//letnik 15, številka 01, april 2009 41 1 2 1: Skupina mladih ornitologov opazuje in raziskuje ptice na nizozemskih oto- ških travnikih. foto: Vivian Jacobs 2: Kjer je vodna površina pre- hajala v poloje in travnate površine, so se prehranjevale belolične (Branta leucopsis) in druge gosi. foto: Eva Vukelič Na taboru nizozemskih mladih ornitologov // Blaž Blažič in Tanja Šumrada Oktobra lani sva se avtorja tega prispevka odpravila na po- potovanje k našim sovrstnikom na Nizozemsko. Najin na- men je bil, da se na priporočilo Eve Vukelič in Maartena de Groota udeleživa jesenskega tabora nizozemskih mladih ornitologov, ki ga vsako leto na otoku Schiermonnikoog organizira mladinska organizacija (JNM), ki združuje mla- de, stare med 12 in 25 let, ki želijo svoj prosti čas preživljati v naravi in jo raziskovati v družbi sovrstnikov. Potovanje sva začela na ljubljanski železniški postaji, od koder sva se z vlakom odpeljala prek Nemčije na Nizozem- sko, oziroma natančneje na njen skrajni sever v Frizijo, v majhno pristanišče Lauwersoog. Še preden sva se sestala z drugimi udeleženci tabora, sva se sprehodila po Lauwers- meerju, obsežnem brakičnem zalivu, ki se razteza poleg pristanišča. Tu sva zaradi močne jakosti vetra naletela na nekoliko razburkano vodno površino, kar se je tudi pozna- lo na številčnosti vodnih ptic, vendar je bilo vrstno kljub temu še zelo pestro. Kjer je vodna površina prehajala v poloje in travnate površine, so se prehranjevale duplinske kozarke (Tadorna tadorna), belolične (Branta leucopsis) in kanadske gosi (B. canadensis). Bilo je tudi nekaj pobrežni- kov, ki pa jih zaradi oddaljenosti nisva mogla določiti. V nekoliko mirnejših predelih, kjer je močnemu vetru za- stiralo pot gosto trstičje, se je kar trlo rac plovk. Največ je bilo rac žličaric (Anas clypeata), žvižgavk (A. penelope) in kreheljcev (A. c recca), ni pa šlo tudi brez dolgorepih rac (A. acuta) in konopnic (A. strepera). Zrak nad zalivom so vsake toliko časa zapolnjevali klici sivih gosi (Anser anser), ki so letele v značilni klinasti obliki. Za konec sva se od- ločila še za hiter ornitopustolovski pregled pristanišča. Tu so brezskrbno plavale jate gag (Somateria mollisssima), med njimi pa sva našla tudi osamljeno lumno (Uria aalge), ki se je vseskozi intenzivno potapljala. Na umetnih bregovih ob pristanišču so posedali školjkarice (Haematopus ostralegus) in kamenjarji (Arenaria interpres). Po ornitopustolovskih doživetjih sva se kmalu spoznala s prvimi udeleženci ta- bora in skupaj smo odšli na ladjo. Sama plovba je kar hitro minila in kmalu se nam je prikazal z meglo obdan frizijski otok Schiermonnikoog. Že takoj ob prihodu na otok sva kar onemela ob pogledu na večtisočglave jate gosi in pobrežnikov, ki so se spreleta- vali po otoških travnikih. To presenečenje pa je, kljub po- časnemu aklimatiziranju na tamkajšnji ptičji živelj, še kar trajalo in trajalo. In medtem ko sva midva lahko ure vsa zamaknjena gledala nekaj tisoč zlatih prosenk (Pluvialis apricaria) ali pa grivastih gosi (Branta bernicla), so mladi ni- zozemski ornitologi kolesarili mimo, kot da bi gledala jato golobov ... Tabori na Nizozemskem potekajo nekoliko drugače kot pri nas. V Sloveniji dajemo poudarek zlasti spoznavanju metod za opazovanje ptic in popisovanju, njihovi tabori pa so namenjeni predvsem opazovanju ptic in nabiranju čim večjega števila vrst. To sva oba s pridom izkoristila in si v slabem tednu nabrala približno 20 »lajferjev« (novih vrst ptic), k čemur so pokroviteljsko pripomogli starejši udeleženci tabora. Najbolj izkušeni med njimi namreč pre- vzamejo vlogo nekakšnih mentorjev. Vsak večer vsakdo izmed njih pove, na kateri del otoka bo šel naslednji večer, ostali udeleženci pa se, glede na svoje želje, razvrstijo med njimi. Naša skupina je prečesala skoraj ves otok, ki je kot paleta različnih habitatov. Vsako jutro smo na obali Sever- nega morja opazovali klasični jesenski prelet gag, črnih rac (Melanitta nigra), slapnikov in strmoglavcev. Vseskozi so nas preletavali srebrni (Larus argentatus), veliki (L. marinus) in rjavi galebi (L. fuscus). Tu smo opazovali tudi malega so- kola (Falco columbarius) in kar tridesetglavo jato snežnih strnadov (Plectrophenax nivalis). Peščenci (Calidris alba) so se običajno prehranjevali ob valovih, le nekaj metrov od- daljeni od nas. Vsake toliko je bilo moč opaziti tudi navad- nega tjulnja. Po zamočvirjenih delih otoka smo opazovali koconoge kanje (Buteo lagopus), kozice (Gallinago gallinago), enkrat pa smo iz grmovja splašili tudi dva osebka pukleža (Lymnocryptes minimus). Okoli opoldneva smo ob oseki pre- 42 Svet ptic 1: Za člane orni- tološkega krožka Osnovne šole F. S. Finžgarja iz Lesc so vodni habitati ob morju vedno zanimivi izletniški cilji. foto: Boris Kozinc 2: Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) med iskanjem hrane pogosto brodi po plitki vodi. Z gla- dine pobira žuželke in lovi majhne ribe, pupke, rakce, paglavce in žabe ter kolobarnike. foto: Bor Kozinc 1 2 verjali velike jate pobrežnikov, med katerimi so bili tudi za naju bolj »eksotični« veliki prodniki (Calidris canutus). Manjkalo pa ni tudi črnih prosenk (Pluvialis squatarola), raz- ličnih vrst martincev, komatnih deževnikov (Charadrius hiaticula), kamenjarjev, školjkaric in pa velikih (Numenius arquata) ter malih škurhov (N. phaeopus). Vsak dan smo preverjali večje jate gosi, ki so ena glavnih ornitoloških atrakcij tega otoka. Skupaj sva na otoku videla kar šest vrst. Zadnji dan pa smo obiskali zahodni del otoka z namenom, da bi našli močvirsko uharico (Asio flammeus), a se nam žal ni posrečilo. Najbolj zanimivo opazovanje izmed vseh pa je bilo opazovanje mušje listnice (Phylloscopus inornatus). To drobno ptico pevko je bilo sicer zelo težko najti, vendar smo si jo lahko po zaslugi Tanje vsi dobro ogledali. Tako je najin čas na Nizozemskem potekel, kot bi trenil. Avantura, ki jo toplo priporočava tudi vsem drugim! Za prezimujočimi pticami v Sečoveljske soline in Škocjanski zatok // Žiga Kozinc Med letošnjimi zimskimi počitnicami smo se člani ornito- loškega krožka Osnovne šole F. S. Finžgarja iz Lesc odpravi- li v Sečoveljske soline in Škocjanski zatok. Tega izleta sem se že zelo veselil, saj sem vedel, da bom lahko videl veliko zanimivih ptic, verjetno tudi takšne, kakršnih nisem še ni- koli prej. Že takoj ko smo se pripeljali v soline, je bilo videti, da je na vodi veliko sivih (Larus canus), rumenonogih (L. michahellis) in rečnih galebov (L. ridibundus), mlakaric (Anas platyrhynchos), lisk (Fulica atra) in malih belih čapelj (Egretta garzetta). S sošolcem Jako sva začela preiskovati tudi kotičke, kjer ptic ni bilo veliko, in kmalu našla zele- nonogega martinca (Tringa nebularia). Dolgonogo ptico, ki sva jo opazovala prvič, sva določila s primerjavo slik v priročniku. Bolj neenotni smo bili pri določevanju čigre, ki je neutrudno lovila ob obali. Seveda je na koncu obveljala mentorjeva, ki je kričavo čigro (Sterna sandvicensis) tudi fo- tografiral. V daljavi smo opazili tudi nekaj malih ponirkov (Tachybaptus ruficollis), vranjeka (Phalacrocorax aristotelis) in kormorana (P. carbo). Ko smo se že hoteli odpraviti proti kombiju, pa smo končno opazili pričakovanega vodomca (Alcedo atthis), ki sem ga videl spet po nekaj letih. Nato smo se odpeljali še v naravni rezervat Škocjanski zatok. Še pred prvo opazovalnico smo videli dleska (Coccothraustes coccothraustes) in tri plavčke (Cyanistes caeruleus). Zanimivo je bilo moje prvo opazovanje kreheljcev (Anas crecca), ki so se »postavljali« na glavo, da so prišli do hrane. V jati smo jih našteli 29. Na naslednji točki je bilo opaziti krepko čez sto lisk, deset velikih škurhov (Numenius arquata) ter še ne- kaj zelenonogih martincev. Ob obali so počivale tudi nam bolj poznane sive čaplje (Ardea cinerea) ter še dve mali beli čaplji. Ob koncu smo videli še večjo skupino rečnih gale- bov. Za en izlet je bilo ptic toliko, da smo imeli kaj razprav- ljati ob zasluženem prigrizku. ¬ Vabilo na drugi raziskovalni vikend MIRNA 2009 Raziskovalni vikend bo že drugič potekal v organizaciji mladinske sekcije. Namenjen bo vsem mladim ornito- logom, navdušenim nad pticami, ki jih lahko opazuje- mo in raziskujemo zlasti v spomladanskem času. Mla- di bomo v skupinah po štiri pod vodstvom mentorjev spoznavali ptičji svet v dolini reke Mirne. Poseben po- udarek bo tudi letos na spoznavanju popisnih metod za različne vrste ptic. Vikend bo potekal od petka popoldne do nedelje zvečer od 3. do 5. aprila (ali od 17. do 19. aprila v primeru slabega vremena). Število udeležencev je omejeno, zato so nujno potrebne predhodne prijave najkasneje do 15. marca 2009 na elektronski naslov sumrada. tanja@gmail.com. V prijavi nujno napišite svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva in telefon). Tanja Šumrada, voditeljica mladinske sekcije