotu- Po usipelJh filmiskih akcijaih leta 195S na področju občine Videm i,n leta 1059 na podnoč,Jfu občine Gannja BadigK>na so leifcos izviedli svojo tretjo film^kio akcijo na področju občine I>ju-tomer. V treh dneh, od 9. do 11. feb'ru'arja, je ekipa obisikaia de_ vet krajev in priredlla 15 pred_ stav, ki si jih.je ogledalo 2500 Ijudi. Obiskali so predvsem krajie, ki še nimaao .nednih kino pnedisittav, težišče alkcij pa so t>lle oisniovne in kttnetijsfeo go-spodarske šole. poleg te akcije so v dneh od 10. do 13. feibraairjia pripravill aikcijo s podlročijia vrtearstva z.a prebivalce občine Gornija Kad- Družbeno upravljanje na arhitekturi V RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI ZDRUZENJA studentov na arhitekturi smo izvedeli marsikaj novega in zanimivega. skusali smo dobiti vpogled v najaktualnejsa vpraSanja, ki se tiCejo STudija arhitektu-re in dela zveze studentov na tej fakul-teti. še vedno pa je tudi tu dosti vpra-sanj, ki cakajo, 3a se jih resl. do ddbra »eznanjen z vt&©mi $tu-dijskimi profblemi vsieh tareih sicer tako iazli6nih študljev. Zato bi bilo tretoa irazžlTiti predstavništvo v svetu na tiri enakopravne šfcudentovsike pired-stavnika SELEKCIJA SELE V TRET-JEM LETNIKU Eno ruajzanimivejiih področij študentovsikega življenja nfl ar-hiteflcfcuirl je gotovo dTužbeno upravj.jan.je, kiot s skupno b€" sedo označujemo najratzličnejiše obliike sodieiovaTijia med §tudentl ijn praCesorji v letniku, oddel-ku in na fakulteti. Z vedno boli aiktualniin vprašanjeim re-forme študija na arhitektu.ri je Univerza ob Dravi (Nadaljevanje s 1. strani) komisijt? odvija v smeiri posre-dovanja kulturnih mianifestacij tudi za študente itd. To bo ino-goč« še niekaj časa šLo, vendar srno prepričani, da bodio tudi mariborski študemti začeli raz-mlšljati o kultairnih sikupiinah., kl ne bodo samo pasivni spire-jieonalci, ampak predvsem ak-tivni posredovalci kulturne de-diščine in aktualnih kultumih problemov n vpiraišanj. Pirecej podobno je tudi s šiwrtno aktivnostjo- Bnkra,t te-densko imajo na razipoLago te-lovadnioo, ostalim športnikom J>a so omogočili, cSa še dlje tre-nlrajo v lastnih kluibih. To pa J« m&nda tudi vse. Videti pa je, da je študen-tovsika arganizaciia ixapravila ptrecej v prizadevanju za bolj-&e učne uspebe. Rezultati po prvem seme^tru so kar zadovo-ljivi, saj je okrog 80 odstotikov Sftudentoiv napravilo pogoje za vpds v letni semiester. EEFOKMA, MODERNE UCNE METOJDE, IZREDNI STUDENTJE Poroblemi mverzije, učnih pro-gramov, skript, miožnosti pre-•topa na drugo s'topnjo uoiver-zitetaega študija, brez večjih diferencialnih izpitov so v Ma riboru aelo aktualni. Kažejo st: tendence, da bi višje šole eno-starvno prepisale učne progra-me prvih štirih semestrov ma fatkultetah, drugjie se spet opa-ia, da se boaujo za identičn: program prve sfcopnje štuo(ij& na reformiraini faikulteti. Teža ve so verjetno iz.razilejš€ pred-vsem na Višji tehniški šoli. kjer je delo kcemaj steklo. Konferenca je ugotovila, da 8(r vse iiroke obljube predstav nlkov pasameznih fakultet 12 LJubljane padle v vodo, da ni skoraj nobene pomoči. Zakaj je temu tako, je razumljivo ^pra-ianje. Vendar lahko ugotavlja-mo, da bi tudi fakultete pri uvajanju nave^a načina študi-j* marsikaj koristnega aašle pirav v Mariboru. Zanimivo je opazovati te po-večini nekoliitoo starejše šlw dente, katlar raKpravljajo 0 v Mariiboru. Njihove razprave 0 bodočem univeTzitetniem Mari-boru imairsikje ne jemljejo res-no. Čas bo potoaaal svoje! Toda temelji so tu! So zelo solidini in v jeseni bo imel Maribor po vsej verjetnosti poleg doseda-njih dveih vi&jih šol še Višjo agrononisiko šoLo. Zametki uni-verze ob Dravi so tu! Maribarski študenti se neko-liko razlikujejo od otsalih. Ve-čiinoma &o nekodiko stairejš! ljudje iz prakse, ki se iim ved-no ruekam mudi. ki jim stnoji vedno tečejo v polno. Ti go-tovo ne bodo Maribora študen-tovsko vziburkali. Toda čedialje več se bo vpisovalo mladih ljudi, ki končujeio sredinje šo-Le število štuidentov bo naxa-sk), dobili bodo tudi nekaj časa za špiort in kulturno udejstvo-vanje in Maribar bo dobil po-Leg Industrijskega, hitrega, stroj-nega, tudi znafej študenfovske-gia, univerzitetnega središča s©" veinne Slovenije- Na Višji komerclalni šoli je delo s^teklo z vso priizadevnost-jo celotnega koiLeiktiva zelo »o-lidno Ceprav stopamo Sele v drugi s€tmesiter, je uredila ne-katera vprašanja, ki jiii faikul-teti še ni usipelo urediti. Tu je najprei vprašamje praks, ki ao bile in so tudi še zelo formaili-stične. Ureidlili so jih tako, dia bo šola podpisala pogodbo s to-vamo lin podjetji. ki bodo °d~ gororna, da študetnt spozna ves delovni postopek in ne da bi grizel svinčnike v pisarni kiot doslej. Poleg tega bodo štttden-ti deLali seminarskie vaje na Otsmovi počitnLšikih opažani na praksi. Šola bo arganizirala za študemte posebna predavanja v tovarniaih- Poleg tega bodo to-varne odstopale šoli dolo5eive materiale, na katerih se bodo študeaiti ob strol«mnem vodst-vv učill, kako se take napake odpravljajo. Višja komercialna šola pola-ga pOiSebno skb za izredtne 9tu-dente. Sekcije izrednih študen-tov sio v Murski Soboti, Celju, Mariboru in. tudi v Ljubljani, Kopru in Novi Gorici. S-ola jim pošilja posarnezinie materiale, pa tudi predavatelj« in zadmji čas magnetofoniske posnetke boljših predavanj. povezan tiudi nevzdinžen način selellcclje študjentov, ki šele v tretjem letiiikiu zaičinejo sipo-znavati, ali šo ^ ta študij ali ne. Zanimanj« mod študetnti za sodioibnie dmžbene priobleme, za vpralšanja dlnužbenie vloige arhi-tefeture, poveaave artiitekta in socioioga pa je iznaz nnjne po-trebe po svobodiii katedri frudi ma tei faHculteti. POSEBNOSTI V DKLU SVETOV LETNIKOV Oblifce dela ia sestava teii miadih oiriganov družJbenega upnavljainjia niso in n« morejo biti toge, emake po vseh fakul-tetah in združemjih. Toda jav-lja se že potreiba, da analizira-iuo najriazličnejše oblik© svetov letniifeov in kjomibiniraimo i^vir-ne in koriistne posebmosti. Težišče in poaidarek je pred-vsenn na svetih. prvega in diru-gega letnika. Svet sestavljajo: piredstavnik višjega letnika, pirofe&or mentor in piredstavni-ki študentov. Na vsaikilh deset študentov volijo enega Studen-tovsikega predlstavnika, tako da jih je v svetu 6 do 7, ti sestav-ljajo obenie,m odibor letni'ka. S tein so se izoginili velikemu šte-vilu funkcii in fuinkcionairjev. Gotovo je tudi, da prav ljudje, ki tudi sioer največ delajio v Letni'ku, lahko najbolje pred-stavljajo letniik v stiikrh s pro-fesorji. Korietno je tudi pred-stavništvo štu<3enta iz višjega ktnika, kl ve^ikrat lahko bolj razli^ne ZAGREB Festival zagrebških študentov. V teku so že pripra-ve za XIV. festival zagrebšklh študentov, ki bo od 8. do 20. maja. To bo splošno jugoslovanska štud^ntovska manifestacija. Festival najboljših kulturno-umetnišldh študentovskih društev z vse države bo pomemben dogodek v zagrebškem kulturnem življenju. Svojevrstni rekorderji. Na fakulteti za elektroteh-niko študirata dva študenta že 15 let, 8 jih šutdira 12 let, 8 pa deset in več let. Teden gradbenikov. V prvi polovici aprila je bil v Zagrebu teden Študentov gradbenikov. Te prireditve se je udeležilo več kot 10G študentov beograjske, skopske tn sarajevske fsl uHete. Prihcdnji teden gradbenikov bo v Ljubljani. PBIŠTINA Visoke šolc v Kosmetu. Nedavno se je mudila v Kosmetu delegacija beograjske univerze, kl je prou-čevaia tnožnosti za odpiranje visokih šol in fakultet na Svet dela v obUki ožjih se-stamkov, na katerih obnaivnava-jo tekoče študijsiloe pro-bleme, že bolj dozorela vprašanja pa pridejo pred šLrši sestanek sveta letniika, na katerega so vabljeni vsl študentje io pro-fcsorji letnika. Fredsednik •veta je redno študent. VPRASANJE PREDSTAVNI- STVA V FAKULTETNEM SVETU V tem svetu je tranutno sa-mo en predstaviiiik štuideintov, ici pa ne more biti dejansiko oredstavnik štud«ntov vseh 'r-2'h oddalkov. Ne moire biti za današtnji sLstem arhitekture je, dia je razdeljen na dva dela: na sptoš-ni in korapozicijskl. Pirvi dve leti se poiučujeijio teoireti&ii predraeti, ki mairsikomiU, ki si-ceir Lma smisel in tal^ent za m-hitekrturo, ne ležijo. Po drugi strani pa marsikdo, ki se pre-rlne skozi prvi dv® leti šeie v tretjem l«tniJou spozna, da ni za ainhitakturo. To dloikazuje dejstvo, da ve6lna §tudi©nitov uspelno dovinSl prvi dve letl, v tretjem letoiiku pia jih odpade redmo stoorai polcvica. To bl se dalo rešiti z uvaja-nj«m ve6 koinpoizd)cijs.kLh pred-metov v ntžje letoike — sktrai;-ka — z in.vetrz.ijo študijia. Nla ta način pa bi pireniesli selekdjo na prvi letnilk, podall že talkioj v zaičetiku študentu boljšo slittoo študija, ki ei gia je Iztoral, in povezall študij aibstraiktniih, teo-retičnlh predinetov s praktično koimpozicijsikimi. V prvem ln dirugem letnifeu ppedavajo trl kompozicijsike predmete, kateirih vsebina pa je v bisbvu ista. MorcSa bi bilo karistneje združiti vise tri v en predimet POTREBA PO SVOBODNI KATEDRI Ne Vemciio, zalkaj še do dianies nl zažlvela svobodmia ka^tedira tudi na 'aarhiteikturl. Jasno je namreč, da študljsBd prograim, kljub svoji pnenatppanosti In preoibširnosM na nielkateirih me-stih, še • vednio ne posirediuje študentTi vsegia, kar bo nujno potreboval prl opiravljaaijiu svo-jega pdklica. Arhitelktuira je v veliiki meri dmžben poklic. Se paseibej pa je pomčevanje. To pa nem omo-goiča le koanfoinirainje znamsitve-nih dosežiloov in dela arhitekta — sodolaga — sikratka — druž-benih in teihnLčnilh zmanosti. Talkih splošno diružfoenlh 'n obenem s stroko povieziainAh predlmietov pogreSamo tudl na arhitektuirl. In miaLJsno, da bl navno svobodina katedna laMco posredovala zamimiva ptredava-nja s tega PREHOD ZA PEŠCE - STOP V zadnjih letih se je promet na naših cestah močno povečal. Samo od leta 1954 do 1960 je število motornih voali naraslo od 8 na 45 tisoč. Poleg tega moramo v obdobju me^L majem in oktobrom prišteti še 310 tisoč inozemskih motornfll vozil turistov. Upoštevati moramo nagel porast kolesarjev, tega splošno ljudskega prevoznega sredstva, ki se ne uporafr-Ija sarno v prostem času, ampak predvsem za vožnjo v službo. Število kolesarjev se je v zadnjih štirih letih v Sloveniji pa-dvojilo. Toda kljub vsemu moramo na naših cestah ustvariti pogoje, pri katerih bo mogoč velik porast vozil, pa bo kljub temu zaščitena splošna varnost ljudi in premoženja. K tenm pa lahko pripomorejo vsi uporabniki motornih vozil, kolesarfl, sploh vsi uporabniki cest. Toda poglejmo, kaj pravi statistika. Stevilo prometnlh nesreč v Sloveniji stalno raste. Leta 1959 se je pripetilo od skupnega števila 5325 nesreč, od tega 228 smrtnih, 1006 pro-metnih nesreč po krivdi kolesarjev. Prometne nesreče pt» krivdi kolesarjev so terjale 59 smrtnih žrtev in 935 težjth In Iažjih poškodb. NA CESTI NISI SAM! ŽIVLJENJA SO DRAGOCENA! Na cesti res ni sam. Kdo bi trošil lastno energijo, pa še po-sebno v teh letih, ko mu je tako potrebna. Ugodna prilika — primeš se za avto in se voziš na tuj račun, po možnosli si me4 tako prijetno vožnjo zažvižgaj veselo popevko, prižgi si reto. Morda boš imel toliko sreče, da boS celo pokadil. Za danes je opravljena službena dolžnost. Doma dobro kosilo, otroci, žena. V službi je bilo vse v redu, zakaj se ne bi kar med vzporedno vožnjo čez celo oesto pogovorill, preden se razidemo. Morda zmenek za nedeljski izlet, za večernl obisk kino predstave ali kaj podobnega. Kdo bi pomislil, da imamo pri nas tudl že avtomobile in motorje, kdo bi sploh mislil na vse to. Ta pa obvlada svojepa konjička. Na cesti je zmožen pravih vragolij. To si privošči še posebej rad, kadar pregloboko po-gleda v kozarček. Takrat obvlada konjička, kot bi imel v ro-kah violino. Končno pa, zakaj bi voznifci motornih vozil pre-Izkušali zavore izven Ljubljane, Vozilo mora biti v redu v vsakem trenutku. TU se je šofer res lahko izkazal. Zavore Nenadoma se na cesti srečajo trije prijatelji. Toiiko tasa se nlso videli, da je nemogoče, da bi odšli s ceste. Najbolj pripo-ročljivo je, da se kar na cesti pozdravijo in povprašajo po novicah. Prometa tako ne ovirajo, cesta je vendar prazna, za red pa naj skrbijo prometni tniličniki. POPRAVEK V preJSnji številki smo kot avtorja sestavka Gospo-darski razvoj nerazvitih dežel pomotoma označili Janc-za Vip€tnika. Dejanski avtor je Janez Stanovnik. > DECEMBRA i9El JE IZSLA PRVA STEVH.KA NASEGA GLASII.A KOT NASLtDNIK »STUDENTSKEGA LISTA- TA JE rZHAJAL OD 10 MARC/ 1849. UREJALI SO GA: FBAJVCl AMBROZlC, OABO BBATOS, BUDJ M/iHT\sTA. MIIOS KOBE. MHAN STARIN IN H1H.OS MI-KELN, KI oF TUDI UREDNIK PRVEGA LETNHCA »TRIBUNI>. PRVI LETNIK OBSEGA 9 STEVH.K - ZADNJO UKlUJ SlAi\t SAKSiUA -