I Niire J T c t. j i slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za vse leto - - - $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 j! Za New York celo leto - $7.00 J. Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFONCHELSEA 3878 so. 241. — ŠTEV. 241. NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Oongreu of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 14, l»29. — PONDELJEK. 14. OK TOBRA 1929- llie largest Slovenian Daily in the United States. | Issued every day except Sunday« □ and legal Holidays. 75,000 Read« TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVI FRANCIJA IN ITALIJAffiOSTA DELALI TEŽAVE ITALIJA NE DOVOLI, DA BI JO KAKA KONTINENTALNA SILA PREKAŠALA GLEDE MORNARICE Ze zdaj se kaže, da bosta delali na prihodnji razo-žitveni konferenci v Londonu Italija in Francija velike neprilike. Italijan, zastopnik je izjavil, da bo Francija kriva, če se bo konferenca brez uspe-ha razšla. ZNAČILNA IZVAJANJA TAJ. DAVISA Delavski tajnik je govoril v Ogdensburg, N. Y-ter hvalil MacDonalda in Hooverja, češ, da list var j a ta novo bratstvo med ljudmi. J. R. CLARKE OBRAVNAVA FRANCOZI UMRL V | V CHARLOTTE ZAPUSTILI ATLANTI Deklica je izpovedala, da KOBLENZ DELAVSKA VLADA V AVSTRALIJI Glavni krivec v velikem bančnem polomu j e podlegel srčni hibi v starosti dva in petdesetih let. — Odsedel je šele dva meseca. WASHINGTON, D. C., 1 3. oktobra. Ze zdaj so fe pričele kazati težkoče, s katerimi se bo morala horiti prihodnja razorožitvena konferenca v Londonu. To je razvidno iz raznih namigavanj, prihajajočih iz evropskih glavnih mest. Italijanska fašistična vlada je tako tukaj v Londonu jasno namignila, da bo tekom konference brez pogojno vztrajala pri absolutni pariteti s Francijo. To se pravi, da fašistična vlada pod nobenim pogojem ne bo dovolila, da bi imela Francija večjo mornarico kot pa Italija. Zastopniki Mussolinja so povsem javno priznali, da bo Francija kriva, če se bo konferenca izjalovila ter se brez uspeha razšla. Italija nima nikakega namena, da bi privolila v odpravo podmorskih čolnov. Državniki so že vnaprej slutili, da bosta Francija in Italija zavzeli tako stališče. Najvažnejše v sedanjem trenutku pa je odločnost Italije, da se ne bo zdovoljila z manjšo mor narico kot jo ima katerakoli kontinentalna evrop ska sila, dočim polaga Francija veliko važnost na to, da dobi potom konference večje število bojnih ladij kot pa jih ima sedaj. REFORMA POSTAV GLEDE ALKOHOLA V Novi Skociji ne bodo več dovoljene javne bare. — Za izvrševanje postav bo skrbel poseben zbor konštablerjev. MacDONALDOVA 63-LETNICA Angleški ministr. pred. sednik Ramsay MacDo-nald je praznoval v soboto svoj 63. rojstni dan. OGDENSBURG. N. X-. 13. okt — • Včeraj je govoril tukaj delavski tajnik Davis pri otvoritvi nove mestne hiše ter proslavil novo brat- j stvo med ljudmi, povspešeno vsled mirov.iih naporov ministrskega predsednika MacDonalda in predsednika Hooverja. Pozval je tudi delavske kroge, naj skušajo v največji meri pripomoči, da bo bralstvo v resnici izvedeno. — Ravnokar sem prišel semkaj s posvetovanj dveh velikih načelnikov. — je rekel Davis, — ko sta razpravljala, da uveljavita dobro voljo med narodi. Tukaj na tem kontinentu imamo najboljši vzgled, kaj pomenja pravzaprav mir v od-nošajih med Kanado in Združenimi državami. Iste metode bodo razširjene lahko po vsem svetu in vse države jih bodo morale uvesti. j — Semkaj sem prišel s svežimi i spomini na oba velika voditelja, ko sta sedela ob izviru Rapldan reke v Virginiji. Mi vsi čutimo, da bo ta sestanek velikega pomena za! vse narode. Vsi delavski voditelji' bi morali sodelovati z nami, da u-ravnamo reko življenja na tak način, da bo končno izvedeno resnično bratstvo med vsemi narodi in da bo izginila tudi večna pretnja vojne, ki je dosed?j morila človeštvo. je obtoženi policist uda- j ( j ril njeno mater. — Poli- Odhod se je završil nad-, Presenetljiva zmaga de-cija je bila skrajno bru-' V8e mirno. — Le par lavstva v Avstraliji je talna. r I manjših oddelkov je še .............................. ...j ostalo. — Otvoritev največjega mostu v Evropi. CHARLOTTE. N. C.. 15. oktobra. Danes se je nadaljeval proces proti štrajkarjem, ki so obtoženi umora policijskega načenika Aderholta. Tri nadaljne priče so skušale do- pomela z Bruce-om njegovimi pristaši. m ATLANTA, Ga., 13. oktobra. — James Rae Clarke, prejšnji new- yorski načelnik newyorske bančne j nost ^^ pospei;ila bitko dne 7 hiše Clarke Bros. je umrl v svoji 1 __ celici v tukajšnji zvezni jetnišnici malo po sedmi uri včeraj zjutraj. Star je bil dva in petdeset let. Ma. Clarke je bil sprejet v zvezno kaznilnico dne 25. avgusta, da odsluži kazen osmih let radi kršenja bančnih postav. Polom njegove bančne hiše je involviral izgubo nekako petih milijonov dolarjev. Warden Aderhold je objavil včeraj zvečer, da je bila srčna bolezen vzrok njegove smrti. Truplo so J balzamirali v jetnišnici ter ga bo I takoj odposlal v New York atlant-J ski pogrebnik. junija, ko je bil policijski načelnik Anderholt usmrčen. Floyd Rathbone je pričal, da je policist Tom Gilbert ponovno predlagal, naj pobijejo vse štrajkarje, predno je vprizori'a policija svoi pohod proti štrajkarsksmu glavnemu stanu. Slično je izpovedal stavkar W. E. Ray. Maria Hunsinger. mlada deklica, je izjavila, da je policist Gilbert pobil na tla njeno mater, ko je policija skušala razpršiti pikete preti krvavim spopadom. HALIFAX, Nova Škocija. 13. okt. Dne 32. oktobra se bo vršilo splošno ljudsko glasovanje, če naj se J dosedanje temperenčne postave v j državi poostri. Uveljavljena naj bi bila nova postava za kontoliranje alkoholnih pijpč. Kot jep izjavil državni govern?r. naj bi prevzel to kontrolo poseben zbor konštablerjev. Javne bare bi bile popolnoma odpravljene. Istočasno naj bi se pričela tudi velika kampanja proti pijanosti ter proti oglaševanju alkoholnih pijač v listih. SPOPADI PRI VOLITVAH. TROCKI SE NOČE POBOTATI BERLIN. Nemčija. 13. oktobra. Leon Trocki se ne namerava pobotati s Stalinom, kot je včeraj zatrjeval "Berliner Tageblatt". Neka brzojavka iz Carigrada je javila, da Trocki ni prav nič izpre-menil svojih nazorov Trocki bi se vrnil v Rusijo. _ _a orezpogojno in brez vsake Stalinove milosti. j Izkazalo se je, da je Marijina Uradniki v jetnišnici niso hoteli mati načelovala hiši. v kateri so ! dati več ur podrobnih informacij stanovale priče, ki naj bi prišle pred glede smrti Mr. Clarka ter le potr- proces v Gastoniji. ; dili vest. Glasilo se je, da je bil | obravnava se vrši zdaj že drugi prejšnji bankir bolan izza časa, ko je bil sprejet v jetnišnico, čeprav . na5iednji teden. ni hotel nikdo razkriti, kaj mu j Komunistični voditelj William Z. manjka. , poster je bil tudi navzoč v Char- Kmalu potem ko je včeraj zju- j Iotte a ni govoril_ dasi se je vrSllo traj vstal, je imel hud napad mr- ve£ Zb0r0Vanj žlice. Poklican je bil jetniški zdrav- 1 nik, a ta je smatral Mr. Clarka preveč bolnim, da bi ga prevedli v bolnico, par sto jardov vstran. 'Brat Mr. Clarka, Philip, je bil poklican takoj in je- bil navzoč, ko je nastopila smrt. To je bila že tretja smrt v družini Clarka izza časa, ko je prišla banka v roke receiver j a dne 29. junija z izgubami, katere cenijo na nekako pet milijonov dolarjev. KOBLENZ. Nemčija, 13. oktobra. kazati, da sta brutalnost in pija- Francoski vojaki so zapustili kopališče Ems in mesto Koblenz. Odhod se je povsem mirno završil. Do 1. decembra bo izpraznjeno vse ostalo ozemlje. Do takrat bodo ostali tam le še mali francoski oddelki ter orožniška postaja v Emsu. DUEREN. Porenjc, 13. oktobra. Medtem, ko se vršl~t»praznenje zasedenega ozemlja, je francosko vojaško sodišča obsodilo nekega u-radnika nemškega okupacijskega urada na denarno globo, ker je bil predsednik vojaškega društva, ko-jega člani so začeli te!" neke vc-setice bobnati in streljal*. KOLIN, Nemčija, 13. oktobra. Med Kolinom in Muehlheimom je bil otvorjen nov viseči most. ki je največji te vrste v Evropi Otvoritve se je udeležil državni prometni minister Stegerwald Navzoči so bili tudi zastopniki vseh teden ter bo trajala najbrž še ves, p-rovinc ^ moic na doti6no Mem lje. DRAŽBA UMETNIŠKIH PREDMETOV SIDNEY. Avstralija, 13 oktobra. Avstralska delavska stranka je prišla na krmilo po veliki zmagi, katero je izvojevala pri volitvah. Pri včerajšnjih splošnih volitvah jc bila vlada ministrskega predsednika Stanleva Bruce-a brezupno poražena, in Mr. Bruce sam bo najbrž izgubil svoj sedež. James Henry Scullin. ki je bil nekoč urednik nekega malega delavskega lista, bo prihodnji avstralski ministrski predsednik. Na ta način bo Avstralija vlada-na od delavskega režima, ki bo podpiral vlado MacDonalda pri razvoju imperija in pospešenju svetovnega miru. V domači zakonodaji ne bo mogla delavska stranka izvesti nika-kih ek.stremnih odredb, ker kontrolirajo senat še vedno nacionalisti. Zadnji izvidi pa so pokazali, da je dobila delavska stranka ab.solul no majoriteto v poslanski zbornici. Ko oodo razvidni končni rezultati bo zahteval Mr. Scullin razpust obeh zbornic, kafcorhitro bo zavrnjena vladna predJoga v dveh I zaporednih sejah. NESREČA NA POLJSKEM1 Dosedaj je izvojevala delavska ------stranka sedemintrideset sedežev. VARŠAVA, Poljska. 11. oktobra.J ko pa bodo postali znani končni rezultati, bo najbrž imela delavska VEIKA ŽEEZNISKA MEXICO CITY. Mehika. 13. okt. Poročevalec lista ' Prensa" je dobil iz Guadalajare poročilo, da je bilo tekom občinskih volitev v Tecolot-lanu v državi Jalisco usmrčenih oseb oseb in več kot sto ranjenih. Spopad so baje zakrivili organizirani kmetje, ki so prvi pričeli streljati celo na ženske in otroke. Vojno ministrstvo je danes sporočilo, da je bilo pet banditov, ki sd pred par dnevi napadlo neki železniški vlak v bližini Tezonapa. Vera Cruz, ujetih. Ujeli so jih po večdnevnem zasledovanju, nakar so jih enostavno postrelili. V soboto se je angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald nekoliko odpočil po vseh naporih zadnjih dni. V soboto je namreč obhajal 63-letnico svojega rojstva. Pri tej priliki je sprejel v avdi-jenci komisijo protestan lovskih duhovnikov. Duhovniki so mu izročili spomenico, v kateri se mu v imenu cerkve zahvaljujejo za njegova mirovna prizadevanja." Ministrski predsednik je imel daljši govor, v katerem je poudarjal. da bi se morala vsa mirovna prizadevanja opirati na cerkev. SPOJITEV ČEŠKIH MUN1C1JSK1H TOVARN PRAGA. Čehosiovaška, 13. okt. — Tukaj se vrše pogajanja za spojitev treh največjih čehoslovaških municijskih tovarn. To so Škodove tovarne, Češko-Moravska tovarna in Municijska tovarna v Brnu. Vse tri firme predstavljajo kapital sto milijonov dolarjev. ZEPPELIN ODLETEL NAHOLANDSKO FIEDRICHSHAFEN. Nemčija. 13. f oktobra. — Zračna križarka "Graff PAČICTI NE GMCin Zeppelin" se je dvignila včeraj eve- s'AdlJ 11 Wt jflflfcJU Čer v zrak. da poleti na Holandsko. V PAI CCTINn Namen poleta je nuditi prebivalcem f l/iliEidl lili/ priliko, da si ogledajo veliko zrač- T — ~ , . . no ladjo, ki je pred kratkim pole- NAPOLJ. Italija, 13. oktobra. — t , .... . ... . tela okolu sveta. Pnstaniska policija je dobila od vlade ukaz, naj prepreči odhod ---^----... parnika " Sardinia", ki je hotel od- prepoved je baje v zvezi z vznemir- I pluti proti Palestini s kupino itali- mirljivimi poročili, ki so dospela iz janskih romarjev na krovu. Ta Palestine. BERLIN, Nemčia, 13. oktobra. — Tukaj prodajajo na dražbi Simonove slike in umetniške predmete. Drugi dan dražbe so bile cene precej visoke, a splošno zanimanje se je precej poleglo. Dosedaj so prodali I za štiri milijone zlatih mark slik! in drugih umetnin. Vojaške aeroplane so rabili, da pri-i nesejo pomoč žrtvam železniške ne-' sreče pri Soboljevu, štirideset milj j izven Varšave, kjer je neki tovor-I ni vlak kolidiral s potniškim vlakom. Šest ljudi je bilo ubitih in trideset ranjenih. Nesreča se je pripetila, ker je strojevodja potnišk?-ga vlaka zadremal ter vozil mimo postaje, kjer bi se moral ustaviti. Postajni načelnik ga je skušal stranka šestinštirideset sedežev. Razdelitev _*dežev med stranke bo naslednja: delavska stranka 40 ali 48. nacijonalisti 13. kmečka stranka 9 in neodvisni 5. To pomenja, da bo koalicij.sk i vlada izgubila šestnajst sedežev in da bo morala izginiti. COSTE IN BELLONTE NA POVRATNEM POLETU PARIZ, Francija, 13. oktobr, — Francoska letalca Coste in Bellonte, ki sta iz Pariza poletela v Mandžurijo, bosta v pondeljek poletela iz Harbina proti Mukdenu. S tem se bo začel povratni .polet. Preletela sta vsega skupaj nekaj nad devet tisoč kilometrov. predramiti s kameni, katere je lu- j število žrtev. Strojevodja ni mogel čal v stroj in tudi sprevodnik je govoriti, ker si je odgriznil jezik dajal nujne signale, a par sto jar- j tekom koUzije, a podal pismeno u-dov izven postaje se r je završila gotovilo, da je bil skrajno nervozni kolizija. Potniki niso mogli videti, in melanholičen, ker je pred krat-da vise nad viaduktom ter so po-1 kim izvršil samomor njegov brat skočili v temo ter s tem povečali { ki se je vrgel pod vlak. raHgTCIflim«-1^^ I 'Mi i H M—MPMWito NAJVEČJI, V AMERIKI ZGRAJENI AEROPLAN Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- s ■ i - JH*! žen i h državah. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; v Italijo v Jugoslavijo Dim, 600 ........ • 9.80 Ur 1M J* 1,000 ........ 9 18.40 M too H 1,500 ........ $ 45.75 H 800 M 1»P00 $ 90.50 M 500 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 I 1.75 127.40 $5iU Stranke, ki nam naročajo ieplačUa v ameriških dolarjih, ope-šarjamo, da smo vsled sporazuma t nahm cvetom 9 Harem kraju v ttanu znižati pristojbino ta taka ieplačila od 3% na S %. i Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Ki irplačilo večjih meakov kot gora j navedena, boditfl v dinarji! lirah ali dolarjih dovoljujemo k boljie pogoja. Pri ▼•likih rilih priporočamo, da m poprej % nam sporasMU glade na&ap Ogromni ameriški Fokker aeropl an, ki bo vršil potniško službo med Los Angeles in Kansas City. IVLACtU PO POlTI SO REDNO IZVRŠENA v DVEH DO TRM TlONll gVJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER U PRISTOJBINO 75*. 5AKSER STATE BANK OOBTLANDT STREET, NBW XOU, Telephone t Barrif 0386 WL X The LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A. ^^i^ianmHuaimaiSuQi Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY y . pošiljattv Dom slrjtili v Ljuiiljnui. Tvori jo jo prispevki sledečih ro jakov: TRGATEV NA MADŽARSKEM MBPilKiMI iilTg Dve smrtni nesreči pri Koprivnici, i bo vest. kajti ko je zagledal detektiva, je dejal, da dr. Kulčarja ni Pri Koprivnici na Hrvatskem sta, . .... , , . ^ i doma. Kliub temu je moral na pa- se te dni pripetili dve smrtni nesreči. V selu Peteranc je nastal pežar v hiši seljaka Boita Dolenca. Ogenj je zanetila G-letna Marica Goiub-čič. kateri se je pri požaru vnelo krilo. Ogenj so pogasili, dekletce je pa zadobilo tako težke opekline, da je poškodbam podleglo. — V selu Vlaislav je v vodnjaku utonila 25-lctna seljakinja Katica Primužič. Neuspela osveta zagrebškega odvetnika. licijo. Na policiji jc zatrjeval, da ni dal nobenega navodila za ovadbo zoper Zadravca in tudi obtožbe ni1 ^ diktiral. Videč, da hoče krivdo zvr- j niti nanj, je Juttiš izoovedal šc nekatere pedrebnosti, obenem je ■ pa policiji pokazal koncept dr. | Kulčerjevega diktata, ki ga je imel slučajno pri sebi. Bilo je torej očividno. da je dr. Kulcar inicijator podle ovadbe. Policija je zato takoj izpustila Zadravca in pisarja Jurčiča, pač pa 1 je moral v zapor sam odvetnik dr.' Kucar. I Smrtna nesreča v rudniku. V rudniku Kreka pri Tuzli se je pripetila smrtna nesreča. Ponesrečil se je kovač Šokčevič Niko. zaposlen na separaciji pri dvigalu. Dvigalo ga je stisnilo za vrat in za glavo. Bil je takoj mrtev. ! Ponesrečeni je bil oženjen in oče štirih otrok. AVTOMOBII- S KOPALNICO. Peter Zgaga n f*-iiir—i* ; ---- . F.na s fronte. Tega si nisem izmislil, ampak jc resničen dogodek iz onih slavnih oziroma neslavnih časov, ko so ljudje klali drug druge-.i in umirah zr. dene v:no. Navadni vojaki so se fcoj prvi dan vsega naveličali, toda buiiu ; so se morali za domovino, demokracijo in druge ideale, ker so jini | bili za hrbt itn postavljeni drugs vojski s strojnimi puškami in ; rocilom. naj streljajo nanje, če bi f j pokazali kal:o zna men ie nepok LEOPARD NAPADEL KROTILCA Skupaj. Zanimanj«' za Dom ni umrlo, živi |>a tudi ut\ Tako ni prav rojaki! lepili par pa iiumI ameriškimi I«- životari. SlnVclK*! Zdaj, ko se bliža <-ilj svoji urosuič-itvi, nehati. ne ■nuino < Nadaljujmo vztrajno tlelo, katero sino prijeli vnemo. S°1 35 Mož je naimeč spisal j ovadbo proti Zadravcu. Jurčič je ' najprej zatrjeval, da so vsi podatki točni in da je Zadravec res komunist. Policija pa ni pustila in ga je precej trdo prijela. Končno je pisar priznal, da je obtožbo sestavil po diktatu samega šefa. odvetnika dr. Kulčarja. Policija je pozvala tndi dr. Kulčarja. Mož je ^oral imeti zelo sla- mI- takf Ne more se reči, da bi indijski maharadže ne korakali z duhom časa. Angleška avtomobilska družba Rolls Royce je dobila od nekega maharardže naročilo za potniški avtomobil s popolno porcelanasto kopalnico. Tvrdka mu bo napravila željni avtomobil, ki bo imel posebne konstrukcijo, da se ne bo boda v Salzburgu gostuje trenutno ob času vožnje izlivala, iz posode. cirkus Fischer, ki se producira tu Na tolaletnem stolcu v kopalnici V) di z leopardi. Med drugimi točka-mikrofon, po katerem bo maha- ' mi je bil zadnje čase stalna pro-ladža govoril s šoferjem. gramu prizor z dresiranimi tigri in __________________________leopardi. Ta del sporeda je bil posebno privlačen za občinstvo, ki }C OTROK N*A VERIGI. j trumoma oblegalo blagajno. --.--j£0 je te spustil krotilec Les- V Pesterszedu na Madžarskem ; jat: leoparde v areno, je hotel naj-so oblasti odkrile - zverinskega člo- lepšega leoparda napojiti. Čakal veka- Piše se Peter Szabo in je slu- je nanj. a žival je pridrla v areno ga. Pred časom je vzel otroka ne- \z velikanskimi skoki, podrla pri tem kega drugje zaposlenega kamno- dompterja na tla in ga ranila s svo- Dve madžarski plesalki v vlogi viničark. TOŽBA ZARADI REŠITVE ŽIVLJENJA j Z i vojaki strojnimi puškami so j stali oficirji z revolverji in za temi oficirji višji oficirji in za temi zopet i višji, tak o da jc bila veri .a popolna m d:>. jc bil pun t nemogoč. Gcneiali. feldmaršali m najvišji gc.sjx;djc so bili pa s svojo žlahtu varno zabarikadirani daleč v dju. Življenje v strelnih jarkih jc bilo pusto in suhoparno. Včasi ni po več tednov počil strel. Vojaki so umirali dogocasja Za zabavo so prepevali, igrali harmoniko, vcasi pa tudi kričali drug na drugega in delali vsakovrstne opazke. Med zavezniškim in nemškim strelnim j?rkoni je bilo komaj petdeset korakov razdalje. Pariška igralka Adrijena Druo-tova se je naveličala iiviieiija. Sedlu je v svojem razkošnem stanovanju za mizo in napisala več poslovilnih pisem svojim prijateljem m I znancem. Potem i? je napotila v ; lekarno, kupila močno dezo vero- ■ nala in ga zavžila v prijetni dom-j N:iljboljil Grelec v zavt/niskem nevi, da se bo zbudila v nebesih j strelnem Jarku ie prislonil puik« k NocnV:rat sc po:uvi na dolgem drogu i:', nemškega strelnega jarka velik bel plakat, na plakatu je tiio zapisano z debelimi črkami: Francozi norcu To je biio razžaljeaje. Velik^raz- Na toni mestu ImkIi nint'iijenn. la botlo nrdi k'»r«i jm> v>«'h slovenskih na" sclbinah razne vest-lire in priretlil ve. se nuili najlepša pii" lika, le pobožna želja, j treba smatrati lo izjavo kot znaten korak v smeri pr ti svetovnemu miru. To je jasen in obenem tudi ti Ji pretee migljaj <»sta~ iemu svetu, da j«« mogoee sporin vprašanja med uanwli jja miren naein uravnati, posebno «"e bo prišla Kelloggo~ va mirovna |M>gmlba v vseh ozirih do veljave. Z vsemi hi se še dalo nekako govoriti, edinole Frair eija in Italija >ta preecej trdovratni. T»>da tu
  • okova-' . nili Kor.skili čevljih, dočim su esta- I li izdelovalci pravega izdelka v ozadju. Šele v najnovejšem času so sc goisernski čevljarji toliko zmoder-nizirali, da so £e združili v karte! j in pričeli to vrsto čevljev s>roduci- t rati s streii. Upajo, da bo ta pravi fabrikant kmalu izpodrini! nepravega konkurenčnega. je hotel otroka navaditi na rud in nezavesti in tak?ga so ga odnesli v Protestira zoper to, da so ji zdra-porjušnost. Trdil je tudi. da je ho- j v bolnišnico. Leopard mu je ra.> vila povzročila skozi tri dni taksnc iei:i Katarina pobenniti in da jc ic ; ra.skal ves obraz in njegovo sta- bolečine. Najbcli pa so »^ra *u ra zaradi tega priklenil na verigo. nje je zelo težko. Preti Szaboju ij uvedeno pošto- ; pnuif. kakor predpisu ;e kazenski . * ..... zaken. PLES SLABI SRCE INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY Toda druge pomoči ni bilo. kot da jc xiaj boljši angleški strelec prislonil puško k licu. sprožil, in plakat je za frfotal nazaj v nemški strelni jarek. Toda bedastega Izzivanja ni bilo konec. Tretjega dne. lakuj ob jutranji , zori. je začela lezti iz nemškega i strrlnrga jarka velika bela plahta V Franciji pa nc moreš storiti) Vojakom ni bilo treba nič mencati človeku večje krivice; kakor če ga °ci, kajti črke so bile dovolj veli-osmešiš. In tako pride zdaj ta reč , pred sodnike, ki se bodo seveda morali zelo potruditi za . alomon- nila pisma, ki jih je bila napisala m že oddala na pošto. P njeni ^od-bi. so jo oropala za več ugleda kakor pet ducatov obrekovalc2v. ke i:. \T?—. I Sv. r< v :»:««.tj. i j.- '•!!•• frl!« t:i « itM it.emlo in (r^h .'••Sr- tii» < !",*>> kum«il«ti\in- T ]>r<->liK<;tii'- '••■Inii «- t«- :n r<-- • !im> •"■«• ••!!< en in ■ pr—li;<-3tui** U>d«» stkljurrtiv Dr. Tigerstedt. prolesor na univerzi v Helsinforsu, je opazoval zad ii.i a štiri leta učinek plesa na človeško srce in ugotovil, da je ples precej škodljiva zabava. G0-letnik ki pleše valček in se vrti 10 minuL. izloči toliko vročine, da bi na nji[salca 20J}00 krat 5rcz potlxbc. PIc, ^ — ^ ^ ^ ^ ^ ^ JS1 -,e:tnrpi slabi oraanizem in je škod-i,_ _______ sko razsodbo. m črke so razodevale žaljivko: Amerikanci so norci? V jaiku je zašumelo kot v mravljišču. Pošten Amenkanec nc more prj-nesti takega žaljenja. I.Ali >nn 4KUjrsiK 1 lahko zavrel 5 1 vode. Se hujai JC ■ torej glabi organizem lil je j Charleston. Pri njem se potroši to- ljiy že na podlagi teh dokazov, ki j liko energije, da bi lahko ugrel z pa &e odaleč niso popolni in nanjo kar 80 litrov vod- ali pa podrl1 tančni Zato, sklepa dr. Tigerstedt, i 10 precej močnih debel. Ce primer- plesalci manj časa kakor dru-jamo utripanje srca pri normal- • jjudje in šc med plesalci umrejo prej ženske nego moški. malnem človeku, ki ne pleše, s pie- | salcem. najdemo, da udari sr'ce ple- FORO NAMERAVA ZGRADITI TOVARNO V JUGOSLAVIJI. Ko se je mudil beograjski »ad-i v Ameriki, jc imel dolga posvetovanja s Henryjem Fordom. Dokazal mu je. da tvori Jugoslavi- sar se je Ford odločil, da zgradi v Jugoslaviji veliko tovarno. Vsako leto bo prišlo par jugoslovanskih delavcev v Fordove tovarne, kjer se ja nekaka vrata v Orient, vsled če- j bodo tehnično »obrazili. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! —r Naročajte ga! Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je pole^ bočnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obrest i po 4|% mesečno obrestovanje. I Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ■i ■ . O G L A Š U J T E <4GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE h lo biti. so .užaljeni ameriški vojaki kar brez povelja nameravali planiti na drzne izzivače in jim dati z bajoneti dobro lekcijo, da ne bodo nikdar več žalili ponosnega yankee-ja. ki se bori za svete ideale — v prvi vrsti za demokracijo. No. najboljši strelec je tudi tej žalitvi napravil konec Dobro je pomeril m ustrelil. Zadel je. in plakat je padel nazaj med izzivače. — Zdaj bo mir. — je rekel strelec. Ni pa še dobro izpregovord teh besed, ko se je začel dvigati na-daljni plakat 12 nemškega strelnega jarka. Razburjenje med vojaki je prihajalo do viška. — Kdo ve, koga bo zdaj žalil, prokleti Nemec? — so se v jezi vpraševali ter pripravljali orožje. Na plakatu so se pa 2ablestele besede: — Mi vsi, ki se borimo, smo norci. Nihče ni streljal. Globoko so sklonili glave ter začeli premišljevati globoke modrost, zapisano na plakatu. Plakat je ostal še dolgo, dolgo časa nad strelnim jarkom in sve-dočil veliko resnico. Ko so pozneje hodili, tekli ali bežali mimo njega — Nemci in za vez-zniki, — so mu vsi spoštljivo salu-tirali in vedno bolj spoznavali samega sebe. v - m iius NARODA' \ NEW, YORK. MONDAY. OCTOBER 14, 19Z9 The LARGEST SLUTENE DAILX ta U. I. 1 GUNTER PLUESCHOW: V letalu nad Ognjeno zemljo. M ZOSCENKO: Trgovcu Jeremiji Babkinu so u- j kradli kožuh iz ruske vidrovine. Tr-r;oves je bil obupan, kajti kožuh je! bil nov in drag. tekel je na polici- j jo, prijavil slučaj in policija je po- i slala na trgovčev dom uradnika c policijskim psom. da bi ibsledil ta- i tu. Pes, je bil pravi policijski pes, j ijav, s podolgastim gobcem — ne-j:impatič«*n pes. Policijski uradnik je peljal psa na hišni prag. mu pokazal neko sled. rekel * pss", pes je vohal pt sraku. gledal sosede, ki so se bili zbrali v Babkinovi hiši, stekel proti .stari Fekli. ki je bivala nasproti vohal po njeni obleki in jo oblajal Fekla se jc umaknila, toda pes; kc je zagrizel v njeno krilo in je ni j spustil več. j In stara Fekla je padla pred po- j eijskim agentom na kolena in vpi- J la za jokajočim glasom: Jaz sem nedolžna. Ne zap. i- . kam. V svojem stanovanju sem; skrivno kuhala žganje. Aparat je v I kopalnici. Aretirajte me in peljite me na poheljo. Ljudje so plosknili z rokami K J c je kožuh? Je vprašal a- «ent. O kožuhu ne vem nič. toda vse drugo je res. Odvedite me. kaznujte me! . In Feklo so odpeljali. Zopet je prijel agent svojega psa. ga peljal k vratom, pokazal slej. rekel "pss' in stopil v stran. Pes je Vohal po zraku in stekli naravnost proti hišnemu oskrbniku. ki je postal bled kakor kreda in zakllcal: - Zvcžite me, državljani! Zbiral sem denar za vodno pristojbino.1 denarja nisem oddal zase sem ga porabil! Nato so hišnega oskrbnika areti- j rait Pes pa je medlem zavohal najemnika v tretjem nadstropju. zagrabil za hlače, najmenik je obledel in rekel jecljaje: — da. da kriv sem... Ponaredili sem svoje dokumente, zbrisal let- 1 nico svojega rojstva in nisem bil I pri vojakih. Aretirajte me! Ljudje so bili v zadregi. Mislili i so si: — Kako čudovit je ta pes! Trgovec Bakin jc pomežiknil, sej ozrl. vzel iz Ustnice bankovec, ga \ stisnil agentu v roko in rekel: . — Odvedi svojo pasjo zver.... in i kožuh naj se gre žvižgat. Vrag naj j ga vzame! Toda pes je stal že pred trgov- K&selj izginil! Kaka udobnost, ko m ix nebit* n»rtl«liw«» ite««- unji v flrtu' Nt £u<*». t* cele vsi Sfverat CouqH Saltan* Pri. l|uo*)«no zdravilo zoper kaidj it nad SO let. Vam*. u*pei*o Lekarnar ca ima. Dve velikosti, JSc »n tO c. __EVERA'!_ COUGH BALSAM POLICIJSKI PES ccm, Ia?al nanj in grizel njegove galoše. Tr^ovcc jc obl?del in nervozno izrekel: — No. če je tako, potem povem po resnici. Lopov sem. Kožuh niti moj ni. Ukradel sem ga bratu. Ljudje so se razhajali, tona pes je zagrabil še tri... Tudi ti so priznali svojo krivdo. Prvi je poneve-ril državni denar, drugi je obdeloval svojo ženo z likalnikom, tretji pa je kradel. Ljudje so zbežali in v sobi smo o- stali agent, pes in jaz. Pes se je zakadil v agenta in lajal nanj. In a-gent je obledel, padel pred psa na kolena in rekel: — Griži me. Neroi Tudi jaz sera poneveril denar. Za tvojo prehrano dobivam namreč tri rublje, jaz pa sem kupoval samo za en rubeli pasje hrane, druga dva pa sem vtaknil v žep. Kaj se je zgodilo potem — ne vem kajti zapustil sem sobo v hitrem begu. TURISTIČNA REKLAMA MED CIGARETAMI ŠAHOVSKA TEKMA V AEROPLANU Italijanski tobačni mcnopcl je dovolil prilaganje malih turističnih reklamnih listkov v zaboji ke ciearet "Savcia". 'Orientali', "Uso Egiziano . "Eva" . "Rcgina", "Eia" in O U. D." Na listkih so fotografije vsega tega. I:ar more vzbuditi zlasti pozorno*? in zanimanje pri turistu, ko potuje po Italiji. Kdor redne kupuj ■ omenjene vrste cigarct, dobi \ tobakarni stereoskopični aparat za povečanje fotografij na reklamnih listkih. 80-LETNICA RUSKEGA Šahovski mojster Tarlakover si jc izmisilil zanimivo šahovsko zabavo. Povabil je s seboj acroplan, ki jc imel leteti v Barcelono, tri tekmovalce in z njimi stavil, da bo ves čas poleta igral šah. Partije je obljubil absolvirati med Budimpešto in Dunajem. Vse tri partije naj bi bile simultan ke. V Barcelono :e odšel Tartakover na ondotni šahovski turnir. NESREČA V GALLSPACHU UČENJAKA V Leningradu je praznoval 80. i letnico svojega rojstva znameniti fizijclcg Ivan Petrcvič Pavlov. Čeprav nesprotujo sovjetski vladi in razredni politiki, ga je baš vlada najbe! poSastila na njegov dan. Dovolila mu je podporo 100.000 rabljev za njegov laboratorij, po-lek tega je pozvala leningrajski so-vjet naj prepove promet z vozovi i v vsem okolju tega laboratorija, da bo stari učenjak lahko mirneje de- ; lal. \ Gallspachu. kjer leči "čudo-tvo: ni doktor" Zeilleis svoje vernike elektromagnetizmom. se je te dni primerila težka nesreča. Zeilleis je dal zaradi velikanskega navala pacijentov priurediti ondotni grad za svoje ordinacijske s vrh.'. Posebno se je imel razširiti labora- . torij. V ta namen so postavili zi-j darji ogrodje, ki pa se je zrušilo: na zemljo in ubilo tri ljudi. V Gallspachu govorijo, da je bila nesreča podtaknjena, da bi se Zeilleis diskreditiral pred svetom.: OGLASI NAJ SE JACK LEGAT ki je bival v Krupp, i Sask.. Canada. Pri nas ima pisino : z doma. GLAS NARODA, 216 E 18. St.. New York, N. Y. I <2x 12&14> --1 — I KJE JE JOHN KAJN, doma iz Vi- j nice pri Cernomlju. Lansko leto se je nahajal v Ontario. Canada. Če kdo ve njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali pa naj se sam o-glasi. — J. Zupanrith, c o G. Cavers, Regent, Man.. Canada. 12x 12&14 > SMRT MATEMATIČNEGA FENOMENA. BREZPLAČNI POl K. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 2",, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308. ali pa v pondeljefe in sredo ob 3. do 5., soba 413. * mm Pošljite nam il i 8 r, • • II || in mi vam bomo pošiljali |j || 2 meseca |l |! "Gb- ii " in prepričam smo, da boste potem Ji - staJulwrocnik. " V Fiaknfurtu ob Meni je umrl, 50 let star dr. Gotfried Riickle, največji računar. kar jih je kdaj živelo. R iekle je obvladoval vse matematične panoge kakor nihče drugi. V astronomiji si je napravil ime z izračunitvijo 54 planetoidnih poti. Večkrat je nastopal v javnosti kot umetnik računanja. Število s štirimi mesti je na pr. skvandriral. v hipu. istočasno si je vtisnil v spomin število 24 mest. ki so mu ga povedal. Površino kakšnega planeta je izračunal v štirih sekundah, če si mu povedal dolžino premera, kubične korene za števila desetih mest je izračunal hitreje, nego bi jih kdo napisal. In vse te stvari je delal na pamet. Da si je zapomnil 200 števil, je potreboval 7 min. 4 sek. Do 200 števil so zmogli na podoben način tudi drugi pred Riick-lejem, toda ta si je zapomnil lahko 288 številk v 10 min. 39 seku.. 408 številk v 26 min. 48 sek. in celo 504 števila v 44 minu. 20 sek. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNKOVIH PRATIK * Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jib že odposlali. SLOVENSKO - AMEBIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: : £ KNJIGARNA "GLAS NARODA" m W*sy Iftfe STREET KEW YORK CITY Ladja "Feuerland" se odpravlja; na merje, sirene žvižgajo mornar-' ii dvigajo sidro; na suhem smo o- i stali trije možje. ' "Sanjskem pri- t stanu", kakor smo ga krstili, majh- j nem. zavarovanem prirednem zalivu, desno cjd Mahie Encanta. sc- j vernevzhodno fjorda D: Agostini. j Čeprav morava čakati in čakati j vremena za letanje in filmska sne- j manja. ne smemo pr.sti lenebe. Ni- j ti minuto tej krajini namenjenega j ?ek pičlega časa sme v izgubo S Zato pluje "Feuerland" ven. tla na- ! lovi morskih psov; za vsako Ucžo si lahko kupim goriva za uro letanja. * Med tem se v Sanjskem pri-fta-nu uredimo kar moči udobno; na letanje ni niti misliti. Kolikor s? pač da. se skušamo zavarovati pred strašno mokroto in mrazom. ki vladata poleti na Ognjeni zemlji. Šo-ter si pokrijemo s svežimi zelenimi vejami, na vlažna gozdna tla na-steljemo listja in grmičevja in za-pulimo pred vhodom v "vilo" mogočen ogenj. Pravljično tišino pragozda motijo lc udarci naših sekir; ogenj že plapola. Zakoljcmo si ko-iturna. Iz odrte živali cdrežem kos zadnjega stegna. Dreblow. moj letalski spremljevalec, moj preizkušeni operater Neubert pa je pod-netii ogenj, da so rdeče zažareli zublji. In zdaj sedimo trije možje keker izobčeni, nalik gozdnim ljudem okeli ognja. Eden vrti raženj. vsi trije pa pobožno gledamo, kako privzema meso rjavo barvo, nc da bi stekla iz njega le kapljica soka. Po dveh urah, ko je pečenka gotova. si odrežemo vsak svoj koŽe spet je začelo deževati: mokri ir. prezebajoči ždimo v šotoru. Tu v Ognjeni deželi dežuje pogosto in temeljite, vse okeli nas dere potoki s pobočij v doline. Pozne zvečer še zmerom bobni dež na krila mojega letala, ki leži v vodi in mora ; prenašati vse vremenska neprili-ke. Drugi ljudje se slečejo, kadar | gredo spat. mi v šotoru pa si cble- i čemo vsesa, nar nam je na razoc- ; lago. da. celo velike kožuhevinaste ; rokavice si nataknemo — na noge. j Stisnjeni drug k drugemu ležimo j na trdih vlažnih tleh. poslušamo. ; kako zunaj šumi dež. in gledamo | kako voda počasi curlja v naš šo- j tor. Ponoči se vsi zbudimo cd mra-zaf drgečemo in prezebamo, se premetavamo sem in tja, čakamo jutra, čakamo da dež prestane — čakamo zaman. Tedaj spet podnetimo ogenj, si v j varstvu listnate strehe dreves sku-; hamc čaja in si spečemo še drugi kos mesa. Ure minevajo; sekamo drevesa, ždimo v šotoru, ždimo ob ognju in strmimo venkaj v dež. Koliko bi. dali za en sam solnčni žarek! A tako je pač vreme tu na zapadnem koncu Ognjene dežele: i navzlic svoji prelestni lepoti in ro- j dovitnosti, vzlic neizmernim ora-gozdem ne bo nikoli obljudena. Naposled, po petih dolgih deževnih dneh, se vrne naša "Feuerland"; z nezrekljivimi napori ob neprestanem dežju in viharju se je mornarjem posrečilo ujeti tri tju- i len je. Tri kože, koliko truda zanje in ž njimi: za mene pomenijo trij ure goriva za letalski motor. Pre- ! srečni smo prebili noč v naših su- j hih kajutah na ladji. Kakor sen so se nam zdele mrzle noči, ki smo j jih bili pravkar prestali v mokrem ' šotoru. Drugo jutro sije solnce s sinje- | ga neba. Pozabljene so vse nadlo-| ge, vse pomanjkanje. In že so vse prevleke snete z letala, mogočno doni pesem motorja v jutranjo tiši- ' no. In ko potlej plavamo v višini nekaj tisočev metrov, z gorovji in j ledeniki pod seboj, z zelenimi pra- i gozdi in višnjevimi fjordi. smo dva- i krat srečni: kako ne — po tolikih j tednih neznosnega vremena! ' Ali je to tista dežela, ki smo jo mesece raziskovali, ki jo je doslej neprestano bičal zapadni veter, ki so jo pokrivali gosti oblaki, ki ji je grozilo, da utone v večnem dežju? Mahoma je bilo še pravkar čisto nebo prepreženo z oblaki, prav za prav skoro brez povoda, se vihar poleže. Nebo se je razklalo in okoli nas se odpira pravljična krajina i tako nezaslišane tako nepopisne i lepote, da je sleherna beseda o njej i smešna, da, malone brezbožna: ta- j ka čudesa je treba videti, sprejeti i jih vase v prevzetosti. i Da doživimo to (tadp, da si ga o-j hranimo v sttU in filmu, da se o-zremo nanj iz višin kakor kondor, preiščemo in prijlidiitin. česar ni še nikoli pred nami Videlo človeško oko, smo mesece in mesece prenašali vse nevšečnost; proslule Ognjene dežele, smo na palubi naše vrle in pogumne bele Feurland', smo v šotorih, pragozdih. zalivih, ki jih je biual vihar smo v zračnih ! višinah r.a letalu prenašali vse vi- . hardje, lijoči dež. mraz in vlago in j nevarnosti. Neprestano koprneč po tem trenutku, neprestano pri delu | po dnevi in po noči brodeč v labirintu kanalov. Le maio jc ljudi, ki res kaj vedo o Ognjeni deželi. K tem ljudem se itri«-rao tuai mi. .Ura poleta gori nad Ognjeno deželo nam je že zdaj odkrila več ka-kakor prej vet letna dela. Mi smo prvi letalci v Ognjeni deželi in nad njo; treba bo mnogo let požrtvovalnega dela s suhega, z morja in zlasti iz zraka, preden se nam bodo razodele vse tajnosti dežele, ki je večinoma ogrnjena v oblake. 1 Kdor pravi, da je Ognjena dežela j dovolj razkrita, češ. da se na nje- w nih obalah' vsako leto turistovski f parniki ustavijo za en dan. je prav tjke, kador da bi trdili, da pozna vso Brazilijo, če je bil enkrat prišel s pomike .n v Rio. Drugi jasni dan. Solncc vzhaja., vrh Bucklanske gors. ki se nalik klinu v oklepu dviga iz morja v nebetu ne višine, se rdeči. Sredi Sanjskega pristana je zasidrana naša matica, vrha iesena ladja: nje paluba jc obIož2na z gorivom Ln o-redjem za naie letalo; brez nje bi nam bilo sleherno letanje nemo- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: t HLi SO SS1H POPOLEN CENIK JE PFUOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN z levico plinski vzvod čisto spred: I risan ;n prost slehernih oblakov I kakor puščica zieti vrli stroj čez • zrcalno gladino. Potem .se luhio i odtrga z vodL> in se naglo pepne v I višino. Še predan utegne solnce po-vrhove v zaliv. l„ži Lun: spodaj Ijord De Agostini. iz bsiiov aiu teče dvanajst srebrno se ieskočocih vcletokov; z neizmernih lediše prihajajo, ki je ž njimi pokriti vse gorovje, po večno zele- geže. Tii: ob cbali niha naš srebr- , ni kondor Tsingtau D. 1313", moj I *ledati čez gorske vrli spremljevalec Ernst Dreblow j « PlavaKO v objemu njegovih zar- nih pra gozdih teko. kot iskreča se ravno pripravlja motor za polet. Kov v višnjen,m etru. Občutek ne- bcia gmota padajo v temnovišnje- i izrekiiive sreče nas prevzame ob Vse je tiho v zalivu. Tedajci za-. pogledu na sliko ki se 2daj odr c gledamo nad seboj dva redka gosta. kondorja. Enkrat sta na bila je že obiskala, najbrž so ju privabile naše cvce. Torta ko začne ma-ho.na bobneti metor. se vsa prestrašena zdrzneta in po bliskovo poa nami. Kolik užitek letanje ob lep.m vremenu! Doslej nam je bil vsak polet borba s priročnimi silami, letalo je premetavalo in preobra- vzletita pod neba. Ogrnjen v de-«čalo. da me je pogosto kar sla- brlo usnje in kožuhovino sedim na bost obhajala. Danes je bilo prvi svojem sedežu pri krmilu; za me- mirno in pokojno v zraku: nic ni nci. enako zabubljcn. Dreblow. ki naju podil veter, niso naju tresli se mora vrhu tega ukvarjati še s vrtinci, rahlo sva drsela skozi zrak kino in kamero. Spustim plin. la- Pod nama je vzniknii iz večne hvi- gotno zdrči letalo čez gladko mor- ne deževnih in viharnih oblakov sko gladino zaliva. Počasi potisnem pravcat paradiž. Jasno, ostro za- POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam jc naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh. A. Saftič. Sal Ida. Louis Costello. Walscnburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F- Laurie ii Cicero, J. Fabian. De Pue. Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Naletel, Joseph llrovat. La Salle. J. Spelich. Afascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek In Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyar, J. Čeme. Kitzmjjler, Fr. Vodopivec, MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezicj MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel ijibbing, John povSe. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA t . _ Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa-NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda. Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. hums« Niles, Frank Kogovsek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Bronghton, Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerin. Concmaugh, J. Brezovcc, V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machck. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Kovak. . Homer City in okolico, Frank Fc-renchack. Irwin, Mike Faushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Bailoch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Run, Fr. Podmii5ek. ! Pittsburgh, z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, . Fr. Schilrer. West Newton, Joseph Jovan WlUock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in i Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok. WYOMING i Rode Springs, Louis Taucber. I Diamondville, B*. Lumbert. vi k.:nal. In tam je gorski vozel Butkland-ske gcie. zraven Monte Sella, in zdaj. gli^j. tam doli masiv Monte Sarmienta. ves bister in jasen. Mont» S ar men to. kralj Ognje-ncdeželskih er>ra. malone nikdar n? odkilje svoje glave. Vsa gora je samcat kos mogočnega železa, čigar dva rogljasta vrhova se v soln-cu slekečeta na lik renskemu vinu. V tem popolnoma mirnem zraku se upam š2 enkrat prav tesno obkrožiti vrhunca, da napravi moj spremljevalec dobro fotografske in filmsko posnetke. Ko se spet .ipenja-vn kvišku, ostaneva čisto nad vrhom. da si ohraniva i njega i nje-1 govo okolico na Tilmu in plašči. Zdaj sva dosegla tri tisoč metrov. Vsa Ognjena dežela leži kakor ži-\a relijefna karta razprostrta pod nama. Dreblow. vročično hiti s ki-nem in kamero. Tako iznenada kakor se je pojavilo solnce. že bolj iznenada. brez vidnega vzroka, čisto ne')ričako-' vano vstanejo za nama neprera-čunJjivi viharji. Tam doli na jugu kjer se Atlantik in Pacifik združu-' jeta v silovitem objemu hi kjer le-j ži nekje rtič Horn, se pode proti na-| ma goste trope oblakov. Preden se 1 še prav zavem, sva iz sredi megle. Iznenada jame stroj prskati. Žice na krilih žvižgajo. Nalik srebrnemu kometu drevim proti zemlji. Preden se oblaki zgrnejo, moram < priti skozi nje in p<>d nj;\ Naposled plavam, se zibljem nad našim Sani-skim pristanom: tamkaj leži mala "Feuerland" kakor skrbna debela | koklja. že vidim svoje ljudi, ki stoje na palubi in pozorno razisku-j jejo nebo. Ko sva naposled na tleh, zloživa j letalo in ga pričvrstiva. In že za-i puha vihar in se odpro nebesne za-| tvornce; že spet je deževje nad Ognjeno deželo. A midva zaradi tega ne izgubiva dobre volje. Mnogo metrov filma, nešteto posnetkov je pripravljenih, da pridejo na svetlo; hvaležen sem za te pičle ure. A zdaj bo treba spet čakati, morda tedne, nemara celo delj. Potrpežljivo čakati, da napoči spet dan, ko bo vsa Ognjena dežela vsaj za nekaj ur prosta oblakov in nama bc dana prilika, da fotografirava in kinematografirava iz zraka še docela neznane Darwinove Kordiije-re. Ta dan je napočil, a ž njim tudi slovo od Ognjene dežele! Neke noči dež nenadoma prestane. posamezne zvezde se zales-kečejo na nebu; drugo jutro je o-blakov nestalo. kakor da bi jih kdo posesal. Čakala sva še uro, da so se krila letala od tajala in sva se mogla dvigniti v zrak. V višini štirih tisoč metrov sem še enkrat preletel Monte Sarmiento in zapadni del velikega Ognjenodeželskega o-toka. nakar sem odplul proti vzho-ru preko centra Darwinovih Kor-diljerov. In poslednjič se nam je razodel neizmerni svet ledenikov v vsej svoji prelestni lepoti. "O L A ■ NARODI" .............. ■■ ....... NEW TPBK, MONDAY, OCTOBER 11, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to tT. 8. A. Skrivnost sestre Marlen. t.'iiu,;,,«. ^ ROMAN IZ ŽIVLJENJA. *r-:^r»HBHi Za Glas Naroda priredil G. P. 3U3ti JSE3SC8JHSIBBHa. ^ (Nadaljevanje.) Težko je biti idealen zakonec. Idealnih zakonskih mož je po sc- dar se pripravlja boljša polovica na glasnem mnenju boljših polovic počitnice, da ji ni treba poslati zelo malo.. Sicer bi pa ne bilo ču- možu računa za likanje oblek. Čc da. Če bi se sploh noben ne našel, imata zakonca otroke, je moževa kajti idealen zakonski mož mora dolžnost skrbeti za njihovo vzgoj- Ko je vstopila Marlen je Katja ravno tolkla po Dailah z brisačo, 7 v H o v nekak korobač. Ravno je hotelo ponoviti udarec, ko je stopila Marltn energično poleg nje ter ji iztrgala iz roke brisačo, katere M1 je posluževala kot orožja • Kaj pa si drzneš? Kaj te briga to? — je rekla Katja, še vedno i»tra£no razjarjena. *" -- Pomiri se. Katja Zunaj stoje posli ter prisluškujejo. V resnici ne gre. da bi culi take psovke od tebe in ker slišijo da pretepaš Dai-iah. Kaj takega ne sme biti. kajti ljudje govore naokrog. Dailah je M.okaje dvignila ter poljubila v zahvalo rob Marle-nine obleke Kutja pa je postala .še bolj razkačena. Prioela je takoj zopet pretepati Dailah ter kričati: Jaz ti bom že pokazala poljubljati ji obleko, ti nagnusna stvar! Jaz .sem potp<»darica in ona ni nič več kot si ti! Pokleknil in zaveži ml jermena na čevljih! — je zarjula na Dailah. Ta pa 4e je boječe skrila za Marlen, ker je slednjo smatrala za varstvo. Pojdi. Katj:». pusti sedaj oditi Dailah. kajti drugače te bo še bolj razkačila Katja pa se je histerično in rezko nasmehnila. Ali misliš, da me s tem kaj manj dražiš, ti strašna oseba? Ti i-\ mi s svojo dolgočasno nežnostjo ie dosti bolj neznosna kot pa Dailah. Poklekni ter mi odvezi jermena, ker ne sme storiti tega Dailah. Poglejmo, če ti si bolj spretna služabnica kot pa Dailah. Odvezi mi jermena. — kajti noga me boli. Katja se je vrgla na stol in Marlen je hitro odvezala in zopet zvezala jermena, ne da bi se ozrla v Katjo. Dailah pa je pospravila odloženo obleko Katje. — Ali je sedaj boljše, Katja, in te jermena nič več ne tišče? — je vprašala Marlen ki je zopet vstala. Katja pa je jezno zrla nanjo. Mesto da bi jo krotkost Marlen pomirila. jo je le še bolj razdražila. Ne delaj vendar tako neumnega obraza. Ti se pač bojiš, da bi škodovalo tvoji lepoti, če bi ne kazala vedno svojega pohlevnega obraza. — Ti. — ti si svetohlinska oseba! Vse sprejmeš, tudi če bi te kdo osuval z nego! Prava hlapčevska narava si, — jaz mislim, da si neznosna ! Tedaj pa je vendar zavrela kri v Marleni. Temna rdečica jo je ob- lila. -- Pomiri se, Katja, vidim, da si bolestno razburjena, vendar pa me ne smeš razžaliti? Katja je medtem skočila po konci. , — Kaj? Ti mi hočeš očitati? Kaj pa hočeš pravzaprav v moji sobi? Aii sem te poklicala? Služinčad se prikaže le tedaj, kadar je poklicana. Ti si ^e spozabila, Katja. — Take besede si prepovedujem, — je rekla Marlen mirno in odločno. — Ven. ven, — jaz te sovražim in te ne morem videti! — je zakri-1 čala Katja s kričečim glasom in še predno je mogla Marlen preprečiti to. je prijela Katja majhno mramornato skodelico, ki je stala na tolaetni mizi ter jo zalučala s polno silno Marleni v glavo. Ta je bila lako presenečena, da se ni mogla pravočasno izogniti. Tik nad desnim očesom jo je zadela težka skodelica v čelo. Marlen se je stresla od bolečine ter omahnila nazaj. Brez dvoma bi bila padla, če bi je Dailah ne ujela. Katja se je vendar nekoliko prestrašila, ko je videla, da je pričela teči iz rane. povzročene od lučaja, kri ter tekla naprej po beli o-bleki. Marlen pa ni za enkrat še ničesar zapazila. Bila je kot omamljena. Z nemim, očitanja polnim pogledom na Katjo je zapustila sobo. Zunaj pa je zakričila gospa Darlag. ko je zagledala Marleno. Za božjo voljo, gospodična Marlen. — niti svojega življenja niste več varni pred to furijo! Nič, nlc ni! je zajecala Marlen, ki je položila roko na zelo bolečo rano. Nobene nadaljr.e besede pa ni sepravila več na dan. Opotekla se j{ za korak naprej, nakar se je nezavestna zgrudila na tla. Go.>pa Darlag'ie poklicala, vsa iz sebe, še nekega drugega službni-ka tr-r odnesla ž njim Marlen v sosednjo sobo. kjer sta jo položila na divan. jI,' H I 9 B Telefonirajt"» takoj zdravniku in nato tecite, tko hitro kot morete. v kontur. Gospod Horst naj pride takoj sem! — je ukazala gospa Darlag, na zelo energičen način. Njt no povelje je bilo točno izvršeno. / Gi >pa Darlag ;e na j prvo skušala izprati rano ter ustaviti kri. Mar- • len pa :se ni še vedno prebudila iz nezavesti, ko se je pojavil Harald j preplašenega obraza Služabnik mu je sporočil, da je gospodična Marlen onesveščena i in da krvavi iz velike rane na oelu. vendar pa ni vedel, kako se je zgo- i ciilo vse to. i Harald je pohetel takoj v hišo ter se sklonil, poln skrbi in strahu j nad nezavestno Marlen. — Kaj se je zgodilo, gospa Darla«? — Za božjo voljo. — kaj se je pripetilo Marlen? — je vprašal s pojemajočim glasom. Stara ženica pa je bušknila na dan z resnico. To je storila vaša gospa soproga, gospod Horst. Vrgla je neko rtvar v gospodično Marlen. ker ;i je skušala slednja preprečiti pretepanje Dailah. ki je tepena skoro vsaki dan. — In kakšne reči je govorila pri tem! Bog mi odpusti, a jaz sem prisluškovala le radi skrbi 73. svojega otroka. Sedaj pa mora priti vse na dar.! Gospod Horst. go-.-podična Marlen ni hotela, da bi vam to povedala, a sedaj mora priti !tvar na dan! Tako se ne ravna niti s psom. kaj še z ljudmi. To je enostavno suženjstvo! Gospa Darlag je klepetala tako naprej, dočirn si je prizadevala kros Marlen. * Harold je omahnil na stol ter zrl neprmično na staro ženico. To. kar mu je poročalo, ga je zadelo kot udarec s kijem. Prišlo je preveč nepripravljeno. Sedaj je izvedel vse. kar je Marlen molče pretrpele in za kar se nI brigal. Gospa Darlag ni zamolčala ničesar, karkoli je vedela. Z o-urazom. spačenim od bolesti, je zrl v bledo lice Marlene. Kako rad bi ta pokril s poljubi' Držal pa se je strogo na uzdi, ker ni smel izdati, tudi sedaj ne — radi Marlen same. Poln bojazni je čakal na zdravnika. Še predno pa je prišel, se je prebudila Marlen iz nezavesti. Vzravnala se je z naporom ter se zmedeno ozr11* krog sebe. Bolečina na glavi jo je spominjala na to. kar se je pripetilo. Pre-i' rasen a se Je ozrla na Haralda. Marlen. — Marlen. — kaj so Ji storili? — je vprašal s tresočim se glasom. Prijela se je za čelo te res prisiljeno nasmehnila. Nič ni. Harald, — maj lina pomota! Mislim, da sem se sunila. N« glej vendar lako skrbno! Tudi vi ne. go*pa Darlag. — V resnici nI vredno, »iti besedic*! Hotela se je dvigniti, a je omahnila zopet nazaj. (Dalje prihodnjič.* Blf imeti po mnenju profesorja penn-sylvanijske univerze C. Petersa 143 dobrih lastnosti. Postati idealen zakonski mož je torej zelo velika u-metnost, da večinoma niti najboljša volja nič ne izda. Prof. Peters navaja najprej prirojene lastnosti, potem pa prehaja na priučene. Priučene lastnosti po njegovem mne- in sicer ne samo telesno, temveč tudi duševno, tako. da ^ie zadostu- i je samo kopati in oblačiti jih. mar- 1 več jih je treba tudi zabavati in poučevati. Za stanovanje in vrt mora skrbeti idealen zakonski mož sam. To se pravi, da mora zalivati rože. nositi spomlad prst na vrt, brisati i nju niso karakteristične, zato jih j prah. stepati preproge, mazati in ne bomo navajali. Sicer jh pa lah- ; gladiti parket itd. Ce tega ne zna, ko izve vsak zakonski mož od svo- j ni idealen zakonski mož. Krotiti je boljše polovice, če pa ni poročen ' mora tudi svoj temperament, da ne mu jih našteje vsak poročen pri- vidi na svoji ženi in otrocih nobe-(jatelj. Zakonske žene znajo priro-'nih napak. Šele če zadosti vsem j jene dobre lastnosti zakonskih mož j tem zahtevam, je v očeh svoje bolj-! tako dobro, kakor pobožne ženice še polovice idealen mož. Ta naslov litanije. I pa lahko obdrži samo dokler ne j postane ponosen nanj in ne zahteva za svoje dobre lastnosti nagrade v kakršnikoli obliki. Čim se pa Iv V lscem svojega brata — Ignaca Koščak, ki biva že 23 let v Združenih državah.— Nagrade $10 dobi, kdor mi sporoči kaj o njem in pošlje njegov naslov. FRANC KOŽCAK Velike Lese p. Krka pri Stični Jugoslavija Kretanje Paraikov — Shipping News — Težje je s priučenimi lastnostmi, j Ni jih malo in moški, ki/bi se jih hotel priučiti, bi morai hoditi že davno pred poroko v posebno šolo.! sv°iih dobrih lastnosti zave in ho" Malo je moških, pa naj bodo že o- ' če izvaJati iz te zavesti Poledice, ženjeni ali samci, ki bi znali popra- j neha biti v očeh svo^e bol^e P°l0" viti pipo vodovoda ali plinovoda. j vlce »dealen moz. pregledati in osnažiti električni ali ; Ko so ameriški listi objavili vseh plinov štedilnik, popraviti pohištvo ' 143 dobrih lastnosti, ki jih mora itd. A če je mož mehanik ali kle- j meti idealen zakonski mož. so se par, ne zna prodajati stare ropo-1 oglasili možje brez večine teh do-Uje. To pa še ne zadostuje. Idea- j brih lastnosti in spregovorili so o len zakonski mož mora znati dobro dobrih lastnostih, ki jih mora i-osnažiti in spraviti kržno in volne- ] meti idealna zakonska žena. Za-no obleko, da se ne zarede v nji hteve glede idealne zakonske žene moli, hitro in lepo mora spraviti t so mnogo skromnejše, a vendar je vso ženino prtljago v kovčeg. ka-! na svetu malo Evinih hčera, ki bi n Mali imajo velik uspeh ti Prepričajte se! ! po pravici zaslužile ta častni naslov. Od idealne zakonske žene se zahteva. da je prijazna in dobre volje tudi če privede mož nepričakovano goste domov. Vedno, kadar se j jezi na moža ali otroke, se more za- j | vedati, da je vzrok njena nervoz- ! nost. Z denarjem za gospodinjstvo mora dobro gospodariti in na trg mora hoditi vedno sama. Ide- : alna zakonska žena mora skrbeti za pogosto izpremembo jedilnega lista, na obroke in na kredit ne sme nikoli kupovati, a priložnostih raz-• prodaj se mora izogibati, ker io lahko zapeljejo, da preveč zapra- j vi. Z možem mora ne le pbedovati temveč tudi večerjati in njegova družba ji mora biti naj prijetnejša, * Od idealne zakonske žene se sicer ne zahteva 143 dobrih lastnosti, pa tudi te. ki smo jih navedli, ima malokatera. 15. oktobra: Suturm.t. Trst 16. oktobra: MaimUnia. CliTtHHin < Irurci" WutlilDgluit, Cherbourg, llri-mrir 17. oktobra: Stuityuri .lkiulugn« »ur jflwr. lir« men 18 oktobra: lir il« Kr.inie. Itavr* ilumerU*. Cheibourg 19. oktobra: L2«.!S«nlantJ. Cli»-rl>uurc. A n t »KTpoD 1>»-y tiHljlaiid, Cherbourg. tlaml>urg Ve*niim. tloulugne sur Mt-r, trtdam M innekahkda, Ch«"rlurg I »resdon, Cherbourg. Ilremen U«nolute. Cherbourg. Jia.niL>urc 16. novembra: lu-Upeiilaml. O .MtniK-kaltdii, Kur M.-r Ni tk lV>rk < "I 19. n®»emOra Salurttb. Ti»l SI.iterO.li.:. IX, t. nJ.i m JO novembra: lt*'r«rn*4i-ut. Ijfvi.ilHan, «T 21. nc v err*, tir* _ Ulh h»-ml« S »r« .-J. ii. 22. novembra: • »iymj»iv. C'-*-: Arabic, t'herb Kiancf, Havre rij »•ursr IHjUlI lini i lil turg, Ur« 11» vre urg. .23 novembra ni. t»ran 24- oktobra: Hrem* n, ChcrUuurf, i:r«-iri«-n 25. oktobra: Maji-atii*. Cherbourg Arabic. Clierbourn. .Ani« '-ri^n Aiigustus, >"atuli. litnuva 26. avgusta: Milwaukee. Cherbourg. 1 i:ini!'Urf IterMii. Uoulogii*- sur Mer, Hremen Ameti-a. Cherbourg, lir*-men 30. oktobra: IVrriig.ina, ("li'-rhuurg President Curding. Cherbourg, I-re-m« n Ke i.m. e, Cherbourg, li-niibiirg |t^uU>i:li'ai< :i M.r Aujliistu*. Nap 30. novembra: Mi f*h« l*ri sid» nt U n ' Ni « AniMti rdam, liuulugrx1, Sur M»-r. Rotterdam 5. novembra : Thuringta Haniburi: 6. novembra: Miiur«tani». i "herbourg Karlsruhe, Hrem«-n F'r.-fiid.-tit ICvum-vqIi, Cli»-ibotirg llremen 7. novembra: L».- <;rjiss.-, Hav rt* 8. novembra: lir di* Kran.-e, llaxit-I U.m«-ri<-. »"hf-rl^ourg l'ennland, I'herb^jurff. Anl".vcri>en 9 novembra: Si Uouis. < *h»Tl>ours, H.i:nbut; Il'-tMibtif, Clierbourg, firemen Voltrdain. Huuluent' ?- Bbnoainanu, Na|"jii 1 !»-u 13. novembra: Aquitii na, i 'Uprliourg Stuttgart, lii-ulugm- : nun AVashington, Bremt-n !l->ina. N;i.|>oli. Genova ir M K FRANCE 18. okt.; 8. nov i7 P. M i «10 P M FRANCE 22. Nov.; 12. decembra HO P. M.i ' 6 P M ' PARIS 24. januarja. -5 P M Ntlknjlii vol po Srtesmc-1 Vmko je v yo#ebn; kabini z vaemt m .d»rni m! udobnosti — [> !i a In n I drugih stvareh. Vsled naše »*«»igo-; letne izkušnje Vam mi :amortmo dati najboljša poizsnila in pripo-; ročamo vedno ie prvovrstne bno-i parnike. Tudi nedržavljani zam«*rcjo po-' tavati v stari kraj ua. obisk, tod* preskrbeli si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita jc sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in sc ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od po to van je m v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in on'., ki potujejo preko New Torka, js najbolje, da v prošnji označijo, naj w jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nore ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 815 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK K2 CORTLANDT STREET NEW YORK - /srv,' - . fr# ■ 'i » - »C • . i' >