Časopis slovenskih delavcev lil H! Ljubljana, 21. novembra 1996 ☆ številka 53 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer Ko smo v prejšnji številki Delavske enotnosti objavili pogovor zMetko Roksandič, v katerem je tudi s sindikalne plati odprla nekaj vprašanj našega vstopa v Evropsko nnijo, smo v uredništvo dobili kar nekaj pohval. Očitneje za sindikaliste tema aktualna in zanimanja vredna. Zato smo Metko Roksandič' prosili, naj začne pisati novo rubriko. V njej bo poja-snjevala, kaj Evropska unija sploh je, kako deluje, kakšna je njena vloga in organi... Naslednji sklop bo Evropska konfederacija s'ndikatov, njena struktura in predvsem vloga Pri približevanju Slovenije EU. Pomembno vprašanje bo, kaj imajo pri tem opraviti sindikati, kako to njihovo funkcijo pojmuje Evropa in kako težko jo je uveljavljati v Sloveniji. Rubrika bo zaključena s prikazom konkretnih problemov, prednosti in pasti, ki J'h priključevanje EU prinaša državi in posameznim gospodarskim sklopom. Rubrika z delovnim naslovom Evropa na Dalmatinovi 4 bo stekla v naslednji številki v Sindikalnem zaupniku. Delodajalci pridejo na neformalni pogovor !«»ew«wc< Upravni odbor Gospodarske zbornice, katerega člani so tudi predstavniki drugih delodajalskih združenj, je danes na redni seji sprejel pobudo sindikatov, da bi se sestali na neformalnem, informativnem pogovoru v torek, 26. novembra. Delodajalci menijo, da se pogajanja morajo začeti, zato bodo kot pametnejši v sporu zaradi odpovedi splošne kolektivne pogodbe odnehali. Se naprej pa vztrajajo pri svojih stališčih, da seje treba pogovoriti o novi splošni kolektivni pogodbi, ki naj bo osnova tudi za pogajanja o panožnih kolektivnih pogodbah. Pravijo, da so žc pred mesecem dni sindikatom odgovorili, da nimajo nič proti, če sindikati začnejo pogajanja s pozicij sedaj še veljavne splošne kolektivne pogodbe. Gre torej za pogajanja. katerih rezultat bo kompromis. Vendar poudarjajo, da moramo nujno | spremenili odnos do trošenja ustvarjenega domačega proizvoda. Na koncu seje je predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk poudaril, da se delodajalci trudijo za povišanje plač in izboljšanje standarda ter povečanje števila delovnih mest, a na dolgoročnih osnovah. Do- 1 dal pa je še, da se delodajalci želijo pogajati z vsemi reprezentativnimi 1 sindikati hkrati, ne pa posamič. | Direktorji proti V odgovorih na anketo revije Podjetnik je večina direktorjev pove- I dala, da ne podpirajo zmanjšanja povračfla stroškov za prevoz na delo, 1 regresa za prehrano med delom in dodatka za delovno dobo. V anketi I je sodelovalo 155 direktorjev, njihovi odgovori so objavljeni v 10. šte- 1 vilki Podjetnika. I stran 6 Država bo pomagala pri samozaposlovanju MILIJON TOLARJEV ZA DELOVNO MESTO stran TIMBERIJA - SRAMOTA NASE DRŽAVE BOMO OB NEDELJAH BREZ SVEŽEGA KRUHA? Prihodnji teden se bodo v Miinchnu srečali pre-sedniki kovinarskih sindikatov, Kova Češke in Slovaške, Skei Slovenije in IG Metali Bavarske. Ob peti obletnici medsebojnega sodelovanjajih je tja povabil Werner Neugebauer, predsednik IGM Bavarske. Kot nam je povedal Albert Vodovnik, so se v tem obdobju od kolegov marsikaj naučili. Zlasti kolegom iz IGM Bavarske, ki sojih večkrat povabili na svoja pogajanja, se bo za pomoč tam še enkrat zahvalil. Zaradi širitve Evropske unije bodo na srečanju v Miinchnu govorili zlasti o vlogi sindikatov v Evropi brez meja in o globalizaciji svetovnega gospodarstva. Sodelovali bodo tudi diplomatski predstavniki vseh teh držav, Skei je tja povabil Dušana Semoliča, predsednika ZSSS. F „ 21. novembra 1996 V pričakovanju začetka delovanja evropske diagonalne kumulacije porekla blaga V Uradnem listu št. 58 z dne 21. oktobra 1996je objavljena Uredba o spremembi uredbe o začasni uporabi sporazuma med Slovenijo in državami EFTE in sporazuma o pristopu Republike Slovenije k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (CEFTA). V omenjenih sporazumih se s 1. januarjem 1997 začnejo uporabljati nova pravila o poreklu blaga, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, za katere se želi uveljavljati preferencialni carinski tretman, dogovorjen s tema sporazumoma. Sprememba se odraža v novem integralnem besedilu protokola B o pravilih o poreklu blaga v sporazumu med Slovenijo in državami EFTA in protokola 7 sporazuma CEFTA. Ta protokola sta praktično enaka, ker sta nastala na podlagi harmoniziranih evropskih preferencialnih pravil o poreklu blaga, dogovorjenih z namenom uvedbe evropske diagonalne kumulacije porekla blaga. Pobuda za tako kumulacijo je bila podana na Ministrskem svetu EU leta 1993 v Kopenhagnu, konkretna odločitev o pristopu k izdelavi strategije za evropsko diagonalno kumulacijo je bila dosežena na Ministrskem svetu EU v Essnu decembra 1994. Cilj je bil poenotiti vsa različna preferencialna pravila o poreklu blaga v Evropi in z razširitvijo možnosti kumulacije okrepiti učinkovitost pri-družitvenih sporazumov ter z omogočanjem uporabe materialov s poreklom po teh enotnih pravili o poreklu blaga spodbuditi kar najširše možnosti gospodarskega sodelovanja med subjekti po vsej Evropi. Spodbujala naj bi se uporaba inputov na preferencialni osnovi iz tega nastajajočega skupnega prostotrgovinskega območja bolj kot iz tretjih držav. Diagonalna evropska kumulacijo porekla blaga pomeni, da je pri proizvodnji blaga, ki pri končnem izvozu v države Evropske skupnosti uživa preferencialni tretman, dovoljena uporaba surovin in repromateriala iz vseh tistih držav, naštetih v 4. členu harmoniziranega protokola, ki so medsebojno sklenile ustrezne preferencialne sporazume, ki vsebujejo identična pravila o poreklu blaga. Pogoj pri tem pa je, da so ti inputi - surovine ali izdelki - pridobili poreklo države po teh enotnih pravilih (za to je treba zadostiti pravilu iz seznama v prilogi II in hkrati za materiale brez porekla zagotoviti plačilo uvoznih dajatev). Slovenija je bila povabljena na sodelovanje pri oblikovanju harmoniziranih pravil na podlagi začetka pogajanj o pridružitvenem sporazumu in je na podlagi sklepa Sveta EU tudi vključena v krog držav bodoče diagonalne kumulacije (imenovana je v 4. členu protokola). Te države so: 25 dižav članic Evropske skupnosti, 4 države članice EFTE - Norveška, Islandija, Švica, Liechtenstein, države sporazuma CEFTA - Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, baltske države - Estonija, Litva, Latvija, Romu- nija, Bolgarija in Slovenija, skupaj torej 29 držav. Ko bo Slovenija do konca leta 1996podpisala še preostale potrebne sporazume o prosti trgovini z Bolgarijo, Estonijo in Romunijo (oziroma če do takrat Romunija pristopi k CEFTI) in jih bo začela v celoti uporabljati s 1.1. 1997 tudi v odnosih z Evropsko skupnostjo na podlagi Začasnega sporazuma, z državami EFTE, CEFTE ter z Latvijo in Litvo, bo izpolnila potrebne pogoje za vključitev v diagonalno kumulacijo. Evropska komisija je v delovni skupini, v kateri so sodelovale vse bodoče države udeleženke oblikovala predlog harmoniziranih pravil o poreklu blaga, v katerih sta opravljena dva pomembna koraka in prinaša potemtakem dve bistveni novosti v preferencialni trgovini v Evropi - to je poenotenje pravil in uvedba diagonalne kumulacije. Do začetka uvedbe diagonalne kumulacije (predvidoma 1. 1. 1997) veljajo v Evropi različne vrste kumulacije porekla blaga - bilateralna (ta je določena v vsakem posamičnem sporazumu), multilateralna (npr. znotraj EFTE in pri izvozu v države ES in držav CEFTE razen Slovenije na podlagi njihovih pridružitvenih sporazumov) ter polna kumulacija (v sporazumu v Enotnem gospodarskem sporazumu EEA) Da bi se izdelki iz vseh navedenih evropskih držav, s katerimi ima Evropska zveza kakršen koli preferencialni trgovinski sporazum lahko uporabljali kot material s poreklom pri končnem 'izvozu v državo članico ES (kot že rečeno, od tod naziv evropska diagonalna kumulacija) je bilo treba poleg samega poenotenja pravil rešiti ■bistveni problem premostitve različnih sistemov kumulacije, da materiali iz EFTA držav, ki v okviru Evropskega gospodarskega prostora pridobijo EEA poreklo na podlagi polne kumulacije, ne bi izgubili svoje osnovno poreklo. To je rešeno z uvedbo določbe o prepovedi povračila plačane carine v 15. členu dogovorjenih harmoniziranih pravil o poreklu blaga v vse obstoječe oziroma nove preferencialne dogovore. Bistvo diagonalne kumulacije je torej, da se bodo za izdelke s poreklom šteli izdelki iz navedenih 29 držav, če so pridobili poreklo po teh enotnih pravilih, kar vključuje tudi izpolnitev obveznosti po plačilu uvozne carine za materiale iz tretjih držav. Namen diagonalne kumulacije je, da materiali iz tretjih držav (npr. Hrvaške) ne pridobijo poreklo z opravljeno bistveno transformacijo kot do-. slej, temveč z izpolnitvijo določenega pravila iz seznama v priloga II. protokola o poreklu blaga, če pa se pri tem uporabljajo materiali iz tretjih držav, je treba zanje pred izstavitvijo dokazila o poreklu pred začetkom postopka SKIBMKAB.I. 'vi-' Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............. Naziv podjetja ali ustanove:.. Naslov:..................... Podpis naročnika: izvoznega carinjenja dokazati plačilo uvoznih carinskih dajatev. Pri tem je treba osvetlili dve vprašanji - kaj so materiali brez porekla in katere uvozne dajatve je treba plačati. 1. - materiali brez porekla so vsi materiali, ki vstopajo v proizvodne procese za potrebe končnega izvoza in so po poreklu iz držav, ki niso med omenjenimi državami, ali ki nimajo porekla. To so lahko tudi izdelki iz kater od navedenih evropskih držav, če država izvoznica končnega izdelka nima preferencialnega sporazuma z državo uvoznico, katere izdelke vključuje v postopku izdelave za končni izvoz. To konkretno pomeni, da pri izvozu izdelka iz Slovenije v Nemčijo, za katere so uporabljeni deli iz Romunije, Slovenija pa denimo po 1. 1. 1997 še ne bo uporabljala sporazuma o prosti trgovini z Romunijo, slovenski izvoznik ne bo mogel te končne izdelke izvoziti preferencialno kot slovenske v okviru Začasnega sporazuma med Slovenijo in ES, niti kot romunske po4. oziroma 17. členu novih pravil (slovenska carina ne bo mogla izdati EUR. 1, z navedbo, da je poreklo romunsko), temveč bo te izdelke lahko izvozil v Nemčijo z originalnimi romunskimi dokazili 0 poreklu ali tudi brez njih, v obeh primerih kot izdelke z nepreferen-cialnim poreklom. Bistven »razpoznavni znak« diagonalne kumulacije je prav to, da bo npr. slovenska carina lahko izdala EUR. 1 za končni izvoz v npr. Nemčijo za izdelek, ki je bil v Sloveniji narejen iz sestavin poljskega (ali bolgarksega) porekla (na podlagi protokola 7 CEFTA za Poljsko oziroma protokola 3 sporazuma z Bolgarijo) in v rubriki 4 zapisala, da je izdelek slovenskega porekla, če bo v postopku proizvodnje za izvoz v Sloveniji izpolnjeno potrebno pravilo iz seznama. Če temu pravilu v Sloveniji ne bo mogoče zadostiti, bo pri tem izvozu v slovenskem EUR 1 v rubriki 4 pisalo, da je država porekla Poljska (ali Bolgarija) oziroma tista država (s katero ima Slovenija sporazum), ki je prispevala največji del materiala s poreklom. 2. - za materiale brez porekla je treba plačati uvozno carino kot to določa 15. člen, upoštevaje pri tem 6. odstavek tega člena o možjto-sti plačila nižje carine od veljavne nacionalne stopnje. To pomeni, da bo carinski zavezanec pravočasno še pred vložitvijo zahtevka za izdajo potrdila EUR. 1 za izvoz v Nemčijo moral plačati carino za tisti del uvožene pošiljke iz Japonske, ki jo namerava vključiti v izvozno pošiljko za Nemčijo po dejanski veljavni stopnji carinske tarife za ta izdelek, kot velja na dan vložitve zahtevka za plačilo carine. Če je na ta dna veljala carinska stopnjo »prosto« na podlagi uporabe zakona o carinski tarifi, ali gre za uvoz iz Bosne in Hercegovine na podlagi uredbe o določitvi preferencialnih carinskih stopenj za uvoz določenega blaga po poreklu iz določenih držav v razvoju (Ur. I. 76/ 95) ali iz Republike Makedonije po sporazumu o prosti trgovini med Slovenijo in Makedonijo, če makedonski izdelki niso bili sproščeni v prost promet, je veljavna carinska stopnja 0 in ni potrebe po plačilu uvoznih dajatev v smislu 15. člena protokola. Če torej podjetja, ki so v letošnjem letu uvozila izdelke ali material iz tretjih držav po sistemu uvoza za proizvodnjo za izvoz z odlogom plačila carine, nameravajo pol. 1. 1997 izvoziti končne izdelke v države ES, morajo zagotoviti plačilo uvoznih dajatev za tisti del uvožene pošiljke, ki se bo vključila v končni izdelek za ta izvoz. Glede na zakonska določila o obračunu carinskega dolga (ki nastane s sprostitvijo blaga, zavezanega plačilu carine, obračun se opravi kakor hitro so zagotovljeni potrebni podatki) ter glede na 30 dnevni rok za plačilo obračunanega carinskega dolga, v Ministrstvu za finance in Carinski upravi RS pričakujejo, da bodo podjetja, za katere velja ta situacija, še pravočasno poskrbela za zagotovitev.plačila carine za ustrezni del materialov (ki se bodo po 1. 1. 1997 štela, da so brez porekla), da bi lahko nemoteno nadaljevali preferencialni izvoz v države ES (to je možno z vložitvijo zahteve -ECL-za sprostitev tega dela blaga v prosti promet, vendar samo za uvoze po šifri postopka 51 iz leta 1996, vendar le v določenem prehodnem obdobju). Izvajanje 15. člena v odnosih z ostalimi državami je odvisno od začetka uporabe določbe tega člena med Slovenijo in ES in če bo s 1. 1. 1997 Slovenija zagotovila možnost uporabe sporazumov in potemtakem novih pravil 0 poreklu z vsemi navedenimi državami, bo treba za uvoze po 1 .1. 1997 zagotoviti predhodno plačilo uvoznih dajatev za vse izdelke iz tretjih držav tudi pri končnem izvozu v katero koli državo iz kroga diagonalne kumulacije in ne samo v države ES, seveda pe pred vložitvijo izvozne carinske deklaracije. Podjetja sicer lahko v letu 1996 začete postopke uvoza po šifri postopka 51 dokončajo po enakem postopku, vendar po 1. 1. 1997 oziroma datumu uveljavitve diagonalne kumulacije ne bodo pridobili EUR. 1 za izdelani izdelek, namenjen izvozu v te države in bodo podjetja morala torej presoditi in se sama odločiti, kaj jim bolj ustreza -poplačati carino za uvoženi del iz npr. Hrvaške in pridobiti EUR. 1 na podlagi opisane možnosti spremembe postopka ali zaključiti postopek uvoza po začetem postopku ter dočakati povračilo carine, vendar bo v tem primeru možen samo nepreferencialni izvoz brez EUR. 1. Uvedba določbe o prepovedi povračila plačane carine pri preferencialnem izvozu obenem pomeni zagotovitev večje zaščite domače proizvodnje, saj bo za enake izdelke, uvožene npr. iz ZDA treba plačati uvozne dajatve, če so uporabljeni v proizvodnji končnih izdelkov, namenjenih sprostitvi v prost promet v Sloveniji kot tudi če so namenjeni brezcarinskem oziroma preferencialnem izvozu v navedene evropske države. V dosedanjih protokolih o poreklu blaga je bilo možno uporabljati različne poenostavljene postopke v zvezi z izdajo preferencialnih dokazil o poreklu blaga. V skladu z novimi pravili ti niso več potrebni, ker bodo gospodarski subjekti lahko uporabljali le dva instrumenta za dokazovanje porekla - obrazec EUR. 1 ter izjavo na računu, slednjo bodo lahko uporabljali tako pooblaščeni izvozniki kot tudi kateri koli izvozniki, ki izvozijo pošiljke do vrednosti 6.000 ECU. Zato bi tudi izvozniki, ki so doslej koristili poenostavljene postopke pri izdaji dokazil o poreklu, odslej pa bodo uporabljali le to izjavo v navedenih primerih, morali prenehati dajati izjave na računu za pošiljke, ki ne presegajo te vrednosti za izdelke, ki se bodo po novem šteli za izdelke ali materiale iz tretjih držav. Začetek uporabe diagonalne kumulacije porekla blaga v Evropi bo stekel na podlagi obvestila Evropske komisije v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C, v katerem bodo naštete države, za katere ta kumulacija velja. To bo pomenilo, da naštete države izpolnjujejo vse pogoje in, če bo med njimi tudi Slovenija, predvsem to, da slovenskim podjetjem pri vključevanju materialov za proizvodnjo za izvoz v države ES ali katero koli drugo državo iz tega obvestila ne bo treba preverjati, ali izpolnujejo pogoje za vključitev v diagonalno kumulacijo in se lahko uporabljajo njihovi izdelki, katere bo spremljal EUR. 1 ali ustrezna izjava, kot izdelki s poreklom za potrebe kumuliranja, ne da bi bilo treba preverjati plačilo uvozne carine za morebitne vključene material in tretjih držav. Izdelki ali materiali iz preostalih držav (dokler se te poimensko ne pojavljajo v ustreznem obvestilu Evropske skupnosti) se bodo šteli za izdelka brez porekla in se njihov delež ne bo mogel prištevati k domačim delom ter bo tako končni izdelek pri izvozu sicer lahko pridobil slovensko poreklo, če je npr. romunski del nebistven glede na konkretno pravilo v seznamu in so zanj plačane uvozne dajatve; če pa je npr. romunski de! bistven in onemogoča zadostitev pravilu, se bo končni izdelek izvozil tako v objavljene države kumulacije kot v druge, ki to še niso, ne-preferencialno in brez dokazil o poreklu. Izvozniki bi torej morali vnaprej preverjati, iz katerih držav kaže uvažati, dabizagotovilicenejšiizvoz ob predpostavki, da so proučili izvozna tržišča in vedo, po kakšnem carinskem režimu bodo izvozili in kakšni so pogoji za pridobitev potrebnega dokazila za preferencialno poreklo blaga. Možnosti preferencialnega oziroma brezcarinskega uvoza v določeno državo iz navedenega kroga se bodo lahko realizirale le, če se bo pri proizvodnji za izvoz vnaprej zagotovila možnost pridobitve slovenskega porekla oziroma zagotovila taka struktura uporabljenih inputov, ki bo omogočala pridobitev statusa porekla blaga, iz katere koli od naštetih držav. Tako da bo vedno mogoče preferencialni izvoz v namembno državo. Ob koncu pa je verjetno odveč pripominjati, da se podjetja že vnaprej, pri dogovarjanju in sklepanju poslov dogovorijo tudi o morebitni potrebni zagotovitvi dokazila EUR. 1 ter preveriti tudi možnosti za izpolnitev pogojev v seznamu kot tudi o morebitnih stroških, ki bi zaradi tega lahko nastali. Ministrstvo za finance RS Javna zahvala volivcem Demokratske stranke Slovenije Za kandidatke in kandidate Demokratske stranke Slovenije je na nedeljskih volitvah glasovalo kar 28.578 volivk in volivcev. To žal ni zadoščalo za to, da bi Demokrati Slovenije po teh volitvah ostali parlamentarna stranka, hkrati pa teh 28.578 glasov kljub temu potrjuje pravilno politično usmeritev DS in pomeni tehtno priznanje dosedanjim poslancem DS za njihovo delo v iztekajočem se mandatu. Demokrati Slovenije se vsem volivcem, ki so nas glasovali in vsem, ki nam sporočajo svoje obžalovanje, ker nismo dosegli t. i. praga za vstop v Državni zbor, iskreno zahvaljujemo za glasove in njihovo priznanje našega dela. V DS vemo, da vsi ti glasovi in klici številnih državljanov pomenijo tudi neke vrste zavezo za razmislek o nadaljnjem delovanju stranke in v Demokratski stranki Slovenije bomo zagotovo nadvse skrbno premislili o možnostih za nadaljevanje dela. Zato tudi po tej vabimo vse, ki simpatizirajo z nami, naj nas pokličejo in se nam morebiti tudi pridružijo. Slutimo namreč, da bo Slovenija tudi v prihodnosti potrebovala stranko in politike našega kova! Tone Peršak, v. d. predsednika DS Izjava za javnost Na prvem povolilnem posvetu Glavnega odbora Demokratske stranke Slovenije - Demokratov Slovenije - DS, ki je potekal konec minulega tedna, je vodstvo stranke -predsednikTone Peršak, predsednica Glavnega odbora Danica Simšič, glavni tajnik Matjaž Hribar, organizacijski tajnik Peter Orešič - zaradi neuspeha stranke na volitvah odstopilo. Člani Glavnega odbora so razpravljali tudi o nadaljnji usodi stranke. Vodstvo je nakazalo tri možnosti: ukinitev stranke, pridružitev kakšni drugi stranki ali pa nadaljevanje dela DS. V razpravi je bilo prevladujoče mnenje, naj stranka delo nadaljuj6’ in sicer še naprej kot samostojna stranka, odstop vodstva pa so zavračali. Končna odločitev o stranki in njenem vodstvu bo po seji predsedstva in Glavnega odbora sprejeta na letni konferenci ali morebitnem izrednem kongresu. Danica Simšič, predsednica Glavnega odbora Demokratov Slovenije (v odstopu) O V O offtocr jo potrebujem^' PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! |Z Žiro RAČUN: 50!0!-654-4t037. ^ ^ Objave o prispevkih preberite V(yb||at'° v reviji Otrok in družina. | HaisUcSfa OlinlnncB i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja CZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni preda! 279 * Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-i#«SlacaKa dl«f&9lW91 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sjn-dikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 300 SIT • Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana, .. ; j, 1 i i >, i, o 1 >. fs r -) 'i ) t. o t t 7 v | i. \. i t. T' >? V v f I, “'.'v. **/ r. r ' f t. T ' V f. * i ’ ' f C <1 i t c •! J- i / t 1 T T’ ) ’( 1 1 •* > I V ’( > t t t 'I I I. \ v •* 1 ) | » I. V ■> eOMOOBHEDELJAH HffiZ SlltŽEM HHHft? Sredi prejšnjega tedna je več kot 50 zaupnikov Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Ustanovilo pododbor za pekarstvo. Za posebno organiziranje zaposlenih iz te dejavnosti so se odločili faradi težkih razmer pri delu, dela ob nedeljah in praznikih in tudi velikega števila nadur. O ustanov-Ui seji smo se pogovarjali s sekretarjem tega sindikata Jovom Labancem. 21. novembra 1996 sindikata za beneficirano delovno dobo pekov v preteklosti niso dala sadov, si bodo za to še naprej prizadevali. Opozorili bodo tudi na posledice ponovnega uvajanja klasične tehnologije peke kruha, ki v številnih pekarskih obratih ogroža zdravje pekov. Pododbor za kmetijstvo je za svojega predsednika izvolil Alojza Klemenčiča iz Kruha Peciva Maribor, za podpredsednika paSrdana Saviča iz Pekarne Vrhnika. V izvršnem odboru pa so še Vladimir Plešnar iz MlinotestaAjdovš-čina,Tatjana Leskovic iz Žita Lju- Prva naloga pododbora bo uki-uitev nedeljskega in prazničnega Jula. Ker je naloga zelo težka, se bo pri njenem uresničevanju po-vezal tudi s sindikatom trgovcev ut sindikatom obrtnih delavcev. Ukvarjal pa se bo tudi z drugimi vPrašanj i delovnopravnega položaja Pekov, zlasti tistimi, kijih urejajo kolektivne pogodbe-. Udeleženci ustanovne seje pododbora so se soočili z očitki, da sindikat kmetijstva in živilske industrije za peke dosedaj ni naredil dovolj in da tudi žitna skupnost ut nič boljša. Izrekel jih je eden od dstih, ki so poskušali ustanoviti Samostojen« sindikat pekov, pri tern pa so uporabili listine KNSS. Po besedah Janeza Železnikarja, direktorja Žitne skupnosti Slovenije, seje vloga te skupno-sti v zadnjih letih spremenila tako, da uveljavlja bolj interese delodajalcev in lastnikov kot pekov. Povedal je tudi, daje žitna skupnost z grožnjo stavke uspela povečati cene kruha in na ta način 'zboljšala položaj pekov. Zdaj ta skupnost predlaga še dogovor o Prenehanju peke kruha ob nedeljah tu praznikih, ki naj bi ga podpisal tudi sindikat kmetijstva in živilske industrije. Menijo, da bo sprejet, saj se z njim strinjajo podjetja, ki zri slovenski trg proizvedejo več kot 80 odstotkov kruha, v Predsednik.sindikata Srečko Čater in predstavniki sindikata iz skoraj vseh večjih podjetij in območij pa so povedali, da je sindikat | Zaslužen za kolektivno pogodbo dejavnosti, ki se v veliki meri spoštuje. Plače po tej pogodbi so sedem odstotkov nad ravnijo sploš-ne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Dodatek za nočno delo Pekov po kolektivni pogodbi deja-vnosti je 40-odstoten. Pogodbe dejavnosti delodajalci niso odpo-vedali, ampak nadaljujejo ponujanja o njenih spremembah in dopolnitvah. Čater je izrazil prepričanje, da bodo peki svoje interese učinkoviteje uresničevali Prek sindikata delavcev kmetijstve. 'n živilske industrije kot pa sami zase, v majhnem samostojnem sindikatu. Omenil je tudi, da so pododbori sindikata uspešni, saj so tako organizirani že veterinarji in kmetijski svetovalci. Veterinarji so dosegli, da so nekateri dodatki enaki kot pri zdravnikih.Tudi kmetijski svetovalci so si prek pododbora uspeli povečati izhodiščne plače. Razpravljale! Janez Kovač, Srdan Savič, Alojz Klemenčič, Ivan Korošec,Tatjana Krumpak, Euro Brožič, Iztok Majcen, Ludvik Kardoš so njegove ugotovitve podprli in še povedali, da vidijo rešitev le v izboljšanju delovanja sindikata kmetijstva in živilske industrije. Po Labančevih besedah so predlog za ukinitev nedeljskega dela Nadaljevanje pogajanj vna pogodba urejala splošne zadeve, dajeta oba partnerja - združenje agroživilstva in sindikat kmetijstva m živilske industrije - prednost vprašanjem, ki so posebnost za to dejavnost. Obe strani bosta do konca novembra pripravili svoje predloge sprememb in dopolnitev normativnega in tarifnega dela pogodbe. Takoj v začetku decembra pa bodo predvidoma sedli za pogajalsko mizo. pekov podprli prav vsi in menili, da se bo treba o tem dogovoriti tudi s sindikatom obrtnih delavcev in trgovine. Govorili so tudi o prevelikem številu nadur, ki škodujejo zdravju pekov. Čeprav prizadevanja bljana, Ludvik Kardoš iz Mlino-peka Murska Sobota, MilenaVre-čariz Klasja Velenje, Ivan Korošec iz Koroških pekarn Dravograd in Janez Košak iz Pekarne in slaščičarne Dolenjska. Franček Kavčič TIMBERIJA - SRAMOTA ZA NAŠO DRŽAVO! SEDEM DNI V SINDIK ATIH Kdo bo prevzel štafetno palico Tudi v tem tednu se predsedniki sindikatov in delodajalskih organizacij še niso sestali. Vztrajna vabila, ki prihajajo iz gospodarske zbornice, so, kot vse kaže okrepila in utrdila sindikalno fronto zavračanja. V njej so dobili mesto tudi Neodvisni sindikati s Ptuja. Njihov predsednik Rastko Plohl skuša Francetu Tomšiču odvzeti primat edinih novih demokratičnih sindikatov. Vse kaže, da mu bo to kmalu uspelo, saj Tomšič vsak teden znova menja politiko, v upanju, da bo na ta način spodrinil sindikalno konkurenco. Kot smo po letu 1990 že večkrat zapisali, pa Tomšiču ne gre za delavce, temveč le za lastno promocijo. Le zato se je v času, ko delodajalci skušajo sindikate izriniti s prizorišča, delavce pa potisniti v srednji vek, odločil za pisanje knjige, v kateri ho opisal svoje videnje novejše sindikalne zgodovine. Prejšnji teden smo objavili skupno izjavo vseh sindikatov o pogojih za začetek pogajanj o prenovi splošne kolektivne pogodbe ali kar o novi pogodbi. Z njo so delodajalcem povedali, da morajo za pogajanja pokazati vsaj nekaj znakov dobre volje, saj ozračje po odpovedi pogodbe normalnih pogajanj ne omogoča. Delodajalci bi, če se res pripravljeni pogajati, morali pristati na podaljšanje veljavnosti splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo vsaj do izteka veljavnosti socialnega sporazuma. Do takrat bi se po enotnem mnenju vseh sindikatov lahko pogodili o novi splošni pogodbi in tudi o pogodbah dejavnosti. Ljubljana, 19.11.1996 Na skupnem sestanku predstavnikov podpisnikov SploSne kolektivne odbe za gospodarstvo, ki 1e bil lednja skupna staliSCa: kupn pogodbe našle gospodari ki je bil 19.11.1996, bila sprejeta Sindikati podpisniki SKP za gospodarstvo ocenjujemo da je vstraj-no pozivanje delodajalskih organizacij k pogajanjem o predlogu nove SKP za gospodarstvo ( predlog so vse sindikalne centrale zavrnile ) pomeni ignoriranje tako zahtev in staliSC predstavnikov delojemalcev, kot tudi v obligacijskem delu SKP za gospodarstvo določenega postopka. Za to se pogajanj o prenovi SKP za gospodarstvo, na katera nas dne 19.11.1996 vabite, udeležili. bomo sindikati podpisniki SKP za gospodarstvo izražajo pripravljenost za nadaljevanje socialnega partnerstva in dialoga med delodajalci in delojemalci. Za to vas pozivamo, da se udeležite srečanja, ki hn I/ »- v*. L- OK 1 1 1 OOC „ v. 1 n rt n : • . j . j a 1 c i uri, v sejni dvorani ( II. nad- - ~ ■ -----KomensKega 11), na katerem naj bi ocenili sedanje razmere, izmenjali stališča ter se po možnosti dogovori- ki ste jih povzročili torek 26.11.1996, ob 10 stropje, Ljubljana, Komenska sedanje-razmere, izm li o načinih za izhod iz zaostrenih razmer, z odpovedjo kolektivnih pogodb. PODPISNIKI SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE ZA GOSPODARSTVO: KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Predsedujoči: Boris MAZALIN KONFEDERACIJA SINDIKATOV SLOVENIJE PERGAM Predsednik: Dušan REBOLJ rT\ .NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE Predsednik: Rastko PLOHL NEODVISNOST - KONFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJ Predsednik: France TOMŠIČ ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Predsednik: mag. Dušan SEMOLIČ /j, -______________________________ Zbornica in druge delodajalske organizacije pa morajo ugrizniti tiuli v predlog za pomirjanje. Nanj sploh niso odgovorile. Pomirjanju se verjetno načrtno izogibajo, ker se bojijo, da bi jim nevtralni strokovnjaki dokazali, kje so naredili napake in zakaj jih morajo popraviti. Številni menijo, da je za nepremišljeno odpoved pogodbe odgovorna slaba strokovna služba gospodarske zbornice. Seveda pa strokovnjaki odgovarjajo le za (ne (strokovnost, pri odpovedi pa je šlo zlasti za politiko. Za politiko zbornice in delodajalcev sta najbolj odgovorna Jožko Čuk in Miran Goslar, mogoče še kdo. Njuno politično potezo je Urez dvoma najbolje izkoristila LDS, saj je pred volitvami obljubila, da bo odpovedano pogodbo nadomestila z zakonom. Namesto sindikatov in levih strank je lahko dokazovala skrb za delavstvo. Skledo je pristavila tudi SDS, njeni poslanci so namreč že vložili zakon, ki naj bi uzakonil nekaj določb odpovedane pogodbe. Položaj se bo mogoče pričel jasniti že prihodnji teden, ko naj bi se predstavniki delodajalcev odzvali sindikalnemu povabilu, objavljamo ga v posebnem okvirju. Če se to ne bo zgodilo, bo politika pač prisiljena prevzeti štafetno palico, ponujeno od delodajalcev in sindikatov. Če ne bi naredila ničesar in dopustila pravno praznino pri delovnih razmerjih, bi namreč ustregla le tistim, ki so vrzeli v nedorečeni zakonodaji izkoriščali že dosedaj. Strank, ki bi tako ravnale, pa menda le nismo volili. Franček Kavčič „ Skoraj 30 delavcev Timberije iz Ruš stavka s krajšo prekinitvijo <>d 3. septembra. Ker njihov direktor meni, da stavkajo nezakoni-"6 je večino delavcev odpustil, druge pa razporedil na čakanje. Ker delavci niso bili zakonito odpuščeni, ne morejo niti na zavod. So to-rej nikogršnji, po svojih močeh jim pomaga le njihov sindikat Skei. Zapleti so se začeli pri razprodaji Premoženja Megrasa - dela njiho-bivše Tovarne dušika Ruše. Ko Je ta prešla v last Sklada Republike ^tovenije za razvoj, je bilo v Megrasu, je skrbel za vzdrževanje tovarne, ZaPoslenihkar365 delavcev. Pobe-, Sedah tedanjega direktorja Megra-srtStefana Zorka je republiški razvoj-j" sklad kmalu po tem, ko je postal astnik Tovarne dušika, začel posamezne družbe prodajati. Ker Megrasa n' mogel prodati v celoti, gaje raz-^ Prodal po delih. Ker je bilo v Megrasu preveč delavcev, so pripravili več alter-rtativnih programov. Načrtovali s° Predelavo lesa, predelavo bio-mase, proizvodnjo kurilnih brike-°v ter s proizvodnjo zabojev za adje. Sredstev, ustvarjenih s pro-“aJv° delov nekdanje Tovarrie ttsika, pa razvojni sklad ni bil Prtpravljen vlagati v nove progra-J*'6 v podjetju. Zato Megras ni tjogel priti do sredstev za uve-bo novih proizvodnih progra-°v. Tudi naročil za vzdrževal-dela iz drugih družb Tovarne s'ka j e bi lo_zaradi.vsesplošnega ttrcevanja premalo, zato so se rezultati poslovanja podjetja nenehno slabšali. Skladje v Megras pripeljal prokurista, ki je bedel nad procesom lastninjenja. Ob razpisu za prodajo tistega dela Megrasa, ki seje ukvaijal z gradbeno dejavnostjo, je bilo najboljši ponudnik zasebno podjetje Timberija, kije v lasti dveh dražbe-nikov: Toneta Razdevška in Stefana Zorka. Zorko je bil takrat hkrati direktor Megrasa inTimberije. Zemljiškoknjižna neurejenost Timberija je po besedah Štefana Zorka kupila gradbene delavnice Megrasa za okoli 220.000 mark, hkrati pa se je obvezala, da bo zaposlila 30 njegovih delavcev. Če Timberija ne bi zaposlila Megrasovih delavcev, bi morala za nepremičnine plačati znatno večjo kupnino.Tim-berija seje obvezala, da bodo prevzeti delavci redno zaposleni najmanj dve leti. Če bi delavce odpustili prej, bi moralo podjetje za vsakega odpuščenega delavca mesečno plačati skladu 1200-mark. Timberija je za nakup dela Me- grasa najela bančni kredit pri Novi Kreditni banki Maribor. Vendar pa so se po besedah Štefana Zorka kmalu po podpisu kupoprodajne pogodbe med skladom in Timberijo začele težave, saj seje izkazalo, da Megra-sova lastnina zemljiškoknjižno ni bila urejena. Timberija se zato ni mogla vknjižiti kot lastnik tistega dela Megrasa, ki gaje kupila, banka pa Timberiji ni hotela izplačati že odobrenega kredita, saj svojega interesa ni mogla zaščititi z vpisom hipoteke na nepremičnine. Zaradi tega Timberija ni mogla plačati kupnine po pogodbi. Medtem pa je Megras šel v stečaj. Njegov stečajni upravitelj Ignac Marinič je kupoprodajno pogodbo sTimberijo razveljavil, saj kupnina ni bila plačana. Vodstvo Timberije je po besedah Štefana Zorka pričakovalo, da bodo po razveljavitvi kupoprodajne pogodbe tudi nekdanji delavci Megrasa spet sprejeti v staro podjetje.Toda stečajni upravitelj za prezaposlitev bivših Megrasovih delavcev v podjetje v stečaju ni imel nobene zakonske podlage. Problem je bil še večji^ker sta družbenika po besedah Štefana Zorka v kupljene prostore namestila stroje in vložila kapital v skupni vrednosti 34 milijonov tolarjev ter novi program tudi vpeljala. Zaradi vsega tega je prišlo do konflikta med vodstvomTimberije in delavci, ki niso prejemali plač in regresa po kolektivni pogodbi. V začetku septembra so začeli stavkati. Po pogajanjih so stavko za nekaj dni prekinili, nato pa nadaljevali. Direktor Timberije trdi, daje bila zadnja stavka nezakonita, zato je zaradi “hujših kršitev delovnih obveznosti” večino stavkajočih odpustil. Preostale bivše delavce Megrasa paje opredelil kot trajno presežne in jim bo delovno razmetje prenehalo po šestih mesecih. Kriv je tudi sklad za razvoj DirektorTimberijeŠtefan Zorko je prepričan, da bi moral za delavce poskrbeti republiški razvojni sklad, češ daje bila kupoprodajna pogodba razveljavljena po njegovi krivdi. Timberija ne razpolaga z ničimer, zato ne more normalno poslovati, čeprav bi morala skrbeti za 30 delavcev. Vodstvo Timberije bo po Zorkovih besedah republiški razvojni sklad tožilo za povzročeno škodo. Tudi v sindikatu kovinske in elektroindustrije so prepričani, da bi morali delavce ponovno zaposliti v Megrasu. “Geje morala po razveljavitvi kupoprodajne pogod-beTimberija Megrasu vrniti pro- store in stroje, bi bilo logično, da bi se v Megras vrnili tudi delavci,” meni sekretar območnega odbora Skei za Podravje Edi Ozimič. Skeije že organiziral pogovor med predstavniki republiškega razvojnega sklada, podjetjem in prizadetimi delavci, vendar na sestanku rešitve niso našli. Dokler se ta pravni gordijski vozel ne bo razpletel, se delavci ne morejo prijaviti niti na zavodu za zaposlovanje, saj so brezposelnosti tam upravičeni do denarnega nadomestila samo, če so odpuščeni zakonito.V vsakem drugem primem jih bo zavod za zaposlovanje prisiljen napotiti na tožbo na delovnem sodišču, vendar pa do pravnomočnosti sodbe ne bodo upravičeni do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Medtem ko se odnosi med skladom za razvoj inTimberijo čedalje bolj zapletajo, večina delavcev že skoraj dva meseca in pol stavka. Delavci, ki se jih vsi odrekajo, prihajajo vsak dan v tovarno stavkat. Njihova socialna stiska je čedalje večja, saj niso dobili še niti avgustovske plače. Direktor Timberije je vodil tudi Megras Ko smo jih obiskali, so bili zelo kritični do vodstva Timberije, čeprav menijo, da bi po razveljavitvi kupoprodajne pogodbe morali biti premeščeni nazaj v Megras ali pa napoteni na zavod za zaposlovanje tako kot vsi delavci Megrasa v stečaju. Delavci opozarjajo, daje bil sedanji direktorTimberije štiri leta na čelu Megrasa. Če zemljiškoknjižno stvari niso bile urejene, je za to soodgovoren tudi sam. Trdijo tudi, da jih direktor šikanira in jih želi na vsak način spraviti iz podjetja. Prav tako pa so zelo kritični do republiškega ■ razvojnega sklada, češ da so njegovi predstavniki natančno vedeli, komu prodajajo del Megrasa. Po njihovem mnenju bi se moral sklad prepričati, ali ima kupec dovolj kapitala za zagon podjetja. Po besedah predsednika Skei v Timberiji Venčeslava Mohorka so delavci razočarani tudi nad našo nepravno državo, ki mirno opazuje, kako se državni sklad in delodajalci poigravajo z delavci, ki so brez vsake socialne varnosti. Pomaga jim samo sindikat. Kar te dni preživljajo bivši delavci Megrasa, je sramota za državo. Predstavniki Skei nameravajo o vsem temeljito informirati varuha človekovih pravic. Bo vsaj njemu uspelo popraviti krivico, ki jo morajo trpeti? Bo za vse nepravilnosti, ki so se zgodile, kdo odgovarjal? Koliko časa bodo “nikogaršnji” delavci še morali stavkati, da bo rešen njihov status? Tomaž. Kšeia ■ II 21« novembra 1996 Sindikalna lista Prvi del november 1996 1. Dnevnice g§|| - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 |t|g - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 f!§| - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 48.184.00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem p||| računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.046,0!) Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje junij-avgust 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 76.445 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 38.610,00 -za 20 let 57.915,00 -za 30 let 77.220,00 2. Nagrada ob upokojitvi 23 1.660,00 3. Solidarnostne pomoči 77.220,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS. št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.061 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje junij-avgust znaša 120.461 SIT Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO ■m w ■ V republiških odborih Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Več za izobraževanje, informiranje in promocijo V oktobru nas je zaposlovala odpoved splošne kolektivne pogodbe in skupne aktivnosti Zveze svobodnih sindikatov. Vsem sindikalnim zaupnikom smo poslali kar dva informativna biltena z vsemi potrebnimi informacijami in podatki ter navodila, kako sodelovati v splošni opozorilni stavki 24. oktobra. Poleg splošne kolektivne pogodbe je bila odpovedana tudi kolektivna pogodba stanovanjske dejavnosti. Na seji republiškega odbora smo ocenili zastoj pri uveljavljanju kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti. Zaradi neodzivnosti slovenskih občin, kar zadeva pristop k njej, srno to postavili kot našo posebno stavkovno zahtevo in komunalce pozvali, naj jo izpostavijo tam, kjer tega še niso naredili. Na tej osnovi je v stavki sodelovalo približno 60 odstotkov vseh komunalcev. Posamezne občine so se na to odzvale tako, da so se temu problemu sploh posvetile. Kar nekaj jih je v tem času poslalo tudi svojo pristopno izjavo. Nadzorni odbor je pregledal polletno finančno poslovanje in nanj ni imel pripomb. Za nadaljnje poslovanje in porabo sredstev je predlagal, naj se ob pričakovanem večjem dotoku sredstev zaradi uveljavitve enoodstotne članarine v drugem polletju več sredstev nameni za izobraževanje, nabavo strokovne literature, intenzivnejše informiranje sindikalnih zaupnikov in promocijo sindikata. Posebej je bilo predlagano, naj se izdelajo strokovne osnove za nadaljevanje pogajanj pri kolektivnih pogodbah in oblikuje sklad za posebne aktivnosti in potrebe republiškega odbora. Republiški odbor je poročilo nadzornega odbora sprejel. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat državnih in družbenih organov Športne igre carinikov Delavci Carinarnice Murska Sobota so pripravili 4. letne športne igre carinikov Slovenije, na katerih je tako (kot na sliki v šahu) ali drugače sodelovalo preko 700 carinskih delavcev iz vse države. Športna tekmovanja so uspešno združili z druženjem in izmenjavo mnenj o položaju carinikov v naši družbi. Vitomir Hercog, Carinarnica Murska Sobota Slovenec stavka Bralci Slovenca so že ves teden brez svojega dnevnika. Zbor delavcev v podjetju Slovenec d. o. o. seje namreč prejšnji petek z večino glasov odločil nadaljevati 23. julija prekinjeno stavko, ker določila iz dogovora med upravnim odborom družbe (podpisnik Izidor Rejc) in stavkovnim odborom (podpisnik Pavel Fajdiga) še vedno niso izpolnjena. Gre predvsem za določili, ki zagotavljata izplačilo plač za oktober in poravnavo vseh zaostalih obveznosti - regresa za leto 1995 in 1996 ter honorarjev pogodbenih sodelavcev. Te (in še kakšne) okoliščine pri zaposlenih vzbujajo občutek ogroženosti in nezaupanja, še bolj pa negotovosti. Doklej še, se sprašujejo... . Q. K. |||||IIIIINI sindikalni liiiiui IH' mi l""! 11 l'i|l|| Ulj , lL*1 Hilli ||| S PODPISOM POGODBI !ko0 BITKA SE NI DOBUENI 4. v ^1, -'Tejal Prejšnji teden je Izvršni odbor SKEI Slovenije na 21. seji obravnaval uresničevanje kolektivne pogodbe te dejavnosti po podjetjih in hkrati ocenil usklajenost aktov družb s pogodbo. Poleg članov izvršnega odbora so o položaju poročali sekretarji območnih odborov SKEI. Območni odbor Ljubljana se je v poročilu osredotočil na izplačevanje regresov in razčlenil 37 podjetij, v katerih do 20. 9. 1996 niso izplačali regresa za letošnje dopuste oziroma so ga izplačali le delno: , Alprem Kamnik, Atelje za zlatarstvo, ElmaTT, IMPSkip, IMP Itak, Iskra ElektrozvezeTelemo-bil, Iskra Kertec, Iskra NIO, Iskra Žarnice, Litostroj in MDS Metalka sploh niso izplačevali regresa, 14 podjetij gaje le delno in le v 12 podjetjih so ga zmogli v celoti. Sledile so podobne ocene z drugih območij. Splošno mnenje je bilo, daje izplačilo oziroma neizplačilo pač odvisno od tega, kako gre posameznemu podjetju. In tako velja tudi za druge elemente kolektivne pogodbe: Slabše gre podjetju, bolj se bliža stečaju ali je celo že v njem, slabše kaže tudi sadovom ne zlahka priborjene pogodbe. Lastninsko preoblikovanje lahko povzroči sindikatu celo neprijetnosti s parkirišči. Novi lastniki so pogoltni do te mere, da skušajo od delavcev izmolsti še parkirnino na nekoč tovarniškem, zdaj pač zasebnem parkirišču. Kot so pestri zapleti, so raznolike tudi sindikalne reakcije nanje. Ponekod, predvsem v večjih, še ne olastninjenih tovar- KORISTNI POGOVORI Z ITALIJANSKIMI KOLEGI Vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenijeje bilo v začetku meseca na delovnem pogovore na sedežu trgovinskega sindikata deželnega CGIL v Trstu. S sekretarjem CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino gospodom Robertom Treuom ter sekretarjem trgovinskega sindikata Fer-boscom, smo izmenjali vrsto aktualnih informacij in načeli nekaj tem, s katerimi se ukvarjamo sindikati obeh držav. Našo stran so zanimala RAD POMAGA - Roberto Treti (CGIL) predvsem tale področja: -organiziranostnjihovega :! panožnega sindikata, - odnos delodajalcev do j; kolektivne pogodbe dejav- j nosti trgovine, - delovni oziroma obra- j tovalni čas v trgovinah, - izkušnje pri organizi- l ranju stavke v dejavnosti j trgovine. Na postavljena vprašanja j smo dobili izčrpne odgovore, ji Kar zadeva obratovalni čas, ^ so nam povedali, daje prav jj zdaj v parlamentarnem po- ji stopku zakon o delovnem ji času, ki bo poskušal odpraviti j pretirano liberalnost na tem področju, posebno v večjih j trgovskih sistemih. Zakon predvideva podaljšanje obratoval- i nega časa na 54 ur tedensko, tako da bi bile trgovine odprte j dnevno od 6. do 22. ure. Sindikati vidijo v podaljšanju obralo- j valnega časa možnost dodatnega zaposlovanja, hkrati pa tudi j možnost kršenja pravic delavcev do tedenskega in dnevnega j počitka. Ker si v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ravno j zdaj prizadevamo za spremembo obratovalnega časa trgovin, j si bomo italijanski predlog zakona natančneje ogledali. Kolegi iz Italije imajo tudi bogate izkušnje pri sklepanju, j jj obnavljanju in nadziranju izvajanja kolektivnih pogodb. Zato j smo se dogovorili, da bo njihov predstavnik, strokovnjak za j I kolektivne pogodbe, februatja predaval sindikalnim zaupnikom j | dejavnosti trgovine Slovenije na izobraževalnem seminarju v i | S1C v Radovljici. Pogovaijali smo se tudi o drugih možnih oblikah sodelovanja, j V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije bomo pripravili pi- i sni predlog - protokol sodelovanja, ki naj bi ga podpisali ob ^ bližnjem obisku njihovih predstavnikov v Sloveniji. | Ta naš obisk v Trstu je bil kratek, a izjemno zanimiv in koristen. | Sandi Bartol, sekretar j nah, imajo vodilni več posluha in se lahko sindikati z njimi vsaj pogajajo za pravice, sicer zapisane v kolektivni pogodbi. Drugače je treba stvari izsiliti s pritiski, grožnjami in končno s sta- la, da brez zapletov ne grcpili znova so tu uveljavljene n'61911! sindikalnega boja, najprej pričevanje, pogajanje, potenji JJ’ tisk, grožnja, in če je treba, I J vka. Kovinarji iz Zasavja pravijo, da v nekaterih uspešnih podjetjih z nobenim elementom pogodbe ni težav, saj jih celo presegajo. Kjer pa šepa, tudi tolarja za regrese še niso odmerili. So pa primeri, recimo na Koroškem, kjer je s plačami in regresi vse v redu, a se zaplete s solidarnostnimi pomočmi, dopusti, nadurami, prerazporejanjem delavcev, jubilejnimi nagradami, stroški prevoza na delo in podob- 'tist Še najbolj je razpravo raffi11 Edi Ozimic. Z obžalovanj^ moral ugotoviti, da gre delavCt y in sindikatom še najbolje v!Vor djetjih, ki so v lasti tujih delodaJ:'oz(i cev. Ti spoštujejo pogodbe j%el; raje presegajo, kot pa zan^ nse njihove pridobitve. Čez domače pa je zaroba1’1; U1 »Sindikati smo pač pred moramo delavcem že zap>s;' P>Č! uzakonjene pravice izboriti; t cer bomo izgubili smisel svojejC|a; obstoja in delovanja in kajpak tudi članstvo! Delavci (j je vsega vrh glave in od svoje1 i0?j ganizacije pričakujejo, daji^oje, vsak način in z vsemi sredsfela, ije. izbori, karjim pripada. Gorje sindikatu, ki sam kjjjj' podpisano, pa naj to počne5 b OGREL RAZPRAVO (Podravje) - Edi Ozimic vko. Težave se stopnjujejo v manjših, zasebnih podjetjih, kjer so delodajalci praviloma zelo grobi, pohlepni in arogantni.To velja zlasti za »skladova podjetja«, saj jih je sklad očitno prodajal ljudem brez kapitala, brez znanja in le z enim motivom: hitro in za vsako ceno obogateti na račun delavcev. Zato predvsem v Podravju v celi vrsti takšnih podjetij že stavkajo ali pa so tik pred tem. Slišali smo, daje le izjemoma prišlo do odpovedi panožne pogodbe, ko so jo delodajalci zaradi neznanja, nerazumevanja ali pa celo nalašč odpovedali, ker je padla splošna. Sindikat je v teh redkih primerih zlepa ali zgrda uspeLuveljaviti svoj prav. Tudi splošna ocena usklajevanja aktov podjetij s panožno kolektivno pogodbo, ki je večinoma sicer še v postopku, je pokaza- tako dobrimi nameni! ys: Tudi našo pogodbo morali prevetriti, saj kaže., i utegne njeno uresničevali Sl, 2.500 delavcem znižati pDJ 'id ker smo z njo ukinili plač' razrede.« Po krajši polemiki o tej vljev J1 temi in opozorilih, da v nepjL^ vni državi, v kateri ne deluje % ^ dstvo, inšpekcijske službe u|ke ( sankcij za malopridne delocMfboj ce, ti pač izkoristijo vsako nj 11 J9CIL- IZLINVJl l.-SllJV^ V o c* • MJ oziroma nedorečenost P0^0®511 v svoj prid, je predsednik Sk|kiii Albert Vodovnik obliko lepe: tava: »Vsem delodajalcem in njj ? -'jlifcje vim združenjem bomo P05!^ pisno opozorilo, naj pomaniMj^ vosti, na katere je opozorila . ^ prava, takoj in dosledno 0 .'Jvp vijo.Toje seveda le naš prvl Jela. rak. # Pni O neučinkovitih inšpekcij5 |iso nadzornih službah, neurejel1 ''P iržolet sodstvu ter s tem ogroženi pr‘ ni varnosti delavcev pa obvestili tudi varuha človesl J pravic.« «"'»X Pomoč majhnim podjetjem isKi iOv0 Pil ftira Kot nam je povedala Lidija Jerkič, pravnica Skei, so s*-*' delodajalci pripravili priporočilo k tarifnemu in normativne^11 .jj kolektivne pogodbe dejavnosti. Z njim želijo pomagati zlasti1,1. ^ podjetjem, ki nimajo strokovnih služb. Navodilo bo takšnim podPJ omogočalo neposredno uporabo pogodbe dejavnosti. Navodilo obsega: minimalne količnike delovnih mest, razvrst|]1 v plačilne razrede, začetno razvrščanje zaposlenih na delovna sta ter pogoje za horizontalno in vertikalno napredovanje in k : rije za uporabo osebne ocene. u Navodilo bosta prihodnji teden podpisala vodji pogajalski" ,1 pin, Stane Habjan za delodajalce in Bogdan Ivanovič za delojeR1'i Opozorilo delodajalcem Po podatkih republiškega odbora Skei, je regres za letni ^jjjj ; velika večina podjetij že izplačala. Ker v nekaterih podjetjih le§Jv£!; zmogli, je Skei že pred meseci predlagal ekonomsko-socialneinu5 j ^ spremembo vrstnega reda izplačil. Zaradi odpovedi splošne K j Vl) livne pogodbe za gospodarstva pa je ta tripartitni organ že dVJ'; seča ne deluje in predloga Skei še ni obravnaval. _ ^ || V tem položaju se bo Skei po besedah Alberta Vodovnika0^ ^ na agencijo za plačilni promet, po potrebi pa tudi na agencijo z u g vidiranje. Domnevajo namreč, da nekateri direktorji denar za izPL, regresa skrivajo pred delavci, ker ga nočejo izplačati. Vodovig^ ^ prepričan, da bodo kršilce prisilili k izplačilu regresa, saj zaP nim pripada po socialnem sporazumu za letošnje leto. ŠOFERJE SKRBI VARNOST V VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH ^°^tars^em ^0IT,U na Pohorju j£ konec minulega te-„ a Usedala skupščina Sindikata delavcev prometa in zvez | °Venije (SDPZ). JjJ^PŠčino, vodil jo je predse-K sveta delavcev v Telekomu . venijeMiIanFujs,je najprej ^ Uravil predsednik ZSSS mag. . san Semolič. Spregovoril je ^roblernih v zvezi z enostran-db y^Povedj° kolektivnih pogo-l ni a ‘^over>iji še nobeno podjetje ILi 0 v stečaj zaradi prevelikih fc; avskih pravic, veliko pa jih je ^Propadlo zaradi napačnih ali Penili poslovnih odločitev, je T^^Po njegovem mnenju je , L^oče konflikt konstruktivno j J 1 «mo s pogajanji o spremem-i? seJaj veljavnih kolektivnih A pogajanja trajajo, l,moraj° kolektivne pogodbe s[(; lati- Če predstavniki delodajal-,v na takšna pogajanja ne bodo gl 'staij, bodo po Semoličevih n1, SC(*ah sindikati prisiljeni svoj (/"J zaostriti. p 'menu hrvaških sindikatov I!'el:a in zvez je skupščino pj^ -^avila Vlasta Mesarič. Za-Jn v aseje za izmenjavo izkušenj ^ Hrirlnlirvio iicr»oo«r\ orIr*I_ niLaz.^ravila Vlasta Mesarič. Za-i>jRe|a v s? nadaljnje uspešno sodelo-.L J^med obema sindikatoma. g^Pščino sta pozdravila tudi H/^nik direktorja Telekoma genije Jože Zidarič in po-•‘Dimnik direktorja Pošte Slove-ii e J°že Fošt. Oba sta se zav-Kv a Za konstruktivno sodelovanje d; j Vodstvi podjetij in sindika-, nležence na skupščini je n r.avil tudi Vinko Vidic, upo-Isfefn' k'v®* predsednik Sindikata L avcey prometa in zvez Slove-a,®: P?jal je, da delavcem, ki so Lj državi najbolj zapostavljeni, s ' pomaga samo sindikat. "^'Problemi v Dolgi vasi :.‘e liso rešeni ^i^^diloje poročilo predsednika a>kata delavcev prometa in 1 z Slovenije Jožeta Gaubeja. .njem je med drugim opisal r0evp?re tega sindikata za skleni-pt 'n uresničevanje socialnega 5ilb uma 'n kolektivnih pogoju |.euelavci so zaradi enostran-"flb ^Povedi kolektivnih pogo-Tta zato sindikat v boju idfon •°.vc Pravice ne namerava 4lePUstiti. Opozoril je tudi na pro-l stel,-1' Qs.ep)ne varnosti šoferjev v t^rih vzhodnoevropskih dr- i^hodMrn?aZmeren,f-^ejnem .j.; au Dolga vas, ki se niso ’ j. Je,le> čeprav sojih pristojni po k}.. , opozorilih sindikatov že rf„e> reševati. pl aekretarka SDPZHilda Žežko iL Poročilu o delu povedala, da lotrPr' V dejavnosti cestnega ■lij, . aega prometa v zadnjem letu nilc° ll.Tle*' Posebnih težav - pro-.L^jo lc enostranska odpoved Lt , vne pogodbe za to dejav-a,L Lastninjenje je v podjetjih ' Ha nega PotP'škega prometa v Lj.forn končano, v skoraj vseh Tel 80 ustanovljeni tudi sveti rfov Vcev' ^ dejavnosti cestnega V(.|?,rriega prometa je položaj slab.ši-Tri P°djetja so a v stečaj, pogajanja o kolek- tivni pogodbi za to dejavnost pa so kljub prizadevanjem sindikata povsem zastala. V cestnem gospodarstvu je sindikat veliko pozornosti posvetil lastninjenju. V zvezi s tem so vložene tožbe za pravičnejši delež zaposlenih v olastninjenih podjetjih. Sindikati so skupaj z menedžerji dosegli tudi višjo ceno dela za cestarje. Predstavniki delodajalcev so kolektivno pogodbo za cestno gospodarstvo sicer odpovedali, vendar se s tem poleg sindikatov ne strinjajo tudi direktorji cestnih podjetij in njihovi nadzorni odbori. Prav tako je bila odpovedana kolektivna pogodba za špedi-cijsko, pomorsko, agencijsko in skladiščno transportno dejavnost, vendar direktorji teh podjetij zatrjujejo, da jo bodo še naprej spoštovali, saj sezod[Mvedjo, tako kot sindikat, tudi sami ne strinjajo. V Telekomu vodstvo podjetja in sindikat vzorno sodelujeta, na Pošti pa se bodo na predlog sin- razmere na slovensko-madžar-skem mejnem prehodu v Dolgi vasi še vedno izredno pereče. Geza Kiralj iz Murske Sobote pa je opozoril, da pri razdeljevanju dovolilnic za mednarodni promet vlada v Ljubljani skoraj takšna anarhija kot je nekoč v Beogradu. Anton Gričarje dejal, da bi se zaradi izredno perečih razmer v Dolgi vasi v tujini. Več razpravljavcev je menilo, da bi morali čimprej začeti reševati tudi probleme na mejnem prehodu v Bregani. Bo Bregana postala druga Dolga vas? Po razpravi so člani skupščine naslovili na pristojne državne organe apel, naj s svojimi ukrepi in meddržavnimi dogovori Zaščitite voznike! Skladno s sklepom skupščine Sindikata | delavcev prometa i n zvez Slovenije je njegov predsednik Jože Gaube napisal >>javni poziv | i s kateri mi trefajejo »oettiki, „ I ''Zapora mejnega prehoda Dolga vas, s katero grozijo pri- ! morala pogajanja na meddržavni ravni čimprej nadaljevati. Jože Korošec iz Mariboraje opozoril na številne probleme, ki tarejo člane sindikata. Srečko Lov-renčak iz Ljubljane, je menil, da so delavci v cestnem prometu premalo zavarovani pri delu na cesti. Tone Kastelic iz Ljubljane je poročal o uspešnem delu sindikata vTelekomu. Opozoril je, da so podatki o povprečni plači v Telekomu nerealni in se zavzel, da pri izračunavanju povprečnih plač v bodoče ne bi več upoštevali nadurnega dela in dežurstev. Bojan Slebnik seje zavzel, da bi bila v kamionih, namenjenih v vzhodnoevropske države, zaradi večje osebne varnosti vedno dva šoferja. Janko Kardoš iz Murske Sobote je opozoril, da so delavci Pošte preobremenjeni, Rajko Košir iz Ljubljane pa, da bi morali poskrbeti za večjo varnost šoferjev ■ VEŠČ SVOJEGA POSLA - Skupščino SDPZ je uspešno vodil Milan Fujs (v sredini), sicer tudi predsednik sveta delavcev v Telekomu Slovenije. OGLED NOVITETE - Po zasedanju so si udeleženci skupščine SDPZ z zanimanjem ogledali novo sortirno linijo v Pošti Maribor, s katero so slovenski poštarji ujeli korak z razvitim svetom. dikata začela pogajanja o novi kolektivni pogodbi.V letalskem prevoznikuAdriaAirways sindikat bije bitko za kolektivno pogodbo - za zdaj neuspešno. V tej specifični dejavnosti obstajajo namreč spori tudi med posameznimi poklicnimi skupinami. Posebej zaskrbljujoč pa je položaj delavcev Aerodroma Maribor, saj njihov status še vedno ni rešen. V Splošni plovbi Portorož delavci nimajo problemov, ki jih ne bi mogli rešiti sami. Anarhija pri razdeljevanju dovolilnic za mednarodni promet V razpravi je Zdenka Bobo- ^ ZDRAVJE! - Zdravljica je veljala dosedanji sekretarki Hildi Žežko I n il m vnr-pniln Ut ,,, (desno), ki seje »po dobrih dveh mandatih« takole poslovila od svojih ’ ' sodelavcev in odšla - v pokoj. Zamenjala jo je Cvetka Gliha (levo). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov na področju soupravljanja. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 9.-11. december 1996 :a» Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 9. december 1996 Od 9.00 do 13.30 ure Tema I: lil NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Nosilec: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS Od 13.30 do 15.00 ure ODMOR Od 15.00 do 18.00 ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEVTER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Torek, 10. december 1996 Od 9.00 do 12.00 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEVTER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Nosilec: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS od 12.00 do 14.00 ure: ODMOR i lili i! Od 14.00 do 18.00 ure Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČTER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Sreda, 11. december 1996 Od 9.00 do 12.30 ure TemaV: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilka: Metka Roksandič, ZSSS Od 12.30 do 14.00 ure ODMOR Od 14.00 do 17.00 ure Tema VI: VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Nosilec: Ciril Drek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. Prijave pošljite najkasneje do 3. decembra 1996. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 20.000 S| r za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar II«, sklic na številko 07. Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, kižeiijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 5.000 SIT). Dodatna pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, telefon 061/316-489, in Klari Šimic, telefon 061/13-10-156. Vanda Reše vodju izobraževanja pri Svetu Z.5 '■s Prijavnica za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE ki bo od 9. do 11. decembra 1996 v SIC v Radovljici poskrbijo za večjo varnost šoferjev v tujini. Pristojne so prav tako opozorili na probleme v Dolgi vasi in Bregani ter pri razdeljevanju dovolilnic za mednarodni promet. Na koncu so člani skupščine soglasno izrekli zaupnico predsedniku Jožetu Gaubeju ter razrešili sekretarko Hildo Žežko, ki odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti so se ji za dosedanje delo zares iskreno zahvalili. Za novo sekretarko so s tajnim glasovanjem soglasno izvolili Cvetko Gliha. Po seji so si člani skupščine ogledali še nov telekomunikacijski center v Mariboru in nov sortir-ni stroj v poslovni enoti Pošte v Mariboru. Prisluhnili so tudi predavanju člana predsedstva ZSSS Braneta Mišiča o gospodarskem razvoju, delavskem delničarstvu in novi davčni zakonodaji. Tomaž Kšela Ime in priimek:................................................... Datum rojstva:.................................................... Izobrazba:........................................................ Naslov doma:...................................................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe:............................... - delovno mesto:....................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.............................. Član sveta delavcev: DA NE Telefonska številka: - doma:...................................... - v službi:................................... OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica (obkrožite): DA NE 21. novembra 1996 H NA TRZNEM PREPIHI) Koliko bolj razviti od nas so razviti DALEČ JE SONCE Država bo pomagala pri samozaposlovanju MILIJON TOLARJEV ZA DELOVNO MESTO V kratkem naj bi v Sloveniji preizkusili projekt finančne pomoči pri samozaposlovanju brezposelnih in trajno presežnih delavcev. Pripravilo gaje več inštitucij, sklad za razvoj malega gospodarstva, ministrstvo za delo ter republiški zavod za zaposlovanje. Podprla naj bi ga tudi vlada. Namen projekta je pomagati ljudem, ki imajo poslovne zamisli, ne pa tudi dovolj denarja za njihovo uresničitev. Namenjen pa naj bi bil ljudem, ki so ali bodo ostali brez dela, pa imajo možnost, da se samozaposlijo. Preizkusili ga bodo v štirih slovenskih regijah in z njim pomagali pri odpiranju skupno stotih delovnih mest. Kot so poudarili na ministr- stvu za gospodarske dejavnosti, ki prek sklada za razvoj malega gospodarstva tudi sodeluje pri projektu, so na tak način združili vse razpoložljive vire v državi in na lokalni ravni. V preizkusni fazi projekta naj bi se za odprtje enega delovnega mesta zbralo okrog milijon tolarjev kreditnega potenciala. Vštet je kajpak tudi bančni potencial, saj bodo sredstva iz drugih virov oro-čena v bankah, ki jih bodo oplemenitila še s svojimi sredstvi. • Projekt je zasnovan tako.-dabo bodoči samozaposleni podjetnik vložil na primer 100.000 tolarjev lastnega kapitala, iz omenjenega, projekta pa s pomočjo banke pridobil še 900.000 tolarjev posoji- la. Za odprtje enega delovnega mesta bi bil tako na voljo milijon tolarjev, posojen po nizki, petodstotni realni obrestni meri, s polletnim moratorijem na odplačevanje glavnice in z vsaj triletno odplačilno dobo. Sredstva naj bi poleg omenjenih institucij prispevale tudi lokalne skupnosti. Iz povratnih sredstev zavoda za zaposlovanje, lokalnih skupnosti in podjetnikov samih naj bi se napajal garancijski sklad. Sklad za razvoj malega gospodarstva bi sodeloval pri zavarovanju posojil. Toda največji delež poroštev za najeta posojila bi morali prevzeti, tako menijo avtorji projekta, sorodniki in prijatelji najemnika posojil. B. R. Novoizvoljeni oblastniki imajo polna usta obljub, kako se bosta pod njihovim vodstvom Slovencem cedila med in mleko, navadne občane dežele na sončni strani Alp pa zanima, ali politiki niso nemara ugriznili v preveliko jabolko. Poglejmo, kako veliko je. Eden od kazalcev je primerjava velikosti doseženih bruto družbenih proizvodov na prebivalca v posameznih deželah. Izbrali smo samo razvite dežele, saj se poslej ne bomo več primerjali s slabšimi od sebe - če smo prav razumeli nove vodilne politike te dežele. Po oceni statističnega urada bo Slovenija letos dosegla 9.352 dolarjev bruto narodnega proizvoda na prebivalca.Ta podatek je služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri gospodarski zbornici primerjala s podatki o velikosti bruto domačega proizvoda na prebivalca v deželah OECD in Evropske unije: upoštevala je zahodnoevropske države,Turčijo, Kanado, Mehiko, ZDA, Japonsko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Primerjava za Slovenijo ni ugodna. Za nami sta izmed 25 izbranih držav samo Mehika inTurčija, ki imata zaradi visokega števila prebivalcev zelo nizek družbeni proizvod na prebivalca: 2.787 dolarjev Mehika in 2.715 Turčija. Nobene od zahodnoevropskih držav pa Slovenija še ni ujela, kaj šele prehitela. Nam najbližji sta Grčija z 10.731 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca in Portugalska z 10.509 dolarji. Dosedanja garnitura oblastnikov je trdila, da tidve evropski državi v marsikaterem ekonomskem kazalcu že prehitevamo. Toda naslednja nam najbližja “zvezda”, Španija, je oddaljena že 5.000 dolarjev, in naslednja, Irska, kar 7.500 dolarjev. Koliko časa bo trajal “polet” dd njiju, glede na to, da ne stojita na mestu, kot ne nobena od zvezdnic Piše: Rudi Kropivnik Strah razjeda tudi duše šefov (7.) POVEČATI UČINKOVITOST ADMINISTRACIJE Administracija ali uprava ali strokovne službe, kakor jih pač imenujemo, so dolžne zagotoviti skladno, smotrno in celovito delovanje združbe, naj bo to v upravni službi, gospodarskih ali negospodarskih organizacijah. Zaradi njihove tako pomembne vloge, je toliko potrebnejše stalno bedeti nad učinkovitostjo njihovega delovanja in seveda tudi nad višino stroškov, ki nastanejo v zvezi z njihovim delovanjem. Stroški so dvojne vrste: tisti, ki nastajajo s porabo določenih vrednosti(plače, stroški telefona, razsvetljave itd.) in se izkažejo kot stroški poslovanja posamezne administrativne enote, in tisti, ki jih ta administrativna enota s svojim delovanjem povzroča drugim, lahko tudi s svojim slabim ali neustreznim delovanjem. Denimo, oddajanje javnih naročil uporabnikov proračunskih sredstev je v vseh urejenih državah rezervirano za domače proizvajalce, če ti obstajajo. Tudi na ta način varujejo domače proizvajalce. Pri nas ni tako. Pri nas tudi ni celovito urejeno vprašanje oddajanja javnih naročil. Morala bi pa biti urejena vsaj tri vprašanja: predpisan bi moral biti postopek za oddajanje javnih naročil na podlagi javnega razpisa, postopek za oddajanje naročil brez javnega razpisa in predpisan bi moral biti tudi postopek in določena ustrezna pooblastila organom za nadzor nad oddajanjem javnih naročil. To je, denimo, eden od primerov neustreznega delovanja državne administracije, ki povzroča prevelike stroške državi in gospodarstvu zaradi nerealiziranega dohodka. Z racionalizacijo administracije je tudi sicer precej težav. Ljudje se med seboj običajno dobro poznajo, vodja enote je v veliki meri odvisen od dela zaposlenih v enoti, kar je povsem normalno, vodja je z nekaterimi že dolga leta pod isto streho in podobno. To so vzroki, da se vodja zelo težko odloči za kakršne koli spremembe. Vendar brez racionalizacije administracije in njene večje učinkovitosti ne moremo računati na pocenitev slovenske države, niti na izboljšanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Mednarodne primerjave namreč kažejo, da slovenska podjetja nimajo večjih stroškovnih prednosti, ker so pri nas nižji stroški dela kot v državah EU, ker so druge oblike stroškov za četrtino višje, kot jih ima konkurenca. Pri tem je povprečna bruto dodana vrednost desetkrat manjša kot v EU. Podatki so iz Portfelj analize slovenske industrije 1990-1992, ki jo je izdelal Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj v Ljubljani leta 1993. Ti podatki dokazujejo, da smo medsebojno prepleteni s previsokimi stroški, ki so posledica te'ga, Ja večina vložkov daje premajhen izid. K takšnemu stanju precej prispeva ravno predraga in premalo učinkovita administracija, ki ima še to slabo stran, da se te posledice sicer razpršijo, toda hkrati tudi pomnožijo. Zato je tudi delovanje administracije potrebno spraviti v funkcijo ustvarjanja dohodka podjetja. To zadnje bi moralo biti pri državni administraciji eden od kriterijev, v gospodarstvu pa poglavitni kriterij za presojo, katera opravila so v administraciji potrebna in katera niso. Ob ocenjujevanju, katera opravila bi bilo dobro opravljati, pa moramo oceniti tudi, kolikšne stroške administracije smo sposobni prenesti. Odgovore na tako zastavljena vprašanja lahko dobimo s pomočjo presoje delovanja administracije na podlagi vrednostne analize. Uporaba vrednostne analize pri presoji delovanja in stroškov administracije ter na področju storitev nasploh je izredno občutljiva, saj z njo vedno neposredno analiziramo vpliv dela posameznika na delovno okolje ali na predmet dela. Zato je, preden se lotimo racionalizacije administracije, najprej potrebno zaposlene in-_ formirati o programu dela pri vre- dnostni analizi, o ciljih njene izvedbe, o tem zakaj, je to potrebno, in seveda o pričakovanih kadrovskih posledicah v zvezi s tem. Zaposlene je potrebno pridobiti za sodelovanje. Tako si zagotovimo večjo kakovost opravljenega dela in zmanjšamo težave pri kasnejših organizacijskih in kadrovskih spremembah. Običajno se najprej napravi posnetek obstoječega stanja. V okviru tega se posname organizacijska struktura, opišejo posamezne funkcije ter napravi popis in opis delovnih mest. Včasih je morda boljše izdelati najprej zaželeno stanje, in sicer zato, ker je tako manjša možnost, da bodo prizadeti sodelavci delovali zaviralno pri ustvarjanju nove organizacije. Izkušnje kažejo, da imajo sodelavci bolj aktiven in pozitiven odnos do iskanja novih rešitev kot pa do razčlenjevanja in ocenjevanja obstoječega stanja. V tem primeru se napravi posnetek obstoječega stanja v potrebnem obsegu šele, ko se iščejo rešitve za udejanjanje želenega stanja. Ne glede na to, ali začenjamo s po-, sjietkpm obstoječega stanja ah z izdg-. lavo zaželjenega stanja, je treba tako obstoječi kot novi model organizacije temeljito analizirati in oceniti zlasti s treh vidikov: - katera opravila na delovnem mestu so potrebna in katera nepotrebna, - kolikšni so stroški izvajanja posameznih opravil in ali so ti v skladu s koristmi, kijih daje izvajanje določenega opravila, - ah se da koristna opravila izvajati tudi z manjšimi stroški. V procesu analiziranja in ocenjevanja posameznih opravil naj se pokaže: - ah so res vsa opravila nujna, - ali se enaka opravila ne opravljajo tudi na kakem drugem delovnem mestu in se s tem ponavljajo, - katera opravila so takega pomena, da jih mora delavec na delovnem mestu izvajati sam, katera je pa smotrno prenesti na druga delovna mesta, - katera opravila so tako pomembna, daje zanje potrebno posebej rezervirati čas, - kakšne možnosti obstajajo, da se določena opravila opravijo z manjšim naporom in v krajšem času, - ah se na delovnem mestu opravljajo le naloge, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta oz. organizacijske enote, ali tudi druge naloge, - ali so obrazci za opravila, ki se večkrat ponavljajo, in ali so ti obrazci racionalni, kdo zahteva navedene obrazce, od kdaj, zakaj, kakšna je korist in kako jo povečati, kdo dela zbirnik k temu obrazcu in kdo sestavlja poročilo k zbirniku itd. Glede obrazcev in zbirnikov naj velja načelo, da naj v podjetju ne bo obrazca, ki ne gre v zbirnik, in ne zbirnika, ki ne gre v poročilo. Dalje seje treba pri vsakem opravilu še dodatno vprašati: - za koga se opravilo izvaja in kakšno korist ima prejemnik od tega, - ali prejemnik določene storitve ocenjuje kot prednost, če določeno opravilo odpade in se s tem znižajo stroški, - kako se da zmanjšati frekvenca posameznih opravil. Iz primerjave obstoječega in zaželjenega stanja je možno oceniti bodoče prihranke in tveganja pri .uvajanju.organizacijskih^prememb™ Na podlagi tega se napravi katalog potrebnih ukrepov z roki, nosilci in predvidenimi prihranki. Običajno nekaterih ukrepov ni mogoče takoj udejaniti, zato jih je treba posebej obdelati kot dolgoročne naloge. Seveda ni učinkovite realizacije programa racionalizacije administracije brez ustrezne kontrole izvajanja programa. Vse prepogosto se dogaja, da se po prvem navdušenju povrne stara praksa in se stroški ponovno povečajo. Pri racionalizaciji administracije se bolj kot v proizvodnji postavlja vprašanje kam s presežki, ki jih pri tem ugotovimo. Tudi za te presežke obstajajo kakšne možnosti prezaposlitve. V vsaki organizaciji namreč obstajajo kakšne slabe točke, ki jih lahko odpravimo tako, da presežke zaposlimo tam, kjer so primanjkljaji. V državni upravi denimo v davčni službi, na računskem sodišču, v inšpekcijskih službah itd. V podjetjih so še marsikje, denimo v nabavi, preskromno zasedeni in zato ne morejo ustrezno spremljati nabavnih cen in drugih nabavnih pogojev; je pa znano, daje v nabavi lažje doseči koristi za podjetje kot v prodaji. V prodaji ponekod nimajo časa za sistematično spremljanje dogajanja na prodajnih trgih. V analitičnih službah ponekod nimajo časa, da bi se ukvarjali z odpravljanjem odvečnih stroškov, ozkih grl itd. Našteti primeri kažejo možnosti racionalizacije administracije na vseh ravneh in s tem pocenitev delovanja naše družbe in gospodarstva. Racionalizacija ne pomeni nujno odpuščanja delavcev, saj naštete možnosti nove zaposlitve predstavljajo rešitev, ko bi nova delovna mesta lahko prinašala večje koristi, kot so stroški. Če bo torej za cilj racionalizacije postavljeno izboljšanje učinkovitosti celotne organizacije, lahko računamo, da se delovna morala pri zaposlenih ob izvajanju programa racionalizacije ne bo zmanjšala, in da bo boljše sodelovanje zaposlenih pri izvajanju programa. Vsekakor je boljša racionalizacija in s tem zmanjšani stroški kot pa zniževanje osebnih prejemkov kar počez. Znižati moramo namreč tistih 25 odstotkov stroškov, ki presegajo stroške podjetij, s katerimi so prime-. rjali slovenska industrijska podjetja v omenjeni mednarodni primerjavi. ekonomske razvitosti?Takšno računanje je nehvaležna naloga, saj natančnost izračuna ogroža več neznank. Vendar smo ocenilj,,ija bi v naslednjih desetih letih v Slove-, niji lahko dosegli nekaj čez 15.000, dolarjev bruto domačega dohodka-na prebivalca, čebi le-ta naraščal po 5-odstotni letni stopnji. Pred-, sednik dosedanje vlade dr. Janez... Drnovšek je nedavno tega trdil, da,, bo letošnja rast BDP dosegla pričakovano raven, 3 do 4 odstotke.' Strokovnjaki pričakujejo 3-odstot-no rast in menijo, da bomo tudi s, tako lahko kar zadovoljni. V prihd- : dnje se petodstotna rast ne zdi do- -segljiva, razen če novi oblastniki nimajo kakega skritega, od obljub močnejšega orožja oziroma orodja. Tolažba za nas pa bi lahko bil podatek, da majhne države s sez-' nama najbolj razvitih dosegajo naj višje vrednosti bruto družbenega proizvoda na prebivalca. Tako ga Luksemburg, po prebivalstvu malo večji od Ljubljane, ustvari v celoti skoraj toliko kot Slovenija, na prebivalca pa to znese 43.590 dolarjev. Več ga ne ustvari nobena od upoštevanih 25 držav. Čisto zraven jeŠvicas43.414dolarji BDP na prebivalca, zelo visok bruto družbeni proizvod na prebivalca pa dosegajo tudi Danska s 33.250 dolarji (ob 5 milijonih prebivalcev) in Norveška s 34.196 dolarji, ob dobrih 4 milijonih prebivalcev. Tudi Islandija s 27.3o8 dolarji in Finska s 24.706 dolarji BDP na prebivalca sta zelo visoko na seznamu najbolj razvitih držav. Povprečje v OECD je 23.049 dolarjev bruto družbenega proizvoda na prebivalca, v Evropski uniji pa 22.651 dolarjev. Naj večji je v Luksemburgu. Države, ki zaradi svoje velikosti in ekonomske moči nekaj pomenijo v svetovni trgovini, pa ga ustvarijo zelo različno. Med naj večjimi ga največ ustvari Japonska, 40.884 dolarjev na prebivalca, Nemčija 29.656 dolarjev, ZDA 26.677 dolarjev, Francija 26.469, Kanada 19.277 in Velika Britanija 18.870dolatjev. In kje sta naši sosedi Italija in Avstrija (najraje pogledamo v lonec sosedu, mar ne)? Italijani ustvarjajo za razvite dežele podpovprečni bruto nacionalni proizvod: 18.794 dolaijev na prebivalca. Avstrijci pa ga ustvarijo 29.163 -dolarjev na prebivalca. Svobodni sindikati so organizirali okroglo mizo o predlaganih izhodiščih za nove izobraževalne programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, ki so se je, poleg sindikatov dejavnosti in drugih sindikatov, udeležili tudi Veronika Šlander iz Gospodarske zbornice, Boštjan Zgonc z Ministrstva za šolstvo in Vladimir Tkalec, direktor Centra za poklicno usposabljanje. VAJENCI NA PRAVNI ČISTINI , Da bi opozorili na vrsto dilem, ki jih odpirajo izhodišča za nove ^obraze valne programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, So Svobodni sindikati o tem organizirali okroglo mizo. Njen glavni jjamen je bil izoblikovati pripombe sindikatov na ta, za učence in bodoče delojemalce izjemno pomemben dokument. Zdaj je v javni razpravi, v praksi pa naj bi zaživel čez kakšni dve leti. Ore za nove usmeritve, ki jih tržno gospodarstvo narekuje tudi na področju izobraževanja. Poklic-no in strokovno izobraževanje bo Po novem slonelo na tripartitnih Partnerskih odnosih države, delodajalcev in delojemalcev. Gre za j izobraževalni proces, ki bo primer-i piv z razvito Evropo. Uvaja se tako hnenovani dualni sistem (šola in 'lelo), ki ima več nosilcev izo-1 braževanja. Večina praktičnega 'Zobraževanja bo potekalaV podjetjih oziroma družbah. Uvedba dualnega sistema poklicnega izobraževanja bo status izo-braževanca in učenca spremenila v vajenca. Na podlagi vajenske pogodbe z delodajalcem se bo vzpostavljalo razmerje z vsemi zna-eilnostmi delovnega razmerja. S tem v zvezi se odpirajo vprašanja pra-i vne in socialne varnosti vajencev, njihovega varstva pri delu ter vloge sindikata s tem v zvezi, je v uvodu Poudaril Sandi Bartol. Poklicno izobraževanje namreč temelji le na razvitih partnerskih nanosih med gospodarsko zbornico, sindikati in državo. Dokler ji odnosi ne bodo zgrajeni in stabilnejši, ne bomo mogli govoriti o urejenem sistemu poklicnega izobraževanja. Če sistem socialnega partnerstva ni razvit, ni mogoče optimalno rešiti •[eh ključnih funkcij, strokovne, fmančne in delovnopravne. Strokovna funkcija se kaže v sistemu sodelovanja strokovnjakov posa-nteznih poklicnih področij pri načrtovanju vsebine strokovno teoretičnega in praktičnega pouka ter pri organizaciji celotnega reži ma 'Zpitov. , Kar zadeva finančno funkcijo, P v ramerah tržnega gospodarjenja izobraževanja sploh ni mogoče zamišljati, ne da bi se financiralo iz sredstev podjetij. V delovnopravno funkcijo izobraževanja pa sodi izvajanje praktičnega pouka ali delovne prakse vajencev. Hkrati s poklicnim izobraževanjem je zato potrebno sprejeti tudi tako imenovano zaščitno zakonodajo, ki naj bi vajence obvarovala zlorab. Gre namreč za mladoletnike, stare od 15 do 18 let, ki jih je treba pravno zaščititi, da ne bi v praksi nastopali kot cenena delovna sila. Vloga sindikata na področju poklicnega izobraževanja je zato predvsem zaščitniška. Sindikati morajo vplivati na to, da bodo imeli vajenci na delovni praksi urejeno tudi zdravstveno, pokojninsko, delovnopravno zakonodajo in varstvo pri delu. Zato je potrebno natančno opredeliti status vajenca v poklicnem izobraževanju, seje zavzel Martin Muršič iz sindikata obrti. Status mora izhajati iz sklenjene pogodbe o izobraževanju, ki mora imeti elemente delovnega razmerja (obvezna nagrada, druge pravice delavcev). Poklicno izobraževanje naj bo tako, da bodo lahko, kot seje slikovito izrazil Gregor Miklič, »normalni otroci z normalnimi prizadevanji dobili normalen poklic«; da se ne bi dogajalo več, kot se sedaj, daje polovica prebivalstva brez strokovne izobrazbe. V izhodiščih še niso opredelili minimalnih standardov praktičnega izobraževanja. Če tega ne bodo določili, bodo vajenci postali cenena delovna sila, ki jo bodo mojstri izkoriščali. Odprto je tudi vprašanje, po kakšnih kriterijih bodo podeljevali koncesije za poklicno izobraževanje. Kandidatov, ki si nadejajo lahkega zaslužka, je zelo veliko. Na tem področju smo imeli že bridke izkušnje, saj so nekatere šole, ne meneč se za dejanske potrebe, proizvajale kadre, ki so končali kot brezposelni delavci na zavodu za zaposlovanje. Težava je v tem, da nimamo nacionalnega plana kadrovskih potreb, po katerem bi lahko uvajali izobraževalne programe. Uredili naj bi poklicno napredovanje posameznih profilov (npr. gasilci), v poklicno izobraževanje vključili tudi invalide, ustrezno opremili učne delavnice v podjetjih in zavodih. Poklicno izobraževanje bo potrebno izgrajevati postopno, dosledno, celovito, s poudarkom na uvajanju inovacij, kar bo še posebej pomembno za bližajoče se 21. stoletje. Al F. V V ske preiskave za 100.000 točk, program preiskav z nuklearno magnetno resonanco za 800 preiskav, preiskave ščitnice za 40 odstotkov, Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je prejšnji teden ugodno ocenila pozitivno poslovanje zavoda, sprejela smernice o povečanem programu zdravstvenih storitev za prihodnje leto, dopolnila pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ter popravila sklep o razvrstitvi zdravil na liste. Na področju finančnega poslovanja je zavod dosegel pri obveznem zdravstvenem zavarovanju polletni presežek v višini 391 milijonov tolarjev, pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju pa do-bičkek v višini 989 milijonov tolarjev. Tudi devetmesečni podatki kažejo ugoden finančni rezultat in na zavodu predvidevajo, da bodo - zaradi večje rasti plač - letošnje leto zaključili brez izgub. Morebitni presežek bodo razporedili za oblikovanje rezerv. Brane Mišič (ZSSS) je predlagal, naj zavod ob koncu leta pripravi oceno o dosedanjih učinkih programa varčevanja v zdravstvu. Se največ novosti prinašajo smernice, ki bodo oblikovale program zdravstvenih storitev za prihodnje leto. Skupščina je sprejela povečan program zdravstvenih storitev na področjih, kjer so čakalne dobe najdaljše. Tako bodo število operacij na srcu povečali za 250. Povečali bodo tudi program zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu, in sicer za 112.800 točk, gastroenteroioške endoskop- ■ ta AOfl nraArirw Ko. je povedal dr. Drago Petrič, pomočnik generalnega direktorja od programa obveznega zavarovanja, ali je objavljen brdinacijski čas 11 a: pS OCL si •se »si i! is= Če $fe:: l4jO gg il g s: r-j menedžer delavski predstavnik (član sveta delavcev, sindikalni zaupnik, predstavnik v nadzornem svetu, delavski direktor) v podjetju strokovni delavec na kadrovskem področju in želite pri svojem delu iti v korak z razvitim svetom ter biti zares uspešni, ALI Sl LAHKO PRIVOŠČITE, DA NE BI POZNALI NAJSODOBNEJŠIH SVETOVNIH TRENDOV NA PODROČJU KREATIVNEGA VKLJUČEVANJA ČLOVEŠKEGA DEJAVNIKAV PRIZADEVANJA ZA VEČJO POSLOVNO USPEŠNOST PODJETIJ??? Svetovno in domačo strokovno literaturo iz tega področja je za vas proučil mag. Mato Gostiša ter najpomembnejša spoznanja strnil v najnovejši knjigi PARTICIPATIVNI MENEDŽMENT Sodobna teorija in praksa organizacijske udeležbe zaposlenih v svetu in pri nas Zanesljivo boste presenečeni nad spoznanjem, kako daleč za razvitim svetom (v nasprotju s pogostim precej domišljavim samoprepričanjem) v resnici caplja slovenska menedžerska praksa glede učinkovitosti upravljanja človeških virov in oblikovanja zaposlenih v največjo konkurenčno prednost podjetji ter kako strahotno napačno ježal pri nas prevladujoče menedžersko gledanje na celovito razvijanje sistema delavske participacije v podjetjih. Knjiga je izšla v sozaložbi ČZP Enotnost in Študijskega centra za industrijsko demokracijo "Studio participacis" in jo lahko naročite pisno na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 061/321-255 ali faksu 061/311-956. Cena knjige je 6.500 tolarjev (+5% p. d.). Bi NAROČILNICA * Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naročamo . PARTICIPATIVNI MANAGEMENT Ime in priimek osebe, ki daje naročilo:... Račun nasloviti na (firma):........... IM ® m ttt ... izvodov knjige Ulica, poštna številka in kraj: 1. Račun bomo poravnali v zakonskem roku. 2. Knjigo mi pošljite po povzetju (za individualne naročnike). Žig Podpis: Datum: , s#* preiskave za zgodnje odkrivanje raka na maternici in število umetnih oploditev. Pravi la obveznega zdravstvenega zavarovanja so dopolnili tako, da so otrokom podaljšali zdraviliško zdravljenje od 14 na 21 dni, in to enkrat na leto, ne pa na dve leti, kot je veljalo sedaj. Slepim so vrnili pravice, ki so jih že imeli. Skupščina je sprejela tudi predlog strokovne komisije za nekatere spremembe v razvrstitvi zdravil na sezname. Po novem nekaterih zdravil za otroke ne bo treba več doplačevati. Odprt pa ostaja še predlog, naj bi bila zdravila za otroke, šolarje in študente v celoti brezplačna. M. F. KADILCI V GETU V začetku tega tedna je začel veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, kije eden najstrožjih te vrste v svetu. Zakon predvideva prepoved kajenja v javnih prostorih, še posebej v zdravstvenih ustanovah in izobraževalnih zavodih. Podjetja morajo nekadilcem zagotoviti »čist« zrak, kadilcem pa posebne prostore. Zakon prepoveduje vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov, vključno z reklamami, ki posredno propagirajo tobačne izdelke. Predvideva tudi zelo stroge kazni za kršilce, najmanj 5.000 tolarjev za posameznike in četrt milijona za pravne osebe (podjetja, ustanove). Glavna napaka zakona je, da so ga v preveliki naglici sprejeli brez tehtnejših razmislekov o morebitnih posledicah in brez ustrezne priprave okolja. Zato že povzroča konflikte. M. F. 8 21. novembra 1996 Delavska enotnost 5t. 53 POSTAVA, RAST SIADKO PfCIVO jtfof : Boni ’ SlAONI SlAOROR NAJVlSlt ATENSKO SVITISCE JADRANSKI OTOK NOČNO ZABAVIŠČE MANGAN PASTIR VENOV STOPNJA, POlOtJU STARINAR NIKEU SUVNOSTNO KOSI 10 NATRIJ AUNEKENKA CAMP8EU IRANSKI POEITIK SADR LESKETANJE PESNICA SEIDEL OZNAKA ZA NEZNANKA NEPRIJETEN OBČUTEK UtlVAlKA MAMIL ITALIJANSKI POLITIK (fatro) KAJZAR norveS« JEZIKOSLOVEC (Ivu) SLOVENSKI ARHITEKT (Ivonj SLOV. PISATELJ (isio) GORSKE REŠEVALNE SANI ANGLEŠKI IGRALEC (EtaniJ) KANDIRANI POMARANČNI OLUPKI ' RT NA SKRAJNEM JUGU ITALIJE ZAZNAVNA ZMOŽNOST nUSTANlSCE NA JUGU Švedske PREBIVALU ARAMEJS Run«! IGRALEC ARKIN GRŠKI PISATELJ (Emmomjii) BRAZILSKI HSATEU (JosePsefo) PEEMlC EEVIERITOK OBA BOGASIVO GOZDOV PRIPRAVA ZA MLETJE PRITOK SllKE LJUBKOVALNI NAZIV ZAliCETA TOVORNJAK OTOK obSkotsm OBALI nALIJANSKI EILMSKI KOMIK LADJA ARGONAVTOV STOLETJE, VEK ERICH JAENSCH JADRANSKI OTOK HUMORISTU PUTRIH UMETNOST OBJ NASPROTNIK NOVINAR KANONI ZEMELJS POONOZli NIKOLA TESEA KRAJ V SUJAADIJI ZAVITEK, PAKET INKOVSKI VLADAR PRITOK SAVE V BOSNI TEKMOVANJE PRI STARIH GRKIH tnionko VOJAŠKO POVELJSTVO NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR (Bcrut) POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 53 Rešitve nam pošljite do 2. decembra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.53 Nagrade za rešeno križanko so: 1. ura Etic Quartz, 2. knjižna nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev 3. knjižna nagrada v vrednosti 3.000 tolarjev 4. knjižna nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev Rešitev nagrade križanke št. 51 APOSTOLATA, ROBESPIERRE, JELA, RENOIR, AMINTA, OSAT, IVAN, AVON, DL, KRA, ANKETAR, ANDRESA, ASKA, ESK, TAINAN, LALA, RISTO, OPREMA, MEČ, KUN, AL, LE, SE, ALISA, NANA, ALATR1, DIKASTERIJ, RENE, KMET, LARSSON, SIR, AKNA, KIS, ALA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 51 1. Maša Mrvar, Groharjeva 28, 1241 Kamnik 2. Frančiška Brdnik, Gorenja vas-Reteče 41, 4220 Škotja Loka 3. Draga Korošec, Dežmanova 4, 4248 Lesce 4. Milena Samec, Kvedrova 32, 1000 Ljubljana 5. Miro Rink, Zupančičeva 6, 6250 Ilirska Bistrica Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil UGANKAR r------------------^ I NAGRADNI SKLAD I --------------- I ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- I tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje * ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. | Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, g * URE: CIT1ZEM, CASIO... V._______________________________________J STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3-in 4 -posteljne sobe, POKLJUKA - 2 - ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE- PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD-trisobno stanovanje. BOHINJSKAČESNICA-privatnahiša, BANOVCI-termajna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUST11996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni aii strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po BELI KRAJINI; IZOLA - ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE-ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA -4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. E. NOVO LETO - silvestrovanja POREČ- hotel Parentium, polpenzion 52 DEM, doplačilo za silvestrovanje 90 DEM, PTUJ-enodnevno silvestrovanje na gradu 115 DEM, BLATNO JEZERO - 3 dni 270 DEM, CR1KVENICA - 4 dni 255 DEM, NEWYORK -8 dni 1.290$, MORAVSKETOPLICE - 5 dni 16.000 tolarjev. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. SEJMI LAS VEGAS - Comdex/Fall - računalništvo, odhod 18.11.. /s .......... S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311 -956.^ | NarOČUniCU - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno j naročamo.........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% I p. davek). Naročeno pošljite na naslov:......................... KOLEKTIVNA POGODBA ZA P1JAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV M LIVARN ter ra KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO SLOVINIJI S KOMENTARJEM Komentarje je pripravila Lidija Jerkič, dipl. iur, SKEI Slovenije, uvodne besede, strokovna pomoč in svetovanje pa Adi Zunec, iur., Impol Vsebina brošure: - Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livar ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije - 1. Normativni del kolektivne pogodbe 1 . Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev 2. Splošne določbe o plačah in drugih prejemkih - II. Obligacijski del kolektivne pogodbe Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov - Tarifna priloga - Priloga zahtevnostne skupine - Združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije - Dejavnosti po šifri in imenu - Zakoni in predpisi Brošuro stane 2.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročite jo lahko aa naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033, faks 311-956. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN ter za KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO SLOVENIJE s komentarjem. Naročeno pošljite na naslov: .............................. Ulica, poštna številka, kraj:.............................. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Ulica, poštna št., kraj:............................................... Ime in priimek podpisnika:............................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika............................ Ime in priimek podpisnika:................................. 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika.................... Metod Zalar, direktor borze