SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27). Štev. (No.) 29
ESLOVKNIA LIBRE
BUENOS AIRES
18. julija 1974
Vse es tai a I»**? starem
SLOVENSKI DAN Y CLEVELANDU
Današnje ravnotežje sil na mednarodnem poprišču je kaj neuravnovešeno. Ziblje fe zgradba ravnotežja na mednarodnem finančnem . in gospodarskem področju, maje se struktura mednarodnega ravnotežja na vojaškem torišču, obe tako skrbno zgrajeni ob koncu druge svetovne vojne.
Prebod iz dobe kolonialnih imperijev izza ,19. stoletja v dobo gesla 20. stoletja: „vsak naj bo gospodar v svoji hiši,“ je bil za nekatere kolonialne sile miren, za druge krvav, toda je praktično za nami.
Na Zahodu kolonialnih sil v starem smislu ni vež, na Vzhodu pa sta medtem vznikla dva nova imperija: sovjetski, in kitajski. Vsak s svojimi sateliti sta krutejša, kakor je bil kateri koli pred njima na Zahodu.
Opazovalci svetovnega razvoja so vedno bolj prepričani, da se ta dva imperija neizprosno bližata medsebojnemu spopadu. Njun skupen ideološki marksistično-leninistični temelj ju ne more obvladati končnega obračuna. Sovjetsko tolmačenje Marxa in Lenina, ker je evropsko, je krivoversko za kitajsko, ker je azijsko -—- in obratno. Kremelj in Peking sta tudi zavrgla Marxovo in Leninovo „mednarodnost komunizma“ in se spremenila v dve, trenutno najbolj nacionalistični sili na svetu.
Svobodni Zahod sicer ne stori ničesar, da bi preprečil to drsenje obeli komunističnih velikanov krvavi usodi nasproti, noče pa tudi stati ob strani ne enemu ne drugemu, ne danes, še manj v bodoče in najmanj v trenutku obračuna. Previdno računa na svojo lastno ohranitev na sovjetsko-kitajskih ruševinah — če se mu bo to posrečilo.
Odtod v odnosih velesil dejanski zastoj razvoja, pravo diplomatsko mrtvilo, kljub tolikim mednarodnim zasedanjem in konferencam pa vrhunskim sestankom to in ontran železne zavese.
V takem vzdušju se vršijo priprave na tkim. evropsko varnostno konferenco, v takih razmerah je bil vrhunski sestanek med Nixonom in Brežnjevim v Kremlju. Sedeli sta si spet nasproti ZDA in ZSSR, na najbolj neuspelem vrhunskem sestanku, odkar se od druge svetovne vojne ti dve velesili med seboj razgovarjata.
Analiza Nixonovega govora na moskovski televiziji je več kot zgovoren dokaz za to. Ne ameriškemu narodu ne narodom v Sov jeti ji ni mogel povedati, da bi se on in 'Brežnjev sporazumela o kontroli atomskega orožja ali o bodočnosti Evrope ali o Bližnjem Vzhodu ali o svobodi sovjetskih državljanov ali o svetovni trgovini. Obstal je na splošnostih, govoril Rusom o odgovornosti oblasti, o odstranjevanju vzrokov konfliktov, o nevamostil} strahu, o spoštovanju človečanskih pravic, a tudi dodal, da bodo razlike med narodi in državami vedno tu, različne vrednote in ideje. Nixon je govoril o vsem, razen o dejstvih pogajanj, vendar ni sklenil kompromisov s Sovjeti, kakor jih ie hotel Kissinger in ni dal konce-sii Moskvi, česar se je bal Pentagon. Vse je ostalo pri starem, med Washing-tpnom in Moskvo, po tem tretjem vrhunskem sestanku med tema velesilama po drugi svetovni vojni.
Severnoameriška zunanja politika do Moskve temelji namreč na gotovih stalnicah, med katerimi je najvažnejša: Moskva ne sme dobiti direktnega nekontroliranega dostopa do toplega morja. Ta stalnica ameriška zunanje politike velja za kakršno koli Moskvo, carsko ali komunistično. Zato je ameriška „politika miru“ vedno le politika delnega miru z Moskvo, politika sodelovanja za preprečitev vojne, toda politika nadaljevanja ideološkega boja, dokler ne bo, morda v daljni bodočnosti v ZSSR demokracija končno prevladala nad komunizmom.
Vse dotlej pa bo ves svet živel v stalni napetosti boja svobode proti nesvobodi, tako posamezne države kakor celi kontinenti.
SENATOR FRANK LAUSCHE MED SLOVENCI
V nedeljo 23. junija so se clevelandski in okoliški Slovenci zopet množično zbrali, da praznujejo svoj Slovenski dan. Uspeh je bil lep in celotna prireditev na Slovenski pristavi je izzvenela kot nova manifestacija slovenstva v Clevelandu.
Program se je začel že dopoldan in sicer s sveto mašo, katero sta v Marijini kapelici darovala rev. Pavel Krajnik in rev. Jože Voyk, ki je tud: pridigal.
Popoldanski del pa se je pričel ob 2.30, ko so številne narodne noše in nastopajoče skupine v pestrem sprevodu prišle na zbirališče okrog tribune. Spored prireditve je vodil Jože Likozar. Najprej je predsednik odbora za sprejem koroškega pevskega zbora „Gallus“, dr. Mate Resman pozdravil navzoče goste in se zahvalil za sodelovanje v pripravah tega dne, pa tudi tistim,'ki pripravljajo sprejem koroških pevcev.
Program je začel s petjem ameriške in slovenske himne zbor Korotan. Nato so nastopili mladi harmonikarji; slovenski šoli od Marije Vnebovzete in sv. Vida; ženski pevski zbor „Dawn“ pod vodstvom inž. Gorenška; Blaž Potočnik iz Kanade je umetniško zapel dva slavospeva, eden od teh, je bil znani slovenski „En starce je živel“; člani Lilije so lepo podali zborno recitacijo, nakar so z močnimi in ubranimi glasovi zaoeli „Slovenski fantje“ pod vodstvom Martina Košnika.
Najbolj pomembna točka programa slovenskega dneva je bil vsekakor govor' bivšega senatorja Franka Lauscheta. Senator Lausche ie najprej toplo in po domače govoril v slovenskem jeziku. Nato je prešel, v nomembni del svojega govora v angleščini, ker se pač v tej lažje in bolj sigurno izraža.
Govor je bil izredno lep. Tudi človek, ki je bil rojen, in je dolga leta živel doma v Sloveniji, ne bi mogel lepše opisati slovenskega čustva, narodnega ponosa in težkih borb za narodni obstanek slovenskega naroda, kakor ga je priljubljeni ameriški rojak Frank Lau-
sche. Začel je pri svoji družini, kako sfk oče in mati trdo delala, ko sta prišla v Ameriko, da sta potem preživljala, vzgojila in izšolala sedem otrok. Posebno mati je že v njegovih otroških letih negovala v njem ljubezen do slovenske besede, posebno živo čustvo slovensko pesmi in vsadila v njegovo osebnost ponos, da je slovenskega rodu.
Nato je senator Lausche prešel na težke čase. ki jih je slovenski narod moral preživljati med zadnjo vojno in revolucijo, čast mn. da je kot amerika-ski .Slovenec javno in odkrito govoril o
10.000	mladih slovenskih mož in fantov, ki so jih komunisti takoj po vojni pobili v Kočevskem rogu in drugih krajih Slovenije. Nato se je kot Amerikanec, tukaj rojen Slovenec, vprašal: če pomislim, kaj hi storil, kaj bi jaz občutil, če bi bil begunec, če bi jaz moral zapustiti svoi Oom in domovino cer bežati v tuji svet? Kdo more vedeti ,kaj je kot begunec v svojem srcu občutil in moral prenašati škof Rožman? Leta 1949 so začeli prihajati v Boston in New York prvi transporti slovenskih beguncev. Mnogo orl teh je danes tukaj. Tn glejte, kaj so ti begunci v teh 25 letih ustvarili tukaj v Ameriki in znova poživili slovenstvo!
Senator Lausche ie zaključil svoi pomembni govor: Ttaliiani hočejo ugrabiti slovensko' 2jemljo, Nemci si jo hočem prisvojiti, Madžari prežijo na slovensko zemlio, komunisti zatirajo svobodo slovenskega naroda, a Slovenci še živi i o na svoji zemlji: SLOVENIJA ‘NE BO UMRLA!
Po govoru senatorja Lauscheta, kateremu je sledilo viharno ploskanje, je nastopila še najboljša slovenska folklorna skupina „Kres“. Program je zaključil pevski zbor „Korotan“ ob spremljavi godbe „Veseli Slovenci“.
Po zaključenem programu je zavladalo veselo razpoloženje ob igranju godb in srečanju starih znancev. Senator Lausche je še precej časa ostal in se domače počutil med rojaki. Ta slovenski dan je bil gotovo ponoven dokaz narodne moči clevelandskih Slovencev.
Kardelj se pripravlja na vladanje
HVALOSPEVI RANEO VIČU, UDARCI PO D.IÏLASU
Prvi jugoslovanski komunist za diktatorjem Titom, 64 letni Edvard Kardelj, ki ga tako v Jugoslaviji kot v zunanjem svetu smatrajo za že določenega Titovega naslednika, je dal opazovalcem razvoja v tej komnuistični državi prve dokaze, da njihovi zaključki niso brez podlage.
Beograjsko partijsko glasilo Borba je namreč v svojih slavnostnih izdajah
30.	aprila, 1. in 2. maja ter 3. maja
t.	L, še pred 10. partijskim kongresom v Beogradu, objavila Kardeljeve izjave, iz katerih sklenajo, da že sedaj nakazuje smer, po kateri naj bi se v bodoče razvijala jugoslovanska komunistična predvsem notranja politika: zaostrena in totalna partijska kontrola vsega javnega in zasebnega življenja v Jugoslaviji.
Borba je Kardeljeve izjave obiavila v, stilu intervjuja in sicer za opazovalce povsem nepričakovano, o Djilasu i*y Rankoviču. Kardelj v izjavi Borbe pravi, da je Djilas „definitivno zapustil pot marksizma in komunizma“ in da je „človel nenas‘tnih ambicij,“ vsled česar je bil „enfant terrible“ jugoslovanskega komunizma. Djilas je bil, pravi Kardelj, tudi „nestalen in reven organizator“ in da je že „davno vedel, da bo med njim in D.iilasom Prišlo do neizbežnega konflikta.“ Djilas? Kardelj tudi obtožuje, da je postal „zagovornik neomejene svobode“, da se je postavil na „socialdemokratske pozicije“ in da „ni več ne komunist, ne marksist niti socialist, temveč je parlamentarna de-mokraciia njegov ideal in. njegova ideologija.“ Te pa v Jugoslaviji partija ne bo dovolila, ker bi bilQ potem partijske diktature nad narodi v Jugoslaviji konec.
Nasprotno pa Kardeli Rankoviča v svoji izjavi Borbi samo hvali. „Rankn-vič je bil stabilen v svojih mnenjih, zelo dober organizator, s čutom za skupno delo.“ Za Rankoviča je Kardeli vedel, „da ne bo prišel z njim v konflikt,“ dasi je svoječasno „morda preveč težil v centralizem in unitarizem.“ Toda iz Kardeljevih izjav Borbi je kaz-no. da smatra to Rankovičevo „napako“ za že premagano, ker je „najvažnejši komunistični vodja v Srbiji.“
Poleg Rankoviča Kardelj omenja le še dva druga srbska partijca, oba že umrla: Mošo Pijado (umrl 1957) in IVTi-lentiia Popoviča (umrl 1971). Edini živeči srbski partijec, ki ga Kardelj o-menja, je Rankovič.
Kardelj v svoji izjavi Borbi omenja od hrvaških partijcev samo Vladimirja Bakariča, ki ga smatra za „genialni um“ in za „enega najbolj aktivnih sodelavcev Tita.“ Bakarič ima, pravi Kardelj, „prodirajoče teoretične sposobnosti... in močan čut za politično stvarnost.“ Z Bakaričem, pravi Kardelj, „nisem imel različnih pogledov na stvarnost.“
Kardelju tudi ugaja črnogorski partijce Veljko Vlahovič, ker je bil „vedno odločen revolucionar in je name že takoj, ko 'sem ga spoznal, napravil močan vtis.“ Od živih Slovenskih partijcev pa, se je Kardelj spomnil Dolanca, od mrtvih pa Kidriča (umrl 1953).
Opazovalci ugotavljajo, da se Djilasu po Titovi smrti, ali pa že prej, napoveduje novo preganjanje, Rankoviču pa skoro gotovo povratek na jugoslovanski komunistični oder. .
Kljub že seda] zaostreni diktaturi v Jugoslaviji pa bo tudi še strožja komunistična diktatura po Titovi smrti
Los derechos humanos en Chile
Han sido numerosas las denuncias en ¡a prensa internacional en el sentido de que en Chile se estaban violando los derechos humanos por parte de la Junta Militar que gobierna ese país. Para hacer frente a tales acusaciones, así como había admitido la presencia de observadores, juristas y periodistas extranjeros, el gobierno chileno ha aceptado, a fines de mayo, la petición de la Comisión Inter-americana de los Derechos del Hombre, para investigar la situación del país. Los miembros de la Comisión, que en estos momentos se encuentra en el país trans andino, analizan la situación de los presos y el desarrollo de los procesos que.’ se están llevando a cabo contra los responsables de delitos cometidos durante el régimen del difunto Salvador Allende.
Con el permiso daflo a la Comisión Tnteramericana de los Derechos del Hombre, el gobierno chileno demostró que no tiene nada que ocultar. El resultado de la investigación echará luz definitiva sobre este controvertido y espinoso asunto.
IZIGRAVANJE IM SPLETKAR.JENJE NA KOROSKEM
Slovenci se na Koroškem pripravljajo za volitve v deželni Zbor, ki bodo prihodnje leto. Do druge svetovne vojne so pri teh volitvah Slovenci nastopali samostojno. Po letu 1945 pa po navodilih iz Ljubljane niso več vlagali samostojne liste, temveč so morali podpreti tedaj avstrijsko komunistično partijo. Pozneje tudi niso prišli do samostojnega nastopa ampak so podpirali avstrijske stranke, to je socialistično, komunistično, ali pa ljudsko stranko. To pa jim ni prineslo nobenih koristi in se je letos zopet pojavila težnja po samostojnem nastopu.
Za povsem svojevrsten razvoj pri prizadevanju, da Slovenci na Koroškem pri prihodnjih volitvah predstavijo svojo listo je treba imeti pred očmi sledeče:
Na Koroškem sta dve politični ustanovi. Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij. Narodnemu svetu, ki naj bi predstavljal Slovence krščanskega svetovnega nazora predseduje dr. Joško Tischler, podpredsednik je dr. Reginald Vospernik in tajnik Filip Warasch. Druga ustanova to je Zveza slovenskih organizacij je levičarsko marksistično usmerjena in zvesto sledi vsem navodilom komunisti čne partije iz Slovenije. Predseduje i/ dr. Zwitter podpredsednik pa je dr. Pavel Apovnik. Pojavila pa se je nedavno še tretja organizacija to je Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki ga je priklical v življenje Filip Warasch in postal tudi predsednik Kluba. Warasch pripada mlajši, in po mnenju nekaterih levo usmerjeni generaciji.
NAŠ TEDNIK v Celovcu, ki ga izdaja Narodni .svet je 29. maja takole zapisal: „Upoštevajoč politično situacijo na Koroškem ter težnje širokih krogov (slovenskega prebivalstva.*, ki so prišle do izraza na številnih sestankih, je Narodni svet koroških Slovencev mnenja, da je samostojni nastop koroških Slovencev pri deželnozhornih volitvah 1975 naiboli učinkovita možnort uveljavliania narodnostnih in socialnih interesov koroških Slovencev.“
I
Druga, skunina koroških Slovencev, to je Zveza slovenskih organizacij, pa je bila proti samostojnemu nastopu. To nasprotovanje je v njenem imenu utemeliil v ljubljanskem „Delu“ v četku junija dopisnik Zvone Zorko takole: „Narodni svet koroških Slovencev si je dolgo prizadeval, da hi za samostojni nastop pridobil tudi Zvezo slovenskih organizacij, toda ta vztraja pri svojem stališču in ob odločitvi Narodnega sveta poudarja, da sp kljub popularnosti samostojnega haštopa ne ho pustila zhianevrirati v dvomljivo tveganje.“
„Svoj odklon za samostojen nastop utemeljuje Zveza, češ da hi tak nastop pomenil „preštevanje manjšine“ in na da je tudi narodnostni boj le del splošnega boja za napredek in demokracijo
dejansko le brezupen boj komunističnih veljakov za ohranitev položajey, s katerih naj bi še naprej diktatorsko vladali narodom v Jugoslaviji. Razveselii-vo za narode v Jugoslaviji pa je pri vsem tem vedno bolj razvidno dejstvo, da ostaja komunistična partija le stranka starih partijcev, kar pomeni neizbežen konec marksizma v Jugoslaviji.
in da tega boja ni mogoče voditi izolirano, temveč samo v povezevi z demokratičnimi silami“ (V komunističnem jeziku so „demokratične sile“ le avstrijska komunistična in socialistična stranka, op. ur.).
Presenetilo pa je, da akcije za samostojen nastop ni izpeljal Narodni svet, ampak je iniciativo vzel v roke Klub slovenskih občinskih odbornikov, kaP»» remu predseduje Filip Warasch. Na zborovanju Kluba 8. junija v Celovcu je bilo sklenjeno, da se Klub prizadeva za samostojni nastop koroških Slovencev pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Tudi je bilo ugotovljeno, da ie višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik pripravljen sprejeti kandidaturo in je bil predlagan za nosilca samostojne volilne liste. Tako je spreiel kandidaturo dr. Apovnik, ki je podpredsednik levičarske Zveze slovenskih organizacij, ki se je načelno izrekla proti samostojnemu nastopu.
V	nedeljo, 16. junija, pa je bil v Celovcu izredni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev, ki ga je vodil dr. Joško Tischler. Odobren je bil samostojni nastop, kakor tudi sprejeta kandidatura dr. Pavla Apovnika. Izvoljena je bila petorica (dr. Joško Tischler, Ignac Domej, dr. Janko Tischler, Filip Warasch in Franc Wutti), da skupno s posebnim odborom kluba sestavi kandidatno listo, izdela predloge za naziv in program samostojne liste.
Pozornost je vzbudil dr. Reginald Vospernik, ki je na navedenem izrednem občnem zboru izjavil, da izstopa iz (Narodnega sveta. Njegov izstop j? povzročil različne komentarje, predvsem v to smer, da je tudi v Narodnem svetu začela prevladovati levica.
V	torek, 18. julija, je dr. Vospernik na vprašanje uredništva „Volkszeitung“ glede svojega odstopa dal naslednje pojasnilo:
„Moj odstop ni nikak izraz nasprotovanja samostojnemu nastopu koroških Slovencev pri volitvah. Nasprotno, bil sem in sem mnenja, da je v sedanji politični situaciji zaradi zadržanja večinskih strank do manjšinskega vprašanja samostojen volilni nastop koroških Slovencev edina politična možnost. Do mojega izstopa me je privedla izkušnja in spoznanje, da gotovi sklepi Narodnega sveta koroških Slovencev nišo v skladu z vsemi nazori in pogledi narodne skupnosti.
Koroški pisatelj Florjan Lipusch je pred leti zapisal, morda upravičeno, da je Narodni svet koroških Slovencev zaseden le na desni in v sredini, manjka mu pa levica. Danes je po mojem mnenju obratno. Danes je nekdanje desno krilo v Narodnem svetu upoštevano le na videz. Zato sem izvajal posledice. S to premišljeno in nikakor ne iz kakega čustvenega razpoloženja nastalo odločitvijo, odlagam funkcijo v organizaciji, v kateri sem bil od leta 1961 odbornik, tajnik, predsednik in podpredsednik, ker pri sedanjem stanju vodstva zaradi določenih struktur ne vidim možnosti, da bi mogel aktivno in odločilno sodelovati.
Najbistvenejša različnost pogledov .obstoja v nasprotujočih, si stališčih o pomenu in položaju Narodnega sveta, ki od leta 1949 spada med vodilne politične sile življenja koroških Slovencev (Nad. na 2. str')
“OTOČJE GUEAG” PREPOVEDANO Y ZDRUŽENIH NARODIH
ZAHOD KLONI POD SOVJETSKIM PRITISKOM
V poslopju Združenih narodov v Ženevi v Švici so prepovedali prodajo Sol-ženicinovega Otočja Gulag. S knjižnih polic so odstranili vse izvode. Knjigarna Naville, ki vzdržuje knjižne kioske v Palači narodov v Ženevi, je objavila, da je dobila od uprave ZN foimalna ir> pismena navodila v tem pogledu. Ker so poslopja ZN kot mednarodne organizacije priznana za ekstrateritorialna področja, je bila omenjena knjigarna prisiljena ubogati in cenzurirati Solženi-cinovo Otočje Gulag.
O tej diskriminaciji se je izvedelo prav v trenutku, ko so v istem poslopju Združenih narodov namestili urade oddelka za človečanske pravice, ki so ga bili prenesli iz poslopja ZN v New Yorku v Ženevo.
Časnikarjem se je posrečilo, da je uprava palače klonila pritisku sovjetske delegacije, dasi v uradnih krogih ZN to zanikajo in prav tako trditve ,da bi uprava prepovedala kateri koli založbi
prodajati kakršne koli knjige. Izgovarjajo se, da gre za spoštovanje pravilnika ZN, po katerem da se v prostorih ZN ne sme razširjati literature sovražne kateri koli članic ZN.
V Parizu, na sedežu UNESCO, pa tamkajšnja knjigarna izigrava podobno prepoved uprave? ZN, ki je tudi tu klonila sovjetskemu pritisku. Otočje Gulag je knjigarna odstranila s knjižnih polic in s plakatov ter prodaja knjigo zavito v deloma prozornem plastičnem ovitku.
Medtem, ko na pripravljalnih sestankih za evropsko varnostno konferenco delegati zahodnoevropskih držav s sovjetskimi delegati v Ženem debatirajo o svobodi informiranja in kretanja idej in ljudi po vsem svetu, sovjeti protestirajo proti Solženicinu in zahodnjaki sklanjajo glave pod pritiskom sovjetskih delegacij ter uvajajo cenzuro v svojih lastnih državah.
€®MEC©N v vedno večjih dolgovih
Kakor je znano, je Moskva nasproti Skupnemu evropskemu trgu (SET-u) organizirala svoje skupno tržiče, ki se imenuje Comecon. Ker v komunističnem sistemu ni svobode trgovanja, Comecon obstaja zgolj zaradi moskovske kontrole gospodarstev v njenih evropskih satelitih. Toda tudi z največjo kontrolo se je vsa na sili zgrajena gospodarska stavba počasi začela majati in je prišlo tako daleč, da je morala Moskva pristati na vedno glasnejše zahteve satelitskih komunističnih režimov po finančni podpori. Ker te Moskva ni mogla dati, je klonila in pristala, da so se začeli satelitski komunistični režimi ozirati za posojili na svobodnem Zahodu.
Do konca lanskega leta so zahodnoevropske države posodile Comecon-u, (Svetu za medsebojno pomoč, kakor se ta organizacija imenuje) nad 10.000 milijonov dolarjev.
Prva in zahodnoevrpska država, ki je dala posojilo Sovjetski zvezi, v. višini 100 milijonov dolarjev, je bila Italija, leta 1961. Pet let pozneje je Italija prav tako financirala zgraditev Fiatovih avtomobilskih tvornic v Togliattigradu, kjer letno producirajo 600.000 sovjetskih Fiatov. Posolilo je znašalo 363 milijonov dolarjev na 14 letno odplačilo.
Trenutno je Zahodna Nemčija tista, ki je Moskvi dala največ posojil. Izven Evrope so ZDA letos posodile Moskvi 360 milijonov dolarjev na 6 odstotne obresti, poleg njih pa Japonska 1.050 milijonov dolarjev za velike rudniške obrate v vzhodni Sibiriji.
Največ posojil si je z Zahoda nabrala Moskva, za njo pa capljajo sateliti, ki
si izposojajo dolarje predvsem iz severnoameriške Eximbank ter iz drugih velikih komercialnih ustanov. Za vse prošnje za posojila oa mora vnaprej dati dovoljenja Moskva,
Komunistični Svet za medsebojno pomoč — Comecon je vse kaj drugega, kakor svet za medsebojm pomoč, je le orodje Kremlja za kontrolo gospodarstva in financ satelitskih držav.
IZIGRAVANJE IN SPLETKARJENJE NA KOROŠKEM
(Nad. IS' 1. str.)
in naj bi sedaj iz tega položaja odstopil, kakor kažejo znaki. Ne zdi se mi razumljivo, da Narodni svet prepušča dalekosežne sklepe drugim organizacijam — tukaj mislim na klub občinskih odbornikov — in jih potem samo še odobri, kakor se je to zgodilo na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev preteklo nedeljo z ozirom na samostojno kandidaturo. Pri tem ne gre za kako namišljeno poudarjanje ugleda Narodnega sveta koroških Slovencev, ampak za samoposebi razumljivo in enostavno politično doslednost.“
Gornji potek dogodkov in pojasnilo dr. Vospernika dokazujeta, da je bilo izigravanje Narodnega sveta odnosno nekaterih osebnosti v njegovem vodstvu izpeljano načrtno. Dasi je Narodni svet bil od vsega početka zd samostojen nastop, ni odločal pri postavljanju nosil-, ca liste, ampak mu je bil enostavno predložen v potrdilo kot nosilec liste podpredsednik ■ levičarske Zveze slovenskih organizacij, katera je odločno proti samostojnemu nastopu. Dr. Apovnik pa
Mednarodni teden
ODNOSI med Washingtonom in Ankaro so se poslabšali, ker je turška vlada preklicala prepoved gojitve maka, iz katerega pridelujejo opij. Turška vlada je pred tremi leti z ZDA sklenila pogodbo o prepovedi gojitve maka, da bi tako lažje kontrolirali tihotapstvo z mamili, ZDA pa so se obvezale plačati odškodnino turškim kmetom. Deloma so to odškodnino turški kmetje že dobili, toda z opijem so imeli večje zaslužke ter jim je turška vlada ugodila in preklicala pogodbo.
NA OTOKU CIPRU so pripadniki EOKA, organizacije za združitev otoka z Grčijo ,izvedli državni udar in postavili za predsednika otoka Nikosa Geor-giadesa, ki si je kot bojno ime prevzel ime Sampson. Dosedanji predsednik pravoslavni škof Makários je iz skrivališča pozval prebivalstvo, naj ne kloni upornikom, ZSSR pa je obtožila Grčijo vmešavanje v notranje zadeve Cipra. Turčija je postavila svojo vojsko v pripravno stanje, vodstvo NATO-a pa je pozvalo Grčijo in Turčijo ,naj mirno prebrodita to krizo.
Y KANADI je na predsedniških volitvah spet zmagal dosedanji predsednik Trudeau, na Japonskem pa tudi u-radna Liberalna demokratska stranka.
BOLEZEN je prisilila vrsto državnih veljakov na posteljo. Zbolel je kitajski Maocetungov naslednik čuenlaj (na čem boleha, niso objavili) ; flebitis je priklenil na posteljo španskega grala. Franca, ameriškega Nixona, močan artritis pa papeža Pavla VI.
vztraja kot podpredsednik te Zveze, obenem pa je sprejel kandidaturo za samostojni nastop.
V ljubljanskem ,,Delu“ se je zopet oglasil dopisnik iz Celovca, ki je v svojem poročilu z dne 19. junija prikazal položaj takole: „Narodni svet koroških Slovencev je na izrednem občnem zboru, sklenil podpreti samostojen nastop Kluba slovenskih občinskih odbornikov na prihodnjih deželnozborskili volitvah na Koroškem in je potrdil tudi dr. Apov-nika za nosilca liste, s tem da bo mesto drugega vodilnega kandidata na listi prevzel predstavnik Narodnega sveta. Nosilec liste, ki se bo verjetno imeno-•vala „Koroška enotna lista“, ali samo „Koroška lista“, dr. Pavel Apovnik, je namreč podpredsednik Zveze slovejiskih organizacij, ki pa se je izrekla proti samostojnemu nastopu na volitvah in je svoj odnos do njih formulirala z odločitvijo, da bo podprla demokratične sile v deželi.“
Slovenska lista torej ne bo „demokratična“ tudi če bo njen nosilec dr. Apovnik. „Demokratične sile“ so za ljubljansko partijo še vedno le avstrijski komunisti in socialisti.
„Rima niso pogubili Tevtoni, marveč birokrati.“
Angleški socialni mislec Stirling-Taylor
Vladimir Menart, novi elan ISO za Slovenijo
Po smrti dr. Franja Macjusa je bilo v NO za Slovenijo nezasedeno eno mesto, ki pripada Slovenski demokratski stranki. Na to mesto je vodstvo SDS delegiralo g. Vladimirja Menarta, odvetnika v Sydneju v Avstraliji.
Vladimir Menart je bil rojen 9. a-prila 1923 v Domžalah. Od leta 1942 do 1943 je bil od Italijanov interniran v Gonarsu in Monigu. Ko se je vrnil iz internacije, se je vpisal na pravno fakulteto Ljubljanske univerze. Bil je član narodne legije. V Slovenskem domobranstvu je služil od njegove ustanovitve. Maja 1945 je odšel na Koroško, od tam pa v Italijo in Nemčijo, kjer je živel v raznih taboriščih. Leta 1950 je emigriral v Avstralijo, kjer je leta 1964 končal pravne študije in ima sedaj lastno odvetniško pisarno v Fair-fieldu pri Sydneyu.
Vladimir Menart
Iz življenja in «legajanja v Argentini
Zadnje tedne doživlja Argentina pretres, iz katerega jo more izpeljati le previdnost, odločnost in prisebnost sedanjih voditeljev. Ta pretres so povzročile nekatere žalostne okoliščine po eni strani, po drugi pa delovanje prevratnih sil, ki skušajo izrabiti težak politični in socialni trenutek, da bi vodo argentinskega ustavnega življenja napeljali na svoj mlin.
Po smrti generala Perona, ki je zadela narod globoko v korenine (1. julija t. L), so se razne ustanove pripravile da nadaljujejo z delom pokojnega predsednika. Prav eden glavnih temeljev peronistične vlade (organizirano delavstvo) je imelo svoj kongres, na katerem naj bi izvolili vodstvo za na-daljno dobo dveh let. Koncem junija je bilo precej govora o tem, da bodo v dosedanjem vodstvu CGT izvedene; precejšnje spremembe. To se je zgodilo le delno. Na svojem mestu je bil potrjen glavni tajnik Adelino Romero, ki pa je bil izvoljen v odsotnosti. Bil je, namreč v bolnišnici na zdravljenju. A bolnišnice ni več zapustil. Srčna kap ga je spravila v rani grob. Žalovanje za pokojnim glavnim tajnikom je bilo veliko v delavskih vrstah. Bil je ena izmed tistih osebnosti, ki je pritegnila razne nasprotujoče si skupine in jih pomirila. Mesto, ki je po njegovi smrti ostalo prazno, je po ponovnih volitvah zasedel Segundo Palma. A v zapletenih notranjih trenjih bo težko vzpostaviti trajen mir.
Takoj po smrti glavnega tajnika CGT in kot posledica novice, je zadela
srčna kap tudi m;nistra za delo. Ricar-do Otero je napad srečno prestal, a zdravljenje bo zahtevalo svoj čas. Pač tudi hud udarec za vlado, ki ravno sedaj potrebuje aktivno prisotnost vseh svoj ih funkcionar,? ev.
S strani prevratnih gibanj pa je država doživela tudi hude udarce. V petek, 12. t. m., je bil izvršen napad na' visokega funkcionarja ministrstva za Socialno skrbstvo. Leandre Sallato, direktor enega izmed oddelkov ministrstva je postal žrtev gverilskega napada, a na -srečo rane niso bile smrtne. Drug atentat je bil izvršen pretekli ponedeljek, 15., ko je neznana skupina izvedla umor bivšega notranjega ministra za časa vlade generala I.anusseja, dr. Mor Roiga. Umor je silno razburil javnost, saj je bilo delo dr. Mor Roiga prav obnovitev političnega življenja v Argentini, ter pripravil in izvedba volitev 11. marca 1973. Od tedaj se je umaknil s politične pozornice in bil zaposlen kot odvetnik pri nekem podjetju. Smrt je prizadela zlasti radikalno stranko, kateri je dr. Mor Roig pripadal, in bil kot njen predstavnik v času vlade dr. Illia predsednik poslanske' zbornice.
Ko govorimo o radikalih, omenimo da je stranka imela prav te dni svojo narodno konvencijo, kjer so izvolili vodstvo za nadaljnji dve leti Kot je bilo predvideno, je bil izvoljen ponovno za načelnika stranke dr. Balbin, in sicer soglasno. Levi del stranke, ki ga vodi dr. Alfonsin, se tudi na tej konvenciji ni mogel uveljaviti, v glavnem zaradi nesoglasja v lastnih vrstah
(5)
Vladimir Kavčič: ZAPISNIK
legendarnih“ pričevanj' v knjigi, ki je izšla v Mariberu 1. 1973
Odlomki :n misli iz
„Vidite, tako daleč smo prišli, resnico smeš povedati le, če nikogar ne prizadene. Kakšna resnica pa je to ? Kastrirana malomeščanska spaka. Resnica nima več pobenega ideološkega jedra. Včasih pa smo rekli da je resnica naše najmočnejše orožje proti sovražniku.“ (str. 125)
„Če je izginil v hosto kakšen delo-mrzneš, kar priznajmo, tudi teh, ki jim pravim.o lumpen-proletarci, je bilo precej, kar partizanom ugleda ni povečalo.“ (str. 138)
,,V bosti niso bili samo dobri fantje, so tudi razni pokvarjenci In ravno ti imajo največ besede. Iz zaporov so pobegnili bivši kriminalci, roparji in tatovi, ubijalci in podobna smet, vse to se je nateplo v goščo in tam počenjalo prav tisto, kar so delali prej. Ropajo po vaseh, ubijajo poštene ljudi, posiljujejo mlada dekleta, predvsem pa delajo načrte, kako bodo nekoč pobiti vse, ki jih bodo dosegli...“ (str. 142)
„Kdor zdaj trdi, da je med vojno vse razumel, in v skladu s položajem, ne govori resnice. Nihče izmed nas ni naprej vedel, kako se bodo stvari zasukale in kaj bo z nami.. Niti najbolj fanatična vera ni mogla odgpvoriti na vprašanja...“ (str. 143)
„Zapisalo se mi je, da je brat padel kot žrtev; res, bila sem zmedena, iskala sem vzroke za našo nesrečo, in našla sem jih tudi v tem, kar se je pri nas dogajalo v vplivih, ki so se širili nekje iz tujine, zdaj vem, da iz Rusije. Moja zmedena pamet, če je je sploh še kaj bilo, se je bila dokopala do sklepa, da smo vsi skupaj žrtev nečesa, kar ise ni spočel,o1 med nami samimi. Pred vojno smo marsikaj slišali s prižnice so oznanjali, kaj se dogaja v Rusiji. Ljudje so umirali od lakote, kmete s/v preseljevali v Sibirijo ali pa so jih takoj nobijali, zaradi nekega izmisleka o kulaštvu, brala sem knjigo Ukrajina joka, dostikat sem že v mladih letih premišljevala o tem. Nič pametnega nisem mogla videti v revoluciji, preveč gorja je povzroila in vedno znova mi je prihajalo na misel vprašanje, ki sem ga bila nekje prebrala: ali je tisto, kar so z revolucijo dosegli,, vredno milijonov žrtev, ki so jih žrtvovali? Danes že naši časniki pišejo, da je samo pod Stalinom, se pravi po vojni, bilo pobitih okrog 15 milijonov ljudi... Takšna vprašanja sem si zastavljala, a nisem prišla nikamor naprej. Revolucija je .morala biti, začela se je, ker je bilo nemogoče vztrajati pri starem, o njej so odločili tisti, ki so v njej bodelovali, to vprašanje iz sedanjega trenutka ne vodi nikamor. Dejstva so dejstva... A tedaj med v.ojno, ko se
je pri nas začelo šušljati o komunizmu, se mj je to zdelo nekaj nam tujega. Bila sem za to, da preženemo Nemce.. . In ko sem se sama znašla v položaju. da bo treba umreti, tedaj odpove tudi vsakršna razsodnost, bila sem prepričana, da bi bilo bolje, če bi še lahko živela. Da bi živeto, in bi bilo vse po .starem. Da nikoli ne bi bilo .oktobrske revolucije, ne okupacije, ne Nemcev, ne nartizanov. A četudi =o Nemci morali priti k nam, ali ne bi bilo bolje, če bi malo potrpeli, če bi si obranili svoje življenje vse dim go bi že bito kako. Vem, tudi vi se ironično nasmihate tem ženskim sklepom. Ne taiim. bila sem zlomljena, iskala sem krivdo zase in za svojo nesrečo v sebi in v drugih, morala sem jo najti, saj razumete, kaj hočem reči? Nisem mogla presojati hladno in razumno... V tem smislu sem napisala, da je brat podel kot žrtev komunizma...“ (150)
,.!Po vojni smo zvedeli, da je Dekleve upravljala (v zaporu) znunne naloge, Bila je obveščevalka (OFV neka! se je zapletla tudi z nekim italijanskim » oficirjem, ampak saj to vse spada k takšnemu delu... Ta ženska nam le bila simpatična, dosti si je upala, pa smo ji rekle, naj malo lepše pogleda tega ali onega policista. Privolila je. seveda v našo korist... če imaš, dekle, neke prednosti, zakaj jih ne bi izkoristila v naš prid? če je policaj toliko aVš.ast — in moški navadno ste —, zakaj ga ne bi položila? Zakaj mu ne bi na široko odprla vrat, naj se vrag zaletava v spolzki led? Kaj bo imel od
tega? Nazadnje b.o zgrmel na rit, s prazno glavo seveda...“ (str. 154) „Kaj nismo dovolj trpeli med vojno za resnico? Kdo nas je kaj vprašal, kaj mislimo... ali se hočemo osvoboditi? Če se hočemo tako... Kaj pa smo mi preprosti ljudje vedeli, kaj je politika? V naši vasi nam je še dobro kazalo. Bili smo toliko blizu mesta, ob železnici, da si partizani niso upali blizu, Nemcev pa tudi nismo imeli vsak dan na grbi... V miru bi lahko dočakali konca. Prav potrebno nam je bilo vse tisto! Bili so med nami tako, ki jim mir ni bil po volji. Hoteli so nesrečo, po vsej sili so jo hoteli... Želodec se mi obrača, če pomislim na vse tisto. Me, ismo rekli, ne bomo se vmešavale' Kaj bi se sedaj trkali na prša in se hvalili, da smo b?li vsi na naši strani. Fantje so šli v nemško vojsko, kdo bi se hotel bosti s silo...“ (str. 156)
„šli so, ker je tako kazalo. Le trije ali štirje so bili v hosti. Njihove starše so izselili, to so lahko pričakovali. Sami s.o si bili krivi, a so namigavali, ko: da smo mi.. . Na vasi je sovraštvo cvetelo, v žlici vode bi utopili drug drugega. Mislite, da je zdaj drugače ? Takrat niso vedeli, kako b‘ nam škodovali. Pfeldeto dobro so premislili, sami premeteni so bili "raven. Don ise je po'-zneje hvalil... bili ste preveč mlahavi, mi je rekel* Vojna je prišla sama. nismo si je mi Umislili, mi smo se le branili. Pa ne zaradi sebe, za ves narod. Zato tudi nismo bili dolžni nositi vsa bremena sami. Sram bi vas lahko bilo, je očital. Potuhnili ste se, čakali
ste, da bodo drugi kaj storili za vas.. . Zato ste napadli vlak, kar sredi vasi. Nalašč. Lahko bi ga doli v soteski, kilometer od vasi, kot so ga druge krati. S pomočjo Nemcev so nas prisilili, da smo se odločili. Ko je lokomotivo in dva vagona vrglo 's tirov, smo vsi vedeli, da bodo v pol ure prihrumeli Nemci in pobrali moške, če ne bodo tudi že požgali vse vasi. Vnaprej smo vedeli, kdo bo prišel v hosto, je kasneje pripovedoval Don* Le v treh primerih smo se zmotili. Večina je seveda počakala, da so prišli policisti. Pozaprli pa niso le moške, temveč tudi mnogo žensk. Ko smo se pred leti v zvezi borcev dogovarjali, komu ?'n od-kdaj bomo nriznali sodelovanje, je nekaterim Don skušal dokazati, da s ni oh niso bili prostovoljci, da je tisto’ bilo neke vrste prisilna mobilizacija. Ampak naši se niso dali, vrnili so Donu. Pobarali so ga, kako bo dokazal, da tudi on ni šel v hosto iz strahu, temveč po svobodni odločitvi. . . Pomiril nas je predsednik, preudaren možakar, ki nam je zagotovil, da smo pred zakonom vsi enaki, tisti ki smo morali iti, in tisti, ki so šli prostovoljno. Tako je tudi prav.“ (str. 157)
„Veste, jaz politike ne maram. . . Stranke .se spreminjajo, narod pa ostane. Vsi pravijo, da so za narod' liberalci in klerikalci, kot iso se včasih imenovali. Beli so bili za narod, četniki tudi, zdaj komunisti pravijo, da so edini; ampak tudi to bo minilo: Jaz sem za narod... pustite me pri miru!“ (str. 157)
jga il
LJUBLJANA — V Moderni galeriji je ispet na ogled stalna zbirka slovenskega slikarstva, kiparstva in grafike XX. stoletja. T7 Mariboru pa je 21 članov društva slovenskih umetnikov prikazalo lep pregled sv.ojega novejšega dela.
LJUBLJANA — Radijske igre prav radi poslušajo v Sloveniji. Vsak teden imajo tri: eno za mladino, eno. za odrasle in eno za zahtevnejše poznavalce. Da bi še povečali izbor del radijskih iger domačih avtorjev, ie RTV Ljubljana razpisalo — kakor vsako leto — poseben natečaj. Letos ^o prejeli petindvajset besedil za odrasle in sedemnajst za mladino. Od del za odrasle so sprejeli pet, za mladino pa devet del. Kljub lepemu odzivu pa uredništvo RTV ni bilo zadovoljno na splošno z deli. Avtorji se namreč niso dotaknili tematike, ki bi jo radi imeli pri radiu: Nič ni bilo slavospevov o Narodnoosvobodilni borbi, nič o socialistični realnosti, nič družbeno kritični^ besedil. To pa partiji ne gre v račun in bodo zato naprosili uradne pisune, da bodo „zapolnili to vrzel“.
MOST NA SOČI — V tem kraju, ki je bil prej znan pod imenom SVeta Lucija, so v začetku junija odkrili ostanke druge prazgodovinske hiše. Temelje in ruševine prve take hiše so našli že lani. Obe odkriti hiši, ki sta bili brunarici, ometani z glinastim premazom, sta pripadali veliki naselbini, kajti v bližini so že v prejšnjem stoletju odkrili grobišče z okoli 7000 grobovi. Naselbina je pripadala takozvani svetolucijski halštatski kulturni skupini iz let med 880 do 350 pred Kr.
LJUBLJANA — iSlovenska tekstilna industrija se je v zadnjih letih zelo potrudila, da bi izvozila na tuja tržišča čimveč svojih izdelkov- Pri tem pa z „žalostjo“ ugotavljajo, da podjetja najraje izvažajo na zahod. Tam seveda dobe dolarje, na vzhodu pa je vse na podlagi nekonvertibilnega denarja. Doma pa imajo seveda le najraje dolarje, čeprav diše po „kapitalizmu“. Tekstilci so lani prodali v tujino za 430 milijonov dinarjev izdelkov. Konfekcionisti so prodali na zahod kar 97 odstotkov izdelkov, izdelovalci bombažastih tkanin 92 odstotkov, pletilci in volnarji pa „samo“ 65 odstotkov.
.JELŠANE — V nedeljo, 9* junija, so vaščani te vasi, ki leži 10- km južno od Ilirske Bistrice, na meji med Slovenijo in Hrvatsko, praznovali UOdet-nico obstoja pevskega društva „Sloga“. Društvo, ki ga je pred 110 leti ustanovil učitelj Valentin Duševec, se je najprej imenovalo „Beseda“, nato pa ise je preimenovalo v ..Slogo“- Kljub težkemu položaju je pevsko društvo delovalo tudi jfo prvi svetovni vojni, ko je ta del Primorske bil pod Italijo in ko'so si fašisti na vse načine prizadevali uničiti slovenski živelj.
LJUBLJANA — Dve največji slovenski podjetji se pripravljata na združitev. Iz kranjske „Iskre“ in velenjskega „Gorenja“ naj bi nastala „Sestav-
ljena organizacija združenega dela“ (SOZID), ki se bi imenovala „Elektro-koviniska industrija Ljubljana“. To podjetje bi imelo 35.000 zaposlenih v raznih obratih, od električnih in elektronskih do gospodinjskih strojev, skupni dohodek pa bi znašal kakih 10 milijard dinarjev.
BLED — Blejski turistični delavci so sklenili dati Bledu še nov turistični objekt. Začeli so graditi umetno drsališče, ki bo narejeno v kvadratu 's stranicami po 60 metrov. Istočasno bodo zgradili seveda tudi tribune za 1500 gledalcev, garderobe in ostale potrebne stavbe. Kasneje bo prišla na vrsto ~e streha nad drsališčem, trgovski 'lokal in parkiš,ča. Gradbena dela je prevzelo podjetje Gradis, iz Ljubljane, strojno opremo so4 uvozili iz Vzhodne Nemčije, dela pa financira kar 34 blejskih podjetij.
NORŠINCI — V tem kraju blizu Ljutomera so gasilci praznoval j 75-letnico obstoja društva4 Gasilci so si zgradili nov gasilski dom, toda uporabljajo še vedno brizgalno, ki jo imajo že od ustanovitve društva. Vendar zadnjih 45 let v domačem kraju niso imeli dosti dela — le petkrat so morali gasiti; večkrat so pomagali v sosednjih vaseh.
IZOLA — Fred časom smo že pisali o problemu strežnega osebja v slovenskih bolnišnicah. Toda takega problema, kot ga imajo v izolski bolnišnici, pa ni še bilo. V tej bolnišnici so morali skrčiti v kirurškem oddelku zaradi .odhoda medicinskih sester v druge poklice 'število postelj od 120 kar za tretjino: sedaj ima kirurški oddelek le 80 postelj! Pravijo tudi, da je izolska bolnišnica nastanjena v skrajno neprimernem poslopju, kar šc bolj otežuje delo že itak zelo obremenjenega osebja. Pripravljajo že nekaj let načrte za veliko „obalno bolnišnico“, pa ni denarja za realizacijo načrtov. ¡Po predračunih bi potrebovali nad 350 milijonov dinarjev, toda koliko bo treba te predračune spremeniti, ko bodo res za-začeli z gradnjo, pa ne vedo, ker tudi ne vedo za datum začetka gradnje.
PORTOROŽ — ¡Slovenski odvetniki so se zbrali 18. junija na 24. rednem občnem zboru4 Ugotovili m, da je .M Sloveniji trenutno 239 odvetnikov in 10 pripravnikov Pravijo, da ni posebnega zanimanja za odvetniški poklic Na sedežih osmih občinskih sodišč (Ajdovščina, Črnomelj. Idrija, Rakek, Gornja Radgona. Ilirska Bistrica, Ormož in Tolmin) in pa v 21 občinah ni od-vetniške pisarne. Udeleženci rednega občnega zbora so sklenili zahtevati pri družbenopolitičnih organih pomoč pri razvoju odvetništva in sicer tudi s tem, da bi ti organi zagotovili možnost pridobitve poslovnih prostorov za .odvetnike.
Umrli so od 12. do 19. junija 1974:
LJUBLJANA: Pepca Dolšak, no. dilp. babica; Franjo Kralj; Valentin Urbančič, dipl. ing.; Aloiziia Jančič; Pavle Kalan, up. prof.; Anton Nedeli-ko, vratar; Gizela Dermota, up.; Leo-
SLOVENCI V
PREDSTAVA LJUDSKE IGRE .NA RAZPOTJU“ V CARAPACHAYU
V soboto, 6. in v nedeljo 7. julija, je skupina mladih igralcev pod vodstvom režiserja Janeza Tršana postavila na oder carapachayskega doma ljudsko igro v štirih dejanjih „Na razpotju“. Snov igre je vzeta iz kmečkega življenja in se gobi v neki vasi na Gorenjskem. Konflikt igre raste iz materine brezpogojne odločitve, da vstoni njen sin France po končani gimnaziji v bogoslovje, kar pa je v ostrem nasprotju z nameni očeta, posestnika Klančarja, ki želi, da ostane France na kmetiji, sicer bo ta prej ali slej prešla v tuje roke. Poleg zunanjih razlogov nastopijo močni notranji — srčni — ko France razkrije svojo ljubezen Anici, hčerki sosednje vdove. Vendar prevlada na koncu moč odpovedi; Anica sama pregovori Franceta, da z njo sprejme žrtev in ostane 'zvest matei'i in božjemu klicu.
Režiser Janez Tršan, vešč svojega posla na ljudskih odrih, je pripravil igralce, da so kar najbolje podali svoje vloge. Janeza Klančarja, posesan ka kmetije, je prepričljivo igral Jaav Škul.i, njegovo ženo Tono Rozka Klemenčič in Minko, njuno hči. Marta Korošec, Peter Bonin se je z občutjem vživel v vlogo abiturienta Franceta; pnv-tako doživeto je izrazila čustva dekliškega srca Mimi Samsa, ki ie igrale Anico. Njeno mati. vdovo Mano Dolenčevo. je dobro predstavila Mici Kor ; šec. Zgovorno podobo potovke Kari« je ustvarila Marica Klemen. Franci Žnidar pa ie- bil šegav pislprovez Pepe Franco, deklo Dolenčevo, je igrah44, mlada Anica Klemen. Sceno ie pripravil Jože Korošec.
Predvsem je treba poudarit', da sr bdi pri tel igri vsi igravci dobro pripravljeni v jezikovnem pogledu, kar velika zasluga tako režiserja, kot chavske mladine. Igra ie ha obakrat razmeroma dobro obiskana.
BUENOS AIRES
Mladinski zvezni sestanek
Kakor vsako prvo nedeljo y mesecu ¡smo se tudi v nedeljo. 7- julija, zbrali fantje in dekleta iz vseh okrajev velikega Buenos Airesa pri mladinski maši in zveznem sestanku.
poldina Kotar r. Dovč, 90; Julij Kutin; Miroslav Senegačnik, up., 65; Karel Jakob, žel. up.; Emil Medvešček, elektrotehnik; Jože Smolič, up.; Alojz Sadar, up., 90 ; Ana Rozina r. subie : Ana Petek r. Jakša; Marija Žvanut: Franc Dolenc; Julija Križnik r. Kos, up. Tob. tov.; Marija Bernard r. Zem-liak, 79; Ferdo žužek, up. žel. mšp. m borec za severno mejo; Jože skodlar; Stane Vidmar, up.; Antonija Kunčič r. Petkovšek; Franc Jagriž; Peter Vovk.
un.	PTT: Iva Logar, up. Mestne hranilnice; Avgust Weber; Leopold Med-^pd- Aloj"ü Paik, up. krojač; Marna Maher r. Rajč; Lovro Mandeljc.
RAZNI KRAJI: Anton Lovšin, Ja-klov oče. Hrovača pri Ribnici ; Ivana Kozina r. Remic, Brezje; Vinko Lončar, Latkova vas; Marija Zupančič, Nožiče; Rudolf Podkrajšek, up., Ptuj; Pavel Turček, strojni stavec, Koper; Maks čremošnik, Gotovlje; Franci Vozelj, Trbovlje; Matjaž Podkoritnik, Grosuplje, prom. nesreča; Marija ^Černe, Urhova mama,- Zavoglje; Frančiška Maidič, Brinje; Albina Maidič, 98. Kranj; Jožefa Paulini, gostilničarka, Veliki Podlog; Marija Jager, Jesenice; Katarina Kopitar, 88, Repnje; Janez Dolenc, 73, up., Kamnik; Evgen Šan-tovec, tesar, Pečarovci; Tomaž Jerman up. miz. mojster, Trzic; Katarina Bahor, Dragovanja vas; dr. Rudi Rutar, pravnik in ekonomist; Nova Gorica; Jožef Kupec, Gornja vas; Ivana Novak, Gaserjeva mama, 85, Bistra; Franc Zajc, up. Grosuplje; Jože Dolenc, Radomlje; Anton Hozjan, Kranj;' Aloi-Starc, Goričica; Alojz Mencinger, Kra"; Francka Grom, up. učiteljica, Tržič: Ciril Zajec, b. župnik v Ambrusu, 69 Šentvid pri Stični: Frida Bantam r. Zmrzlak, Zagorje: Vinko Jus, šofo-Tesenice, prom. nesreča; Milan Trobev-šek. Vrhpolje.
ARGENTINI
ra nedelja je imela posebno slovesnost: ''blagoslovitev mozaika slovanskih «ipustoin/. sv. Cirila in Metoda, ki je vv.ioiu.ii nau vhodom v novo slovensko ceiKev.
■ro blagoslovitvi je bila maša, pri Kalen je sodeloval s petjem zbor iz i-arapacnaya pod vodstvom gdč. 'iere-z.Ke Prijatelj. Pri maši smo se tudi „pomnili 40-letnice. mašništva misgr. Antona Oreharja.
Po običajnem skupnem zajtrku smo se zbrali v mali dvorani, kjer je zbor iz Carapachaya zapel narodno pesem4 Nato smo pa z velikim zanimanjem poslušali predavanje Zorka Simčiča.
Govoril je o temi: osnove človekove rasti. Posebej je poudaril nujnost samostojnosti. Kdor nima samostojnosti, ne more sam o sebi odločati. Razložil je tudi razliko med želeti in hoteti. Zlasti mlad človek mora krepiti voljo, da bo po premišljeni izbiri najboljšega zmožen tudi odločitve za požrtvovalno delo sebi in narodu v korist.
Sestanek smo končali z molitvijo.
F.-a
SAN MARTIN:
Družinsko kosilo in tekma v^balina-nju v nedeljo, 14. julija, sta prav lepo uspeli. Kosila se je udeležilo nad 150 članov in prijateljev doma. Med kosilom je sprevovoril predsednik Slovenskega doma v San Martinu Anton Žagar, ki je poudaril pomen družinskih kosil za utrjevanje skupnosti in medsebojno spoznavanje rojakov. Po kosilu se je ob lepem sončnem vremenu vršilo tekma v balinanju med moštvi Slovenskega doma v Carapachayu in v San Martinu. Zmagalo je moštvo iz Cara-pachaya.
Po sveto
NOVI PORTUGALSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK je polkovnik Vasco Dos Santos Goncalves, ker je prejšnja vlada odstopila. Predsednik Portugala gral. Spinola je izjavil, da bo nova vlada sestavljena „na podlagi izkušenj od prejšnje vlade“, ki se je zaman trudila, da bi pripravila komuniste do sodelovanja.
NIZOZEMSKA bo spet dobivala arabski petrolej. Tako so sklenili A-. rabci na svojem zborovanju v Kairu, ko so se odločili prenehati z bojkotom te zadnje zahodnoevropske države. Nizozemska zaradi bojkota seveda ni trpela na pomanjkanju goriva, ker ga je dobivala od drugih članic SET-a in ker ni bila povsem navezana na arabski petrolej. Ima namreč svoja velika ležišča v Curacao ob severni obali latinske Amerike.
AMER. ZUN. MINISTER KISSIN-GER je obljubil Italiji, da lahko računa na severnoameriško finančno pomoč, če j o/bo potrebovala za ureditev svojega razrvanega finančnega in gospodarskega stanja. V Washingtonu se bojijo, da bi Italija zaradi težkega gospodarskega položaja zgrmela v komu-
Misijonar o. Stanko Poderžaj DJ med nami
Slovencem je dobro znano ime o. Stanka Poderžaja iz Družbe Jezusove, ki je doma iz Ljubljane in ki deluje že 45 let kot misijonar v Indiji. Vso to dolgo dobo ni zapustil Indije. Sedaj pa je ob svojem 70 letnem življenskem jubileju napravil skok iz Indije v Ameriko in Evropo, da obišče svoje misijonske znance. Prišel je tudi v Argentino, kjer ga je sprejelo vodstvo Slovenske misijonske zveze in mu pripravilo posebno misijonsko prireditev v nedeljo, 14. julija v Slovenski hiši.
To prireditev so rojaki iz Buenos Airesa in okolice obiskali v zelo lepem številu. Ob 16 je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. maša, ki jo je daroval msgr, Anton Orehar, somaševala pa sta misijonar o Poderžaj in g. Franc
IZ UREDNIŠTVA
S pričujočo številko se ponovno vračamo v normalen tek izdajanja našega tednika. Ta je bil prekinjen zaradi nastalega i stanja ob smrti predsednika Argentine, generala Perona. Zaradi splošne stavke, smo združili dve številki (27-28) v eno samo, ki je izšla v ponedeljek, 8. t. m. z datumom 4. julija, v povečani obliki
NAROČNINA SVOBODNE SLOVENIJE
Kot smo že objavili v prejšnji številki našega lista, smo bili zaradi zvišanja cen prisiljeni povišati naročnino Svobodne Slovenije za tekoče leto. Ta znaša za Argentino in Južno Ameriko $ 135.— (13.500) za pošiljanje po pošti pa $ 140.— (14.000). Tisti naročniki, ki so že poravnali naročnino za letošnje leto, naj k njej dodajo le $ 15.— (1.500), to je polovico zvišanja.
Uprava Svobodne Slovenije
Sodja C.M.. Po evangeliju je spregovoril g. Sodja in navezal evangeljsko zgodbo' o usmiljenem Samarijanu z delom misijonarjev in še posebej z delom dragega gosta.
Po sv. maši je bila v veliki dvorani Slovenske hiše lepo uspela misijonska prireditev. Rojaki so dvorano napolnili do zadnjega kotička in pazno sledili sporedu. Prireditev je začel supeUor Lado Lenček C.M. ki je prisrčno pozdravil o. Poderžaja, msgr. Oreharia, predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha in materi slovenskih misijonarjev oz. misijonark gospo Žužkovo in gospo Tomaži-novo. Nato sta pozdravila misijonarja, se mu zahvalila za obisk in mu čestitali k življenjskemu jubileju in k vsemu v Indiji opravljenemu misijonskemu delu msgr. Orehar in g. Stariha.
Toplo pozdravljen je stopil na oder
o.	Poderžaj ter je navzočim pokazal in tudi tolmačil številne slike iz svojega misijonskega delovanja v Indiji. Videli smo slike revnih indijskih vasi, predmestij, džungel, kjer so po nekaj letnem delu vstale lepe in prostorne cerkve, velike večnadstropne šole. samostani za domače indijske sestre, dvorane, župnišča. Strmeli smo nad temi velikimi usne-hi 45-letnega dela skromnega slovenskega misijonarja, ki je tisočem Indijcev posredoval izobrazbo, smisel za urejeno delo in pa Kristusovo blagovest. Strmeli pa smo tudi, ko rmo poslušali njegovo čisto slovensko govorico, ki je bila taka kot da je pravkar prišel iz Slovenije. Vsi navzoči so se mu prisrčno zahvalili s krepkim ploskanjem za lepo misijonsko doživetje. Sklenil je prireditev g. Lado' Lenček s toplo zahvalo dragemu gostu za obisk in prikaz in oris svojega misijonskega dela.
Pevski koncert Slovenskih mladenk
(sobota 6. julija v Slovenski hiši)
„Od starih napevov do mladih odmevov so nam koncert, napovedovala vabila v časopisju in nam vzbujala radovednost, kaj neki nam Mladenke pripravljajo pod tem naslovom. Zbor smo imeli priložnost poslušati v zadnjih letih v kar lepi vrsti nastopov in vsa-
fokrat smo lahko ugotovil' razveseljive ezultate: stalen napredek v kvaliteti izvajanj in iznajdljivost ter okus zbo-rove dirigentke pri izbiranju programov. Zato smo koncert res z zanimanjem pričakovali.
že pri vhodu v dvorano nas je prijetno presenetil okusno izdelani koncertni program z umetniškima lesore-soma slikarja Andreja Makeka. Za Mladenke pa je nedvomno bila tudi prijetno presenečenje do-lga vrsta rojakov, ki so pred blagajno čakali na vstopnice.
Precejšnjo zamudo, s katero je — ne po krivdi, pač pa iz obzirnosti priJ roditeljic do zamudnega občinstva — pričel koncert, so morebitni neučakanci takoj pozabili, čim se je odgrnil zastor in se ie na primerno okrašenem
odru pokazala lepa .slika skupine brhkih deklet v slikovitih narodnih nošah* Dvorana je po navdušenem pozdravnem ploskanju prisluhnila...
„Napevi naših rodov“ — je bil naslov prvega dela. V pestrem prepletanju razooloženjskih melodij, tako pri-les-ajočih se dekliškim glasovom in tako blizu vsem, ki 'smo jih poslušali, so se vrstile priredbe Bučarja (škrjanček poje, Baš usred našeg sela, Sveti se beli dan). Adamiča (Pomlad, Trije me ljubijo, jaz sem revna deklica), šijanca (V dolini prijetn1', Ej vigred je to), Si-monitra (Preljuba si ti pomlad, Da b’ žveglico ’mêla), Tomca (Moj fantič je vandrov) :n Gobčeva (Iz zemlje je trsek).
Drugi del programa so izpolnile pesmi , ženitvanje v Korotanu“ v Maroltovi in Tomčevi priredbi. Uvodoma je g. Frido Beznik pojasnil oznake teti obredov, pa še med pesmimi tolmač'1 njih smisel in vsebino. Besedilo pesmi je prebral tudi v .originalnem koroškem narečju, kar je bila za poslušalce gotovo zanimiva posebnost. Res zanimiv del programa, za katerega moramo biti še prav posebej hvaležni.
/Škoda, da brani opis obredov ni bil natisnjen v .programu. Morda bi ga lahko brali kje v ponatisu?
Zadnji del „Iz zibke slovenske“ je bil posvečen naši koroški narodni pesmi v priredbah Bučarja (Dobar večer lnb.o dakle), 'Tomca (Po gorah je iv-je in Oj te mlinar), Deva ('Stoji hartlc zagrajen), šijanca (Taan čier teče Žila). Marolta (Travniči so žie zaleni in Moj oča ‘ma konjiča dva) ter Anke Gaser (Čier so včas’h bile).
Vse izvajane pesmi so bile deležne močnih aplavzov jn težko bi bilo reči, katera Je bolj in katera je manj „vžgala“4 Če je Gobčeva haloška Iz zemlje je trsek vzbudila veselo razpoloženje in temu odgovarjajoče odobravanje publike, sta po drugi strani morda segava Jaz sem revna deklica ali melan-bolično-otožna Čier so včas’h bile sprožili prav enak val odobravanja, ker so zadele na druge strune poslušalcev® duše. Prepričan sem, da smo po koncertu odšli iz dvorane vsi zadovoljni in z najlepšimi vtiisi in odmevi.
Celotni program je bil posrečeno izbran (smo že kdaj pomislili poslušalci, koliko dela da samo priprava in zbiranje potrebnega notnega materiala?) in verno ter zelo dobro izvajan. Zbor,
ki ga sestavlja 17 ¡mladih zvonkih' glasov, lepo zveni, je homogen in disciplinirano sledi svoji voditeljici. Glasovi is;o uravnovešeni lepo oblikovani, zlasti v altovskih legah. V sopranih je od lanskega leta opaziti razveseljivo izboljšanje: izginile so ostrine glasov, ki so včasih morda nekoliko motile. Zboru se pozna intenzivno delo, ki je posledica ljubezni do naše lepe pesmi jla nedvomno tudi vešče roke in talenta dirigentke.
Solistke (Maruška Batagelj, Lučka Pavšer, Jožica Kopač,, Nada Kopač in Mimi Kpčar) so pokazale kvalitete, ki smo jih prav zares veseli. Z vztrajnim šolanjem svojih glasov nam bodo lahko pri bodočih nastopih pripravile še večje užitke.	y
Dirigentka, gospa Anka Savelli-Ga-serjeva, nas je ponovno presenetila s sigurnostjo v vodstvu svojih deklet (celotni program je bil izvajan na pamet!). Njeno dirigiranje je nekoliko odločnejše kot pri prejšnjili nastopih in kot tako v veliko korist zboru. Preciznost podajanja, ki je veliko odljka Slovenskih mladenk, je gotovo glavna zasluga njihove dirigentke.
Oceni bi rad dodal še pohvalo in zahvalo. Kako toplo nam je pri srcih
in kako ponosna nam je zavest, ko slišimo, s kakšno ljubeznijo naša mladina prepeva slovenske pesmi. Kako naj šele pohvalimo dekleta — vse so rojene že tu v Argentini — da so naln celotni koroški del programa predvajale v zanje gotovo ne lahkem pristnem koroškem narečju. Veliko truda so vložile v to in zanj zaslužijo še posebno pohvalo in zahvalo. Zahvala pa gre tudi ge. Danici Petričkovi — naj ne bo huda, če sem odkril to tajnost — ki je trudu deklet kot strokovnjak botrovala.
Napovedujejo nam novo LP ploščo, ki jo Mladenke že gravirajo. Uspeh sobotnega koncerta bo gotovo pripomogel, da bo plošča naletela na primeren odziv in zanimanje med rojaki. Tudi na ta način bomo dali Mladenkam priznanje za vnemo, s katero so nam pripravile sobotni lepi večer.
Želimo Mladenkam vztrajnega napredka. Strma pot vodi na višave, a tem so že blizu. Približale pa so se tudi svojim poslušalcem in jim s „starimi napevi“^ po svojim „mladih odmevih“ segle do — src. Skoro nabita dvorana in dolgotrajna odobravanja so temu dokaz.
Zv. — ok.
Od vsepovsod
Naš vsakdanji kruh — Strokovnjaki ugotavljajo, da je kruh za vsakega drugega človeka na zemeljski obli najvažnejša hrana, ki je poleg tega tudi zelo zdrava in ima veliko biološko vrednost. Kruh spada med tiste redke hrane, katere se človek v teku življenja nikdar ne naveliča. V Ameriki velika večina ljudi je beli pšenični kruh, v Evropi pa se poleg belega kruha poje mnogo rženega kruha in kruha iz mešanice raznih mok. Strokovnjaki pa tudi ugotavljajo, da kruh, ki ga pečejo v velikih avtomatiziranih pekarnah, zgublja svoj naravni okus. Tudi kemične primesi, ki se dodajajo moki, da se moka oz. kruh ne pokvarita, neugodno vplivajo na okus kruha. Zato imajo mali peki, ki pečejo kruh na star domač način, še vedno mnogo odjemalcev.
s prejšnjimi desetletji oz. stoletji. V nekaterih krajih je suša, ki traja že več let, na drugih krajih pa so silni nalivi, ki povzročajo ogromne povodnji. Kot glavni vzrok tega stanja so navajali zvišanje temperature na Antarktiki, kar vpliva na vreme zlasti južne zemeljske poloble.
Odstavitev sovjetskega znanstvenika — Valentin Turčin je bil do začetka tega meseca raziskovalni direktor na nekem moskovskem institutu. Turčin. ki je strokovnjak za aplikacijo računalnikov v industrijski proizvodnji, je pred meseci objavil javno podporo znanstveniku Andreju Saharovu, ki so ga režimski ljudje začeli napadati zaradi njegovega odločnega nastopa za človečanske pravice. Turčinu so takoj po solidarnostni izjavi znižali plačo od 500
rublov na 400, sedaj pa so ga še odstavili iz instituta za avtomatizacijo \ gradbeni industriji. Upravni odbor instituta je izglasoval odstavitev z 10 glasovi proti 5 in na ta način je bilo „zadoščeno ljudski pravici“, nalog za odstavitev pa je seveda dala partija.
Boj kadilcem — Poljska vlada je kot prva sprejela poseben zakon proti kadilcem. Uradno so s 1. julijem po vsej Poljski prepovedali kajenje v restavracijah, kavarnah, barih, potniških vlakih, čitalnicah in raznih javnih prostorih. Kadilcem torej ne bo ostalo nič drugega kg»t skrivaj kaditi po — straniščih. Za zakonsko prepoved kajenja so se odločili zaradi cečinskega mnenja strokovnjakov, da je kajenje najpogostejši vzrok raznih bolezni, ne samo najhujše bolezni sedanjega časa — rak;.
Črnci napredujejo v ZDA — Po naj-novejših statistikah napredujejo črnci v Združenih državah dvakrat hitreje kot belo prebivalstvo. V letih 1970 do 1973 je črnsko prebivalstvo narastlo za 5% in je štelo 31. decembra 1973 — 23.9 milijonov duš, dočim je belo prebivalstvo narastlo samo za 2% in ie_ na amenjeni datum štelo — 183.5 milijone belcev. Če bosta obe rasi tudi v prihodnosti tako naraščali, ni težko izračunati, kdaj bo črna rasa dosegla in presegla belo ljudstvo v ZDA.
Suša in povodnji — V Bonnu (Nemčija) je bil mednarodni kongres vremenoslovcev, ki ie ugotovil, da se ž>' nekaj let spreminja vreme v primeri
ry-7. J®voljo
Dirigent pri skušnji: „Nežneje, nežne j e, gospodje. V partituri berem ‘con amore’. A vi udarjate kot oženjeni možje.“
Profesor: Termopilska ožina je bila tako ozka, da je mogel iti vštric samo po en Grk.“
„Bos sem prišel v Ljubljano.“
„To še ni nič — jaz sem prišel gol in nag.“
„Lažeš, saj to je nemogoče.“
„Kako da ne. Rodil sem se v Ljubljani.“
„Brez šale, prijatelj. Imenitno si se. popravil.“
„Da, to so napravile počitnice v Mar del Plata.“
..Ali si bil dolgo časa tamkaj?“
„Jaz ne, pač pa moja žena.“
OD DOMA
Kaj bo, če mikrofoni ostanejo brez
Švicarji so znani po urah, Slovenci po nadurah.
Ko kupujem jabolka po deset dinarjev, povsem razumem Boga, da je nagnal Adama in Evo iz Raja zaradi enega jabolka.
Ulični pometači si predstavljajo svojo svetlo prihodnost brez smeti.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Po športnem svetu
Svetovno nogometno prvenstvo ie precej zasenčilo šahovsko olimpiado, ki je bila skoro iste dni v Nici na francoski Rivieri. Prvo mesto je spet zasedla šahovska ekipa Sovjetske zveze, zv drugo mesto pa je bila huda borba med Jugoslavijo, ZDA (v njenem moštvu ni igral svetovni prvak Robert Fischer) ter Bolgarijo, ki je kar resno posegli’ v vrhoVe šahovskega sveta. Argentinska reprezentanca ni ponovila nekda njih uspehov in se je uvrstila v prvi skupini na enajsto mesto.
Slovenec Pečar, ki študira v ZDA. je postal prvak ameriških univerz v metu diska. Tekmovanje je bilo 10. junija v Austinu, tam je Pečar vrgel disk 57,96 m.
V	Kranju so 22. junija odprli n(p vo plastično skakalnico, ki dopušča skoke do 15 metrov. Namenjena je predvsem vadbi novipcev in najmlajših bo dočih smučarskih skakalcev. Skakala,-co so zgradili mladi člani kluba Triglav v borovem gozdu v Stražišču p. k! Št. Joštom.
Sovjetsko planinsko dinštvo bo pripravilo od 10. do 15. avgusta mednarodni alpinistični tabor pod vrhom Lenina v Pamirju. Udeležilo se ga bo okrog 150 alpinistov iz kapitalističnih Iržav -— Avstrije, Italije, Japonske Francije, Nemčije, Anglije in prvič se bodo udeležile tega tabora tudi ZDA Dosedanii tabori pod Pikom Lenina šo bili izmenjava. Letos pa so Sovjeti po-gruntali, da bi se dalo s tem dobiti t”-'i kaj — konvertabilnib valut. Zato bo ’o vsi udeleženci morali svojo Udeležbo m mednarodnem taboru aloincev plačati v konvertabilnih valutah.../
V	Puerto Rico se je v nedeljo 14. julija zaključilo 7. svetovno prvenstvo v košarki. Jugoslovanski reprezentanci. ni uspelo obdržati naslova, ki ga je osvojila leta 1970 na prvenstvu v Ljubljani. Z enakim številom točk — vsaka po 13 — so se ekipe Sovjetske zveze, Jugoslavije in ZDA, razvrstile od prvega do tretjega mesta. Zlato medaljo z naslovom prvaka je osvojila SZ, srebrno Jugoslavija in bronasti ZDA. Pri razvrstitvi je odločal ko'13-nik v golih, kajti Sovjetska zveza j» premagala ZDA, ZDA je porazila Jugoslavijo s tremi goli razlike in Jugo slavija je premagala Sovjetsko zvezo. Na četrto mesto se je uvrstila K i ba, slede Španija, Brazil, Kanada, Puerto Rico. V tolažilnem tekmovanja je bila prva Mehika, za njo ČSSR, nato pa se je uvrstila Argentina.
Prvo svetovno prvenstvo v košarki je bilo leta 1950 v Argentini, prvi me sto je tedaj osvojila Argentina, drugo ZDA. V Brazilu leta 1954 je prvo mesto osvojila ekipa ZDA, drugo pa Brazil; leta 1959 v Čilu je prvo mesto pripadlo Brazilu, drugo pa ZDA. ¡eta 1964 v Brazilu so Brazilci ubranil: naslov prvaka, drugo mesto pa ie zasedla Jugoslavija; v Montevideo ie leta_ 1967 prvo mesto osvojila SZ, Jugoslavija pa ie ohranila naslov viceprvaka; leta. 1970 pa je Jugoslavija osvojila prvo mesto drugo pa je pripadlo Brazilu.
Poljakinja Kristina Kaspedczgk i o na mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Augsburgu postavila nov svetovni rekord na 400 m ovire s 56,5 in -tem izboljšala za 3 stotinke sekunde rekord svoje'’ rojakinje Danute Pezcv1:
Rokometaši ljubljanskega Slovana so se za 25-letnico ustanovitve klub“ uvrstili v prvo jugoslovansko zvezno ligo. V zadnji tekmi so premagal^ Sevnico, ki se bo morala skupaj s Šestini em in zagrebškim Metalcem poslov-’ ti od druge lige. Imenitno mesto — drugo — so zasedli v drugi ligi tudi C liani, ki so s 33 točkami zaostali le "" tri za Slovanom. Tako sta bili dve slovenski ekipi prvi :n dve pa zadnji.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Dodatno zavarovanje. Obveščamo vse člane in članice, ki so prijavljeni pri zavarovalnici IAM, da je s 1. junijem 1974 zvišan mesečni prispevek na 1,45 na vsakih $ 1.000— zavarovane vsote. Prosimo, da poravnate prispevke za drugo polletje 1974.
Knjižnica in pisarna Z S je odprta vsak dan, razen ob sobotah od 16 — 20 ure.
Carapaeliaj
V nedeljo 21. t. m. oh 11,30	;
;	sv. maša .¡a pokojnega člana	!
■	*
■	■
g. Trtnik Marjana
■	■
M	J
P,.0 sv. maši prijateljski asado.	:
:	:
Popoldne tekma v balinanju	5
*	med sanmartinskim in karapa-	:
■	čajskim moštvom.
Prosimo za prijave pri odbor-	■
Š	nikih doma in na TE 796-6861	5
■	■
Maša zladušnica za pokojnim predsednikom države, gen. Peronom, bo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v soboto. 27. t. m., ob 19.15. Daroval jo bo g. delegat msgr. Anton Orehar. Rojaki iskreno vabljeni.
Zedinjena Slovenija
DR. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
•¡■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■a
OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
v nedeljo, 28. julija.
Ob 9.30 maša po namenu društva.
Opoldne: na razpolago kosilo — domače koline.
Ob 15. uri: kulturni program.
Od 17. ure nepr-ej: družabna prireditev — s plesom.
Sodeluje orkester “Duc in altum55
Rojaki lepo vabljeni.
VADITELJSKI TEČAJ
PRIČETEK: NEDELJA, 21. JUL MA, OIS 11 V SLOVENSKI HIŠI
Prijave tel. 628-7752 (T. Vivod)
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EKEÏZA
€. SPÈGAMINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, .vedno na razpolago najfinejie pohištvo
OBVESTILA
SOBOTA, 20. julija 1974:
V	mali dvorani Slovenske hiše sestanek SKAD-a ,ob 20. uri.
v Slomškovem domu družabni večer s pestrim sporedom.
Na Prisjavi od 14 dalje shod na-laščajnic iz vseh okrajev Tekmovanja, čajanka, taborni ogenj.
NEDELJA, 21. julija 1974:
V	Carapachayu ob 11.30 sv. maša za pok. M. Trtnika. P,o maši skupno kosilo — asado.
V	Slivenskem domu v San Martinu Mladinski dan.
V	slovenski hiši ob 11 pričetek vaditeljskega tečaja.
ČETRTEK. 25. julija 1974:
V	Slovenski hiši' ob 17.30 prireja Zveza slovenskih mater in žena sestanek, na katerem bo v ciklusu „Slovenska družina, ikam?‘‘ poročala ga. Marija dr. Röger o slovenskih družinah v Avstriji, Nemčiji in Švici.
SOBOTA, 27* julija 1974:
V	Slovenski hiši ob 19.15 maša za-dušnica za pok. predsednikom Argentine gen’ Peronom.
V	Slomškovem domu uprizoritev pravljične igre ..Desetnik in sirotica“ v režiji gdč. Anico Šemrov,
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo ob 19.30 imel Ivan Petkovšek skiop-tično predavanje lepotah Slovenije in ostale Evrope.
NEDELJA, 28. julija 1974:
V	Slovenski vasi 23' obletnica Društva s celodnevnim .programom.
NEDELJA. 4. avgusta 1974:
V	Slovenski hiši po mladinsk maši. zvezni .sestanek SDO in SFZ.
SOBOTA. 10. avgusta 1974:
V	Našem domu v San Justu ob 20.
prijateljska večerja, katero pripravlja Slovensko zavetišče.
Mladinski glasbeni festival bo letos 24. avgusta. Rok prijave je do 21. julija na tel. 766-0334 (T. Prijatelj) in 766-6861 (F. Žnidar)
* __________________________
SLOVENSKO ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA
vabi na
PRIJATELJSKO
VEČERJO
v soboto 10. avgusta ob 20. NAŠ DOM — SAN JUSTO
Sodeluje „DUC IN ALTUM“
H 3*KI2E 8CIRRBIB«I ■■■!!■■ ■!!■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 2.233.341	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) — pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avión-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaao:-Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
■	•
■	E
\ SFZ	SDO \
MLADINSKI DAN' v Sare Martinu
m	at
*	*
:	v nedelje, 21. juliju	j
Začetek ob 8 zjutraj	;
; Sv. maša ob 11.30	:
Popoldne kulturni program Zvečer družabna prireditev s sodelovanjem “Disk	Yokey”	•
Sestanek SKAB»a
„Organizacija, avtoriteta	*
in disciplina“
Predava g. Jerebič
m
v mali dvorani Slovenske hiše
■
20. julija ob 20	;
MEDSEBOJNA POMOČ
SLOMŠKOVEGA DOMA
sporoča svojim članom, da bo od 1. januarja 1975:
a)	posmrtninska podpora ................... $ 4-000.—
b) letni prispevek rednih članov .......... $	54.—
c) enkratni prispevek dosmrtnih članov .... $ 450.—
(dosedanji dosmrtni člani doplačajo . $	150.—
(dosedanji redni člani doplačajo .... $	9.—)
Do omenjene posmrtninske podpore ($ 4-000.—) pa imajo pravico že od 1. septembra t. 1. dalje tisti redni člani, ki do tega dne doplačajo $ 9.— in tisti dosmrtni čani, ki do istega dne doplačajo $ 150.—, Starši! 1 .e prijavljeni otroci imaj.o pravico do posmrtninske podpore! Prijavite jih!	..
Referat M. P. S. D.
NOVO UGODNOST nudi svojim članom
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z o. z.
Bme. Mitre 97	Ramos Mejia
Tel. 658-6574
POSREDOVALNICA DELA
Uradniki! Delavci! Iščete službo ali bi radi manjali sedanjo? Podjetniki! Obrtniki! Iščete dobrega uradnika ali delavca?
Obrnite se na nas!
Pri tem lahko računate z našo priznano diskretnostjo!
Tudi pri posredovanju dela velja:
SVOJI K SVOJIM!
V SLOGI JE MOČ!
t
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 11. julija nenadoma zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica, gospa
Frančiška Kovačič, roj. Črnak
K zadnjemu počitku smo jo položili na pokopališče v Boulogne dne
13.	julija. Bog naj ji b.ol pravičen sodnik in naj jo bogato obdari za vse trpljenje tega življenja.
Žalujoči: sinovi: Marijan, Martin in Radio hči: Martina por. Golob snahe: Greti, Milena in Alicia Esther zet: Marjan hirat: Jože
vnuki: Branka z rooiem Francijem Kogovškom, Marija, Marija Vera, Martin \	in VeiVnika, pravnuk Andrejček in ostali
sorodniki. • .	.
Buenos Aires, Ljubljana, Washington