Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. 21. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 19. februarja 1910. Iihala ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3-50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K Paaanaaaa Mavllka !• *. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo liueratl: Enostopna pet t -vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. Uto XIII. NASLOVA: Za dopiae in rokopise n list: Uredništva 'Rdečega Prapora*, Idnbljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravni! tv O •Rdečega Prapora*. Idnbljana, Seienborgova ulica 6/II. j _______________________________________—......... i Socialna demokracija in hrvaška politika. V Zagrebu, 15. februarja. Prežalosten konec je vzela politika hrvatsko-»rbske koalicije, ki je prezpogojno kapitulirala pred najbujšim zatiralcem hrvatsk' ga naroda, pred grofom Khuen Hedervaryjem. Niti drobtinice ni pridobila koalicija za narod, dala pa je Khuenu vse, kar je imela. Tako se je ponižala, da vstaja z njeno pomočjo »tara madžaronska vlada iz groba. Starega madžarona Tomai ča sprejema za bana, despotičnega Chavraka za podbana, Amruša, ki je postal madžaron le zato, da je dobil zagrebško županstvo, za naufinega predstojniki. Še več! Deset saborskih mandatov, ki jih ne bi mogli mad-žaroni nikdar več osvojiti z lastno močjo, prepušča koalicija brez boja Khuenovi stranki, ker ne bi vlada sicer sploh imela svoje stranke v saboru I Na Hrvaškem ni danes nobene opozicioualne meščanske stranke več, Edini poslanec Supilo, ki je izstopil iz koalicij«*, ker se ne strinja z njeno klaverno politiko, stoji Se proti Khuenu, toda on je sam in nima stranke. Koalicija se je udala, fran-kovci so pa od nekdaj delali kupčije z vsako vlado. Edina opozicionalna stranka na Hrvatskem je danes torej socialna demokracija. Njej je — nenadoma — naložena naloga, postaviti se na čelo narodu in ga voditi v boj zoper vse nasprotnike, ki ao se združili v bratovskem objemu. Stranka je takoj razumela svojo nalogo in je otvorila novi boj s shodom, ki je bil sinoči v restavracijski dve-rani «Kola>. Kakor se je bila situacija nagloma izpreobmila, tako se je moral shod sklicati v naglici, brez posebne agitacije. A restavracija je bila kljub temu natlačena do zadnjega kota. Predsedovala sta sodruga Battia BertoI, poročal je pa aodrug Vilim Bukseg, ki je podrobno razložil zadnje politične dogodke In sedanji položaj ter predložil sledečo resolucijo: •Današnji javni shod vidi v oživljavanju mad-žarstva in v kapitulaciji brvatsko-srbske koalicije pred Khuenom popoln bankrot vse hrvatike in srb* ske meščanske politike sploh. Iz tega bankrota sledi s logično nujnostjo dejstvo, da se more pravi narodni boj sa osvoboditev naroda in človeka UspeSno voditi le na podlagi socialistične demokratične politike, nikakor pa ne na nacionalistično demokratični podlagi, kakor jo je vodila, bolje re-Ceno markirala, hrvatska in srbska buržoazija. Dofiim to pribija, izraža shod odločno voljo, da ae boj, ki ga je opustila, izdala in od njega pobegla hrvatsko-srbska koalicija, nadaljuje, in sicer v prvi vrsti tako, da se pribori politična enakopravnost za vae prebivalce te dežele in da se prepreči vsak reakcionarni poizkus, pa naj pride od katerekoli strani in pod katerimkoli patriotie-nim naslovom ali geslom. Dolžnost delavskega razreda in njegove pred-•taviteljice in vodnice, socialne demokracije, je, da ne zamudi nobenega trenotka, ampak povede vse narodne množice v vztrajni in krepki boj, ne da bi ga opustila, dokler ni vsakemu članu naroda priznana in zagotovljena enakopravnost, enakost in svoboda. Shod poziva vodstvo socialno-demokratične stranke, naj v omenjenem smislu brez zamude pripravi med narodom čim obsežnejšo akcijo sa popolno demokratiziranje, predvsem in nad vsem pa sa splošno in enako volilno pravico, ae da bi se dalo premotiti ali pomiriti z luknjasto volilno rt formo, kakrina je Nikol dav madžaronski načrt, s katerim se zatajujejo vsa načela prave demokracije in se Se nadalje utrjuje popolna politična brezpravnost delavskega razreda. > Ob velikanskem odobravanju so še sodrugi Torov d, E*gen Demetrovič, Turkovič, Dušan Glumač in za zaključek BukSeg. Shod je z burmm pritrjevanjem sprejel predloženo resolucijo. Potem ga je zaključil so drug Batt, ki je opomnil delavce, naj bodo vsak h'p pripravljeni, če jih stranka pokliče na boj. Z viharni klici: •Pripravljeni smo! Pokličite nas, pa pridemo,* se je zaključil impozantni shod, ki pomeni resnično začetek nove dobe na Hrvaškem. Klmen in socialna demokracija. Danes ima nova vladna stranka na Ogrskem svoj ustanovni zbor. To rojstvo se vrši ob prav sumljivih okoliščinah. Ko je stara, sedaj propadla koalicija prevzela vlado, je sklenila z vladarjem pogodbo, s katero se je tudi zavezala, vpeljati na Ogrskem volilno pravico vsaj v tolikem obsegu kakor po Fejervary-Kristi ffyjevem načrtu. Andraši-Košutova koalicija ni izpolnila obljube. Volilno reformo je hotela popačiti s pluraliteto. Preden je mogla izvrSiti to sleparijo, je padla. Prišel je Kbuen. Ko se je predstavil parlamentu, je govoril tudi nekaj o volilni pravici, povedal pa ni nič jasnega. Potem se je sešel odbor za ustanovitev nove vladne stranke in načrt oklica na narod je izdelal grof Tisza, zakleti sovražnik ljudstva in demokracije. V tem načrtu ni nobene besedice o volilni pravici Kaj torej namerava Khuen. Ce bi hotel svoji novi stranki pridobiti simpatije ljudstva, bi se moral postaviti na branik splošne in enake volilne pravice. Zameril bi se fevdalcem in Košutu, dobil bi pa za to točko programa podporo vsega ljudstva vseh ogrskih narodnosti. Ampak tedaj se ne bi mogel vezati s Tiszom. Enega ali drugega hoče torej Khuen oslepariti. Koga P Tisza je lisjak in mu ne bo pomagal do moči, da bi zato sam izginil. Ali naj bo ljudstvo osleparjeno? Socialna demokracija hoče jasnosti. Danes se ima ustanoviti Khuenova strknka in končno izdelati manifest Tega ustanovnega zbora se hoče udeležiti ognka socialno-demokratična stranka in na njem zahtevati od Khnen-H*dervaryja odgovor. Mogoče da bo Khuen molčal Mogoče, da zapre vrata socialno-demokratičnim zastopnikom in jih ne pripusti na zborovanje. A tudi to bi bil odgovor. Socialna demokracija bi tedaj vedela, da nima Khuen z volilno pravico poštenih namenov. Kakorkoli — danes bo jasno, kakšne oblike dobi politični boj na Ogrskem. Friderik Lessner. Na vsakem veijjem strankinem zboru evropskih socialno-demokratičn h strank se je med rasnimi posdravi redno čital tudi brsojav sodruga Friderika Lessnerja, navadno iz Londona. Mlajšim pristašem socialne demokracije je večinoma komaj znano to ime. A Lessner je v mednarodnem delavskem gibanju igral važno vlogo v dobi, ko je bil socializem še v povojih. Friderik Lesšner je bil rojen dne 27. februarja 1825 v Blankenhainu v saško-vajmarski veliki vojvodini. Izučil se je kakor Weitling sa krojača ter je prišel koncem marca 1847 v London. Tu je vstopil v komunistično delavsko društvo ter se je pridružil tajni a tako zgražajo nad moderno lite- raturo kakor dr. Šušteršič in ki zahtevajo še več cenzure kakor policija, si ne upamo niti pomisliti. — Okusi so različni, vendar pa menimo, da ni premodro, načeloma zametavati opereto. Teksti tega žanra sa sicer večinoma zelo prismojeni, vendar se pa ne da tajiti, da je v glasbeni operetni literaturi marsikatero zdravo zrno. Ampak nikdar ne sme opereta zavzeti prvega mesta in se tako šopiriti, da kar ubija dramo, ki je na vsak način, pa naj se pravi, kar se heče, najvažnejša. Izgovor, da je tudi drugod enaka tožba na dnevnem reda, ne velja. Ce imajo Nemci celo vr3to gledališč, kjer se poje sama opereta, imajo pa vendar poleg še lepo število gledališč, ki so posvečena 3ami drami. Mi pa imamo edino gledališče in če se tukaj drama ba-gatelizira, tedaj moramo reči, da sploh nimamo gledališča. Toda od koga naj se pričakuje rešitev? V torek se je prvič uprizorila opereta »Piskro-vezec>, s katero je Leh&r dosegel svoj prvi veliki uspeh, ki mu je ostal tako zvest, da zasluži danes milione kakor drugi ljudje groše. Uspeh je bil zaslužen. S svojim «Piskrovezcem» je Leh&r dvignil opereto, ki je umetniško že strašno propadla, na nekoliko višji nivo. Primerno snovi je porabil razne slovaške motive — Lebar je po rodu sam Slovak — in jih zelo spretno obdelal. Plesni ritem igra v njegovih operetah veliko ulogo; tukaj je upletel slovaški ples, podoben jugoslovanskemu kolu, valček, celo četvorko; najlepša je pa večkrat ponavljana Pfefferkornova pesem o življenju, ki je enostaven račun. Kakor je glasba ljubka, tako je pa besedilo avšasto in prazno; tretje dejanje je že smešno klaverno. — Gospodična Hadrbolčeva je imela ta večer svojo benefico in je zaslužila vse ovacije in kup cvetlic, ki jih je dobila. Njeni uspehi so vselej izborni, če le dobi primerno partijo. S svojim čistim, zvenečim in izvrstno šolanim glasom dosega krasne pevske efekte; partija Suze ji je izvrstno pristajala. Poleg nje se je odlikoval gospod Bohuslav v vlogi simpatičnega žide Pfeffarkorna; škoda, da nima v drami več prilike za razvoj svojega talenta, zakaj tam je njegovo pravo. Kakor vedno je bil tudi gospod Iliči6 na svojem mestu. Omenimo naj še gdčno. Tahierjevo, gda. V e r o v-ška, Povheta in Bukšeka ter otroški zbor, ki je izzval veliko odobravanje. Ojtale epizode, izvzemši ono Iličideve in gdčne. Danilove so čisto brezpomembne. Orkester pod vestnim vodstvom gda. Beniška je storil svojo dolžnost, režija je i»la dobra. : Samosvoj je naslov novi drami, ki jo je spisal Etbin Kristan. Dejanje se suče okrog kobfl kta nekega učenjaka-velaposostnika s kmetom, ki ljubi svojo zemljo nad vse. Oni, ki so se seznanili s tem novim delom, mu odkasujejo mesto nad Katonom Vrankovjčun. Delavska organizacija v Gorici. Delavci I V nedeljo, dne 20. L m. ob 10. dopoldne >e slovesno otvore novi prostori delavskega doma v Gorici, ulica Tre Re štev. 16. Ta dan mora postati praznik goriškemu delavstvu, ki dobi najlepšo priliko, da manifestira svojo neupogljivo voljo za izobrazbo, za organizacijo in za delo, da si izboljša svoj položaj na podlagi razrednega boja in mednarodne delavske vzajemnosti. V tem zmislu Vas vabi podpisani odbor na ljudski shod ki bo ob priliki otvoritve, ob 10. dopoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: •Dolžnosti in cilji delavskih organizacij*. Poročevalca sta: Dr. Henrik Tuma v slovenskem, Tuntar v italijanskem jeziku. Delavci! Udeležite se t velikem številu tega shoda in otvoritve novih prostorov, kjer boste delali za socialni preobrat v prid sebi in svojim otrokom. V svojih novih prostorih boste, mednarodno združeni proti mednarodni družbi izkoriščevalcev, krepčali svoje organizacije, zbirali svoje moči, vadili se in urili ter polagali temelj mogočni stavbi svobodne bodočnosti. Vsi torej na shodi Upravni odbor delavskih orgaalsaoij. Dopisi. Opftlas pri Trstu. Tržaška »Eiinost* ne more, pa ne more govoriti resnice. Zlasti tedaj ne, če govori o socialnih demokratih. V pustu smo imeli tudi tukajšnji železničarji svojo veselico s plesom. Vabila smo tiskali v slovenskem in nemškem jeziku. Neki tuk. uradnik je slučajno dobil nemško vabilo, pa je takoj napisal za »Edinost* notico o socialističnem nemškutarstvu. Kako je prišlo, da jo do* tični gospod uradnik dobil nemško vabilo, ne vemo. In mi se s to stvarjo ne bomo preveč bavili. Tako važna vprašanja naj le rešujejo ljudje, ki ves božji dan nimajo drugega posla, kakor da si belijo glave, kako bi neki mogli napisati laž o socialni demokraciji. Ti gospodje narodni uradniki, ki bi sicer za počen groš prodali vsakemu judu svojo narodnost, plačujejo z obrekovanjem ogromne žrtve, ki so jih prestali delavci v bojih z železniško upravo in ki so s svojim delom dosegli, da smejo tudi gospodje narodni uradniki danes svobodneje dihati. Več ne maramo povedati. Koastatirati smo hoteli samo dejstvo, da je «Edinost» napisala laž, da so bila razposlana po večini samo nemška vabila in dejstvo, kako frivolno objavlja »Eiinost* vse, kar ji kdo pošlje proti socialističnemu delavstvu. Skedenj pri Trstu. Poročati imamo o dogodku, ki se tiče tukajšne policije ia ki se bo človeku, mislečemu, da je policija le za strogo varstvo zakona na svetu, zdel neverjeten, pa je vendar do pičice resničen, kar lahko dokažemo z zanesljivimi pričami. Bilo je dne 2. t. m. ob 2. popolnoči, ko so se trije fantje napravili iz kavarne proti domu. Ko so prišli na cesto, je eden njih nekoliko glasneje zavriskal, ker se pač večkrat zgodi. V tem je pristopil k njim policijski nadzornik in zakričal: Tiho ŠtajerciI Na to je omenil K.: »Saj vendar ni treba, da bi bili t*ko grobi!* — Dotlej bi bilo vse prav in dobro. Policija ima prav, da skrbi za nočni mir, fantje imajo pa tudi prav, če mislijo, da bi policija lahko opravila take reči brez grobosti. Ko je vsa trojica fantov prišla do neke hiše, v kateri je eden prebival, ki je vse natančno opazoval, je eden fantov zapel: »Jaz pa le počas — jo režem k ljubici v vas.* To ni bilo prav; ampak fant je bil vinjen. Bilo bi bolje, če ne bi bil, toda on vsaj ni bil v službi. Pač pa sta bila v službi policijski inšpektor in stražnik, pa sta tudi bila vinjena. In to gotovo ni bilo prav. Ampak le na ta način se da razlagati, kar se je potem zgodilo. Omenjen inšpektor je namreč pridirjal za fantem M., ko je bil že v hiši, za njim pa stiažoik. la v temni veži, le ob svetlobi užigalk, misleča pač, da ju nihče ne vidi, sta začela obdelovati fanta s pestmi. Neki hišni prebivalec, ki je vse opazoval skozi ključavnico, je bil radi te sirovosti ves ogorčen, pa je užgal luč, hitro odprl vrata in poklical še drugo pričo. Ko sta policaja spoznala, da nista neopažena, sta hitro izpustila svojo žrtev in jo odkurila. Pretep je bil trajal dobrih osem minut; bil ni ma-leakosten, kajti «gvardie» sta bili vrgli fanta na tla in da nista tepla le za šalo, so dokazovale sirove psovke, s katerimi sta spremljevali uvoje početje m dejstvo, da je bil fantu suknjič ves potrgan in skoro vsi gumbi odtrgani. — Ko je bil rešen iz njiju pesti, je šel fant spat. Toda naenkrat, ob 7,4. zjutraj pride policija ponj v hišo, a kakor po nevarnega razbojnika jih pnmaršira — ponočiI — kar pet; štirje stražniki, pa inšpektor na čeln. Razbijali so po vratih, da se je kar hiša tresla, Ko so prišli v sobo, v kateri je spala njihova žrtev, so ga «aretirali» na tak način, kakršen je le na Ruskem v navadi. Fant je namreč še spal; inšpektor ga je pa pograbil za noge in ga tako potegnil iz postelje. Neki navzoči delavec jih je moral šele opozoriti, da ao tako ne vrši aretacija. Potem so ga tresli za rame in le preden je bil popolnoma zbujen, mu je inšpektor napovedal aretacijo. Dejal mu je pa tudi, da se spiše ž njim te zapisnik in da se v 10 minutah lahko zopet vrne domov. Fant ae ni nič upiral, ampak — vrnil se ni več. V kakšnem stanju so bili policaji, priča dejstvo, da so pri svojem prvem nastopu itgubili verižico in krožek ure. Sele ob 4. zjutraj je prišel redar v hišo vprašat, če se niso našli omenjeni predmeti. Žana že prej omenjenega delavca, ki je bila našla te reči, jim jih je izročila. A gospodje policaji so bili tako trezni, da so to do 6. in 50 minut zjutraj zopet pozabili, pa je prišel tedaj zopet eden vpraševat, in ob 8. zjutraj zopet, da ob 10. in 40 minut le enkrat. Tedaj lele se jim je vrnil spomin. Komentarja temu dogodku ni treba pisati. Omenjamo le, da fant, katerega je doletela ta čudna ruska pustolovičina, ni naš pristaš in nimamo razven občečloveškega nobenega drugega povoda, da bi se zanj potegovali. Prizadetim policajem svetujemo, naj nič ne izkušajo utajevati, ker imamo prič dovolj. Zahtevamo pa brezpogojno, da se zadeva preišče, da dobi brez razloga tepeni človek zadoščenja in da ae take svinjarije preprečijo sa bodoče. Polj, (Popravek). Ime pekovskega mojstra V zadnjem dopisu se ima Citati »Rebula*. Strokovni pregled. Redni občni sbor pekovsko tvoso v Polja se je vriil dne 13. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih novega «Delavskega Doma* ob udeležbi, ki je prekosila vsako pričakovanje. Občni sbor je otvoril sodr. Ferlan kot predsednik in naznanil dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. O blagajni je poročal sodr. Ig. Miklavčič, ki je povedal, da je glavni račun iz L 1909 izkazoval 2432 40 K dohodkov; izdatkov je bilo 2421*09 K, t. j. razne podpore in centrali. Dolga je ostalo 11 K 31 h, Skupnih izdatkov s dolgom vred: 2432 40. Pol teh je o»t»lo krajni skupini l 219 08 K, t. j. od vsake znamke 8 vin. Kazai 9 10 K, a darovalo se je 7 30 K. Skupaj 235 48 K in 11-31 K, kar je ostalo dolga centrali, skupaj 246 79 K. Stroškov je imela za potrebščine, stanovanje in druge male oer tem Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči v želodcu, nobenih bolečin, odkar jemljimo Fellerjeve odvajajoče rab^rbarne praške z znamko *EUepillen». Pravimo Vam is Ukuinje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje ia pospešujejo prebavo. 6 ikatljic franko i K, Izdeluje jih le lekarnar E. V. Felier v Stubici, Eliin trg it. 203, HrvaUko, podpore: 246*79 E. V novi odbor so bili izvoženi: Preds. Okretič Anton, podpreds. Tomšič Gregor, tajnik Krai ni g er Josip, blagajnik: Mi-klavčič; odborniki: Škabar Alojzij, Pakor Franc, Prosen Nace, Russin Janez; pregledovalci: Plat z er Ivan, Peresin Anton. Namestniki : Masten Franc in Sedmak Matej. Ob raznoterostih je poročal sodr. Furlan, poslan od ožjega odbora Jug. social, dem. stranke v Pulju. Med drugim je pojasnil novo reformo za strokovne organizacije, predlog, ki ga je objavil sodr. dr. Braun v «Kampfu>. Nadalje je poročal o časopisju in o organizaciji. Videti je bilo, da se naši peki zelo zanimajo, kajti sledili so izvajanjem sodr. Furlana z največjo paznostjo. Poročevalec se je spomnil tudi naših žrtev iz 1. 1902, v dneh 13—14 februarja, ki so padli pod krutim orožjem militarizma in močili s svojo proletarsko krvjo ulice tržaškega mesta. Potem je občni zbor sklenil resolucijo, s katero zahteva da Rebula, ki ima v svoji pekarni vojake za pekovske pomočnike, absolutno spremeni svojo taktiko, drugače bo pekovska zveza napravila potrebne korake. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je predsednik zaključil ta lepo uspeli občni zbor ob pol 1. popoldne. Zbor je pokazal, da se naši peki zavedajo svojega položaja in ne trpe nobenega, kdor ni organiziran. Le tako naprej sodrugi, in zmaga bo naša! Socialni pregled. ** Iofamija vrinterturikih stavbinskih podjetnikov njihovih agentov je taka, da bi morala posebno slovenskim delavcem pognati rdečico jeze v obraz. S posebno vnemo išče namreč ta sodrga stavkokazov zlasti po slovenskih krajih. To se pravi, da smatra ta druhal Slovence res za nekulturen narod, čigar delavci ne vedo, kaj je delavska vzajemnost in poštenost. Najboljši odgovor na to šuftarsko žalitev dajo slovenski delavci nesramnim kupovalcem duš, če jib, kadar pridejo taki agentje, poženo na tak način, da jim ne bo nikdar več prihajalo na misel, iskati delavskih Judežev med Slovenci. Vsi zaupniki si bodo pridobili veliko zaslugo, če pouče delavce po vseh krajih o veliki winterturški stavki in o falotovskih namenih takih agentov. ** Nočno ieniko delo. Trgovinski minister je izročil zborničnemu predsedstvu zakonski načrt o prepovedi nočnega ženskega dela v industrijskih podjetjih. Iz stranke. o Polt. Naznanjamo tem potem, da bo seja Iskalnega političnega odbora v torek, dne 22. februarja ob 8. zvečer. Prosi se, da se vsi delegati posameznih organizacij za gotovo udeleže te seje, kjer se bo razpravljalo o jako važnih stvareh. Politični odbor. o Odbor delaTikib organizacij ? Gorici, ki trna upravljati nove društvene prostore, je sestavljen is sledečih sodrugov: Josip Petejan, blagajnik in tajnic; dr. Anton Dermota, Alfred C ali i mi, Josip Tun tar, A. Debiaggio. o Dimlter Blagojev je v Sofiji prazuoval 6. februarja t. 1. 25.et.nico socialno-demokratičnega delovanja. Pred 25 leti je Dimiter Blagojev ustanovil s peščico somišljenikov prvo socialno-demokra-tično politično skupino v Peterburgu na Ruskem. Bil je torej Balgar, ki je med vzhodnimi Slovani prvi pričal delo marksizma. Ustanovil je tudi prvi socialno-demokratični časopis na Ruskem. Za svoje defo — dasi ne revolucionarno, marveč v duhu modernega marksizma — je bil aretiran ter je preživel 6 mesecev ječe v Petropavlovski trdnjavi. Izgnan, se je preselil v Bolgarijo, kjer je nadaljeval socialne-demokratično propagando pod tiranskim režimom znanega Stambulova. Tudi na Bolgarskem je bil zasledovan in aretiran ter oproščen šele, ko je nastopilo ministrstvo Stojlova. Od takrat neprenehoma deluje kot agitator in organizator socialne demokracije ter urejuje že 16. leto najstarejšo slovansko sociaino-demokra-tično revijo . Zal, da dosedaj ni bilo mkakega praktičnega stika sociaino-demokra-ličnega slovenskega časopisja z bolgarskim in smo tako prišli mi slovenski socialni demokrati post festum, da tudi od svoje strani želimo temu starešini socialne demokracije na Balkanu na mnogsja leta za prospeh jugovzhodnega slovanskega proletariata 1 Avgust Bebel. V torek, 22. t. m. praznuje starešina nemške socialne demokracije sedemdesetletnico svojega rojstva. Torkova številka »Rdečega Prapor j a“ posveti delavskemu prvoborltelju poseben članek. Domače vesti. — Časten msičau ljubljanski je poslal dr. Ivan Ta v č a r po soglasnem sklepu občinskega sveta na predlog župana Hribarja. Predlagatelj je v daljšem govoru navajal, kaj smatra za zasluge drja. Tavčarja ter je najglasneje omenjal zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora in Tavčarjev ondotni nastop. Po vsem tem sodeč so torej gospodje hoteli počastiti drja. Tavčarja zaradi njegove politike. Zdi se nam, da je bil ta nagib precej egoističen; liberalni gospodje so pač podelili častno meščanstvo Tavčarju, pohvaliti in počastiti so pa hoteli sebe in liberalizem. Nič ni moglo biti bolj zgrešeno kakor to. Zakaj če je bil dr. Tavčar svoje žive dni diletant v politiki, je dosegel vrhunec naivnosti v zadnjih letih, ko je padal iz skrajnosti v skrajnost ter menjaval nazore in taktiko kakor srajce. Najprej vehementna f lipika zoper splošno in enako volilno pravico v državnem zboru; potem podpis resolucije v deželnem zboru, ki zahteva splošno in enako volilno pravico za državni zbor; kmalu na to obstrukcija zoper splošno in enako volilno pravico v državnem zboru; hrupna obstrukcija zoper volilno reformo v deželnem zboru; naenkrat pobratimstvo s klerikalci; glasovanje za skrajno mizerno volilno reformo v deželnem zboru; glasovanje za reformo opravilnika, ki priznava glavarju absolutistično moč; kompromis s klerikalci za volitve; nenadoma zopet brezmočni poizkusi obstrukcije v deželnem zboru, to so le nekatere točke, ki označujejo pot liberalne, pot Tavčajeve politike v zadnjih letih in popolni poraz liberalizma je nujna posledica tega tavanja brez cilja in spoznanja. In za to častno meščanstvo P ... Ampak eno kratko besedo je rekel Hribar v svojem dolgem govoru, ki bi edina, a popolnoma upravičila počaščenje. Mimogrede, s precej neokusnimi besedami pač je župan omenil pisatelja Tavčarja. To je razlog, ki se mu lahko prizna veljava in če bi bili modri mestni očetje podelili častno meščanstvo literatu Tavčarju, bi temu imenovanju lahko pritrdilo vse, kar je kulturnega na Slovenskem. Zasluge, ki si jih je Tavčar pridobil za slovensko književnost, so nedvomne in spričo njih izgine vsako strankarsko nasprotje: te zasluge bodo veljale, ko ne bo več ne sluha ne duhu o liberalizmu. Za te zasluge bi mu bili podelili častno meščanstvo, pa bi bilo vse prav. O poli tič ar ju Tavčarju naj bi pa rajši molčali, kadar ga hočejo častiti. — VsenčIUiCio vprašanje je zopet nekoliko oživelo po zaslugi goriškega deželnega zbora. Laški poslanec Pet eri n je vložil predlog, ki poziva vlado, naj neodvlačno ustanovi italijansko univerzo v Trstu. Na to je vstal slovenski klerikalec Berbuč in povedal, da Slovenci niso nasprotniki italijanskega vseučilišča, ker sami žele ustanovitev slovenske fakultete. Končno je vložil predlog s pozivom vlade, da naj ustanovi tudi slovensko univerzo v Ljubljani. Oba predloga sta bila nazadnje sprejeta. Velikega praktičnega pomena ne bota imela, ampak kot demonstracija sta vendar zanimiva. Nikjer še nismo čitali, da so slovenski klerikalci radi tega sklepa postali izdajalci naroda. Iu vendar so storili enak greh, grozovit, strahovit greh kakor nekdaj trikrat prokleti socialni de-mokratje. Nebo se ni zrušilo, zemlja se ni odprla, da bi pogoltnila Efialte; niti .Slovenec* ni ze-rohnel. In vendar so goriški slovenski klerikalci priznali Italijanom pravico do univerze v — Trstu 1 — Ko je bil v Ljubljani v Unionu shod za slovensko vseučilišče, se je gromovito protestiralo proti tržaški univerzi za Italijane in socialni demokratje so bili na jako nedelikaten način naprošeni, naj se ne udeleže shoda, če se ne mislijo pridružiti temu protestu. In danes? Dim in veter vsi tedanji protesti, nezmisel tedanji sklep. Kar se šteje socialnim demokratom v »naroden greh*, je pri narodnih klerikalcih politična modrost in previdnost To je »poštenje* v slovenski politiki. — V Celom iledi škandal škandala. Pred kratkim se je poročalo o krasni mrtvašnici, v kateri podgane glodajo mrliče in so v kratkem času četvero trupel skoro požrle. Zdaj pa prihaja na dan škandal, ki se je primeril v deželni bolnišnici. Pred kratkim so tam namestili mladega človeka za zdravnika. Tri tedne je opravljal službo pri bolnikih, a zdaj se je naenkrat izkazalo, da so vsa njegova izpričevala falsifcirana in da sploh nič ne razume o zdravništvu. Vodstvo bolnišnice je hotelo potlačiti in zatajiti vso strar, vendar je pa prišla na dan in poslanec sodrug Eich bo o škandalu interpeliral v deželnem zboru. — Tržaške delavske itdrnge naznanjajo, da se občni zbor za člane, ki spadajo v delokrog skladišča v ul. Belvedere, ki je bil sklican na pretečeni petek, ni mogel vršiti vsled premale udeležbe. Zato se vrši občni zbor v soboto dne 19. t. m. ob 8. in pol zvečer v gostilni International ul. Boccacdo 25 z enakim dnevnim redom, ki je bil namenjen prvemu sklicanju, članom priporočamo, da se tega občnega zbora udeleže v velikem številu in da privedejo s seboj tudi svoje soproge. Dnevni red je zelo važen, torej naj nihče ne manjka. — Grtflorčlč proti škofa. Nenaravnejših političnih razmer ne bo kmalu še kje kakor na Goriškem. Če človek zasleduje to politiko, se mu zdi, kakor da sedi v operetnem gledališču, kjer je libretist hotel prekositi vse neverjetnosti svojih tekmecev, Prav kuriozen dogodek je bil zadnji teden v deželnem zboru. B la je — nekaj redkega 1 — prav vatna seja; šlo se je za ustanovitev deželne banke, ki ja je bil predlagal deželni odbor. Pri tej točki se je oglosil za besedo tudi virilist nadškof dr. Sedej ter je dvignil svoj glas proti slovenskim klerikalcem. Ostro, kolikor je le mogel, je pobijal ustanovitev banke, češ, da je nevarna obstoječim podobnim zavodom kakor zastavljalnici i. t. d., ter celo deželi sami. Ko je prišlo do glasovapja, je nadškof glasoval proti, ž njim tudi laški kleri- kalci. Za ustanovitev je pa glasovala Pajer-Gregor« čičeva italijansko-slovenska, liberalUo-klerikalna večina. Na to je nadškof vstal in vidno jazen odšel iz zbornice, za njim pa laški klerikalci. O jerum, jerum 1 Niti nadškofova avtoriteta ne zaleže več pri naših klerikalcih! — Kolonsko vprašanje. V soboto je bila v Gorici konferenca radi kolonskega vprašanja. Navzoč je bil namestnik Hohenlohe, ki je predsedoval, deželni glavar Pajer, dvorni svetnik okr. glavar grof Attems, od ministrstva S c hu 11 er n, poslanca Antonelii in Fon, zastopniki veleposestva, kmetijskega društva i. t d. Konferenca je trajala precej časa. Kazali sta se dve tendenci: proti kolonskemu zakonskemu načrtu in za načrt. Slednjič so izvolili odsek 6 članov: glavar, vladni zastopnik, zastopnika za laške in slovenske veleposestnike ter dva zastopnika kolonov. Ta odsek ima nalogo, do konca marca preštudirati načrta iz ministrstva in deželnega odbora, da se potem zopet skliče konferenca, ki odloči, kaj storiti glede na predložena zakonska načrta. Zadnje vesti. Demonstracija v Lvova. Lvov, 18. februarja. V občinskem svetu je včeraj demokrat dr. Li-sievvicz interpeliral radi občinske in deželno-zborske volilne reforme. Ko je predsednik O i uch-cinski na to prešerno odgovoril, so priredili.delavci, ki so bili v velikem številu zbrani na galeriji, impozantno manifestacijo. Poslanec Vitijk je imel na galeriji govor in je v imenu delavstva zahteval volilno reformo. Zapele so se delavske pesmi. Občinski svetovalci so poslali Sliwin-skega na galerijo, ki je obljubil, da bo odsek za volilno reformo v najkrajšem času izpolnil svojo dolžnost. Boienika aBtava Dunaj, 18. februarja. Cesar je potrdil sledeč zakonske načrte za Bosno in Hercegovino: 1. Deželni štatut. 2. Volilni red. 3. Opravitnik sabora. 4. Društveni zakon. 5. Zboro-valni zakon. 6. Zakon o okrajnih svetih. Ustava se razglasi v torek. Cssarski man fast se objavi v uradnih listih na Duaaju, v Budimpešti in v Sarajevu. Načelnik deželne vlade za Bosno in Hercegovino razglasi manifest slovesno v konaku in vsa garnizija v paradi stopi pod orožje. V državnih podjetjih bo ta dan počivalo delo. Lasgsr|ava bolezen. Dunaj, 18. februarja. Lueger je moral biti zopet operiran in je zelo slab. Nevarnost še ni minila. Orške rasmere. Atene, 18. februarja. Uradno se zanikujejo vse vesti o nevarnem položaju v deželi in o nasprotju med vojsko in mornarico. Atene, 18. februarja. Grška zbornica je izvolila vpokojenega generala, bivšega ministra Za-madosa za predsednika. Dobil je 109 glasov ob navzočnosti 112 poslancev. Poloial na Angleškem. London, 18. februarja. Pogajanje ministrskega predsednika A s q u i t ha z voditeljem irskih nacionalistov Redmondom so se baje razbila. Vodja delavske stranke Bar ne s pravi, da A q iith od kralja ni dobil pričakovanih garancij za utesnitev pravic gosposke zbornice. Delavska stranka ne more privoliti, da bi se razpravljalo o proračunu, preden se izvrši razprava o gosposki zbornici. Ce je ločitev strank potrebna, pravi Barnes, naj se izvrši čim prej. Santlago ds Chile. Pri otoku Huamblim se je razbil parnik «Luna», ki je bil last Pacific Steam C mpanyje. Boje se, da je ladja izgubljena. Angleška ladja »Hathuneh* je sprejela 205 ponesrečencev, morala je pa pustiti še 88 potnikov na «Luai», ker je bilo dalnje reševanje nemogoče, Prvi krmar in 50 potnikov je utonilo. Kaj naj I sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? Odgoneri dCaihreiner ZKneipp-sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. ZNi boljšega zajutrka za mlado in staro. sni*. Društvene vesti. § Draitvo «Ljudski oder* ▼ Trita. V petek dne 25. t. m. ob 8. ib pol zvečer predava v Delavskem domu ul. Boschstto št. 5. II sad. dr. Ivan Merhar, profesor v Trstu, o predmetu: Na j novejša slovenska književnost in socialn a ideja. Slovenskim delavcem in vsem prijateljem izobrazbe bo to predavanje zcpet izreden duševni užitek. Najnovejša slovenska književnost, katere najlepša zastopnika sta Cankar in Zupančič, je gotovo najlepši pojav v kulturnem razvoju slovenskega naroda. Na predavanju pa bomo izvedeli, kakšno vlogo igra socialna ideja v tej najnovejši naši književnosti. Vse ene, ki po izobrazbi in duševnih vžitkih hrepene, poživljamo že sedaj na to predavanje, ki bo gotovo napolnilo dvorano v Delavskem domu. Shodi. Qoren]a Vrtojba. V nedeljo, 13. t. m. je bil pri nas zaupen shod, na katerem je poročal sodrug dr. Tuma o delavski hranilnici in posojilnici ter o strokovni organizaciji zidarjev. Shod je bil v vsakem oziru uspešen. Solkan. Pri nas je bil v nedeljo, 13. t. m. zaupen seitanek, na katerem je sodrug P e t e j a n poročal o politični, strokovni in gospodarski organizaciji. Sprejelo se je več važnih sklepov. . V Trita sklicuje tamošnja krajna organizacija javen ljudski shod na nedeljo, dne 20. t. m. ob 6. in pol zvečer v gostilni «IoternationaI> ul. Boccaccio št. 25. Dnevni reJ: Delovanje tržaškega deželnega zbora in mestnega sveta in novi davki. Sodrugom priporočamo, da se tega važnega shoda udeleže v velikem številu. V 8t. Križa pri Trstu sklicuje krajna organizacija javen shod na nedeljo dne 20 t. m. ob 3. popoldne v veliko dvorano gostilne «Maganje». Dnevni red: Delovanje deželnega zbora in mestnega sveta tržaškega in novi davki. Kakor vsikdar, tako se bodo križki sodrugi udeležili tudi tega ■hoda v velikem številu. f Sodem oiob ubitih. V Arizoni v Ameriki je dirjal avtomobil i sedmimi osebami proti ka-menolomu. Delavci so svarili ljud*, češ, da se bo v najkrajšem času razstrelila velika skala. In res. Dinamit je eksplodiral in vseh sedem oseb so ubili kameni. t Lurd kot Tir dohodkov. Po neki ravnokar obelodanjeni katoliški statistiki je obiskalo zadnjih deset let Lourdes 3049 zdravnikov in 53 958 bolnikov na 2866 romanj h. Samo lansko leto je šlo v Lourdes 605 železniških vlakov z 10.000 bolnik«. Kopali so se bolniki v čudodelni vodi 131.261krat in 5646 strežnikov je nudilo bolnikom brezplačno pomoč. Užitaine je dobil mestni urad od romarjev 135 000 frankov. Pošta je prodala vrednost za 110 000 frankov več kakor prošlo leto. Železnica je imela od romarjev to leto 26.728.425 frankov dohodkov. Zadnje leto je prineslo 2 in pol milijona romarjev 50 do 60 milj. na Francosko. Da Francij)«, neverna, brezbožna in najstarejša hči cerkve ne zapre lurške jame, je umljivo, ker bi sicer izostal žvenketajoči blagoslov. Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah inv brivnicah MT H 50% prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 52-31 Sladln — t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi iega se 1 pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 50 vinar]ey. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. *■ Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy. Raznoterosti. t 0 papeževi garderobi se poroča: Med vsemi evropejskimi vladarji ima papež Pij X. naj bogatejšo in najdragocenejšo garderobo. Vse obleke io poante z dragimi kamni. Posebna čreda petdesetih ovc daje volno za papeževe obleke. Prstanov ima izvanredno mnogo in marsikateri med njimi reprezentuje precejšnje premoženje. Kristu* ni imel toliko oblek, njegovi namestniki pa izdajajo osromne avote za zunanjost. t Največja feola. Največjo šolo so utvorili v Ntw Yorku. Poslopje ima 23 nadstropij iu 200 sob po 50 učencev, tako da lahko šolo obiskuje 10.000 otrok. t Kož g 30 ženami V N w Ycrku so zaprli barona Mullerja iz Los Angeles v Kaliforniji, ki ae je poročil a tridesetimi ženami. Živel je z ženo toliko časa, da mu je izročila svoje prihranke, potem jo je zapustil in si poiskal v drugem kraju drugo ženo. Po njegovem lastnem mnenju ai na svatu nič lažjega, kakor pregovoriti ženo za poroko. t 0 ritnikih financah piše neki bavarski katoličan: Koncem prošlega leta je narasel LJUBLJANA si Turjaiki trg it. 7 Največja zaloga polilitva za spalne in jedilne sobe, salone in go-]|| sposke sobe. Preproge, zastorji, modroei na zmeti, iimnati modrooi, otroški vozički i. t. d.|&| Najnlžlo oene. NaJ.oildooJie blago. Kmečko-delavska gospodarska zadruga Dobravlje :: pošta Sv. Križ, Goriško :: Dobravlje .i .. -iiioffam u i'i'i ssbeesss*~ii!.-lizss*sb 1±. JBU- ~obssbb^ • r- priporoča svojo bogato zalogo Izbornih vin. V Llnbllanllma salogo v Vod matu ..pri Mraku11. Po cenatije vprašati v" prodajalni »Konsumnefla društva ga Ljubljano In —okolico*1, Vodmat, Bohoričeva ullca> ------ IvtaiatiU ia »darovai nisdnik Fiaa BartL Tiska Iv. Pv. Lanaprst v Kranja.