AUSTft. mt TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE

Izhaja vsak pstek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— polaletna . . K 2-— četrtletna. . K 1*—
Posamezna Številka etaae 10 vin.
St. 9.
V Ljubljani, dne 2. marca 1917.
Leto X.
Angleški ministrski predsednik zahteva, naj kmetje pridelujejo žito.
Poostreno podmorsko vojsko Angleži zelo resno presojajo. Podmorski čolni so že potopili veliko Jliadij. Resne besede je govoril 23. svečana 1917 angleški ministrski predsednik Lloyd George v angleški poslaniški zbornici. Rekel je:
Kmetje bodo morali pridelovati žito. Vlada jim bo za to zagotovila ceno do leta 1920, dotočila bo delavcem najnižje plače in zvišala najemnine. Tako bo mogoče veliko ladjinega prostora prihraniti, a posledice se bodo šele pozneje pokazale.
Da umevamo ta poziv, moramo poznati razmere kmetskega stanu na Angleškem. Kratko, strneno je pisal dr. Krek v Črnih bukvah kmečkega stanu ' (Črne bukve kmečkega stanu. Jedro kmečkega vprašanja. J. Sovran. V Ljubljani. Tisek Katoliške tiskarne 1895):
»Pričnimo z mrliči! Irskega in angleškega kmečkega stanu n i v e č.« Tako sc nam glasi odgovor na vprašanje o razmerah ondotnih kmetov. Bil je ta stan, bil je krepak in čil tudi v albionski zemlji, tudi
na zeleni Irski,
toda — ni ga več1.
Solza sočutja nam kaplje po licih, ko listamo mučeniško zgodovino zadnjih tristo let, ki je prav za prav v glavni vrsti zgodovina njegovega kmečkega stanu. Katoliški Irci se niso hoteli udati krivi in razkolni veri, ki jo je uvedel Henrik VIII. (1509—1547) zato, da je brez ovire lahko razdiral zakon, se po svoji volji ženil in po svoji volji podil in moril nesrečne ženske, katere si je izbral za svoje družice. Tudi Edvardu VI. se ni hotela udati Bogu in domovini zvesta Irska. Kronana, nasladna, krvoločna hijena Elizabeta (1558—1603) je napela druge strune. Z vojsko je prihrumela nad Irce, z mečem in ognjem jih je silila k svoji krivi veri. Zastonj je bil njen trud. Ker ’todj ni mogla dobiti, lotila sc je zem-|ušča. Vsa posestva katoliške Cerkve je uropala, nastavila je sredi izključno
katoliškega ljudstva krivoverske škofe in jim izročila cerkveno premoženje. Poleg tega je uropala katoliškim posestnikom 600.000 akrov (aker = 40’467 arov) zemlje in jih razdelila angleškim naselnikom nekaj jih pa pridržala za kraljevo blagajno. Roparico so posnemali roparski nasledniki. Jakob I. (1603 —1625) je vzel irskim posestnikom 500.000 akrov zemlje in kasneje še 450.000. Karol I. (1625—1649) jim je odtrgal celo konuatsko (Gonuaught) pokrajino in jo pridržal državi, nekaj pa razdelil svojim brezznačajnim dvorjanom. Kromvel (1649—1659) je uropal katoličanom 5 milijonov akrov in jih nekaj prodali! angleškim špekulantom, nekaj pa razdal svojim vojakom. Karol II. (1660—'1685) je z vojsko besneč po irski zemlji, uropal 7,800.000, Viljem III. (1688 — 1702) pa 1 milijon akrov.
Preširni, židovsko-lakomni in ci-nično-surovi Angleži so' bili odslej gospodarji na irskih tleh; ubogi Irec je pa postal v svoji domovini — ubog najemnik, ki je moral s potom svojega obrazu in žulji svojih rok mastiti brezsrčno roparsko druhai’L Angleški lastniki so večinoma stanovali doma, na Irskem so imeli le svoje oskrbnike. Pričelo se je surovo latifundijsko gospodarstvo. Velikanska posestva so se razdelila med neštevilno najemnikov, ki so morali delati kot črna živina od zore do mraka, da so mogli zmagovati veliko najemščino in borno preživeti svojo družino.
A še bi bilo što. Pridnost, skromnost, nevziomnost irskega ljudstva bi so bila tudi v takih razmerah pomagala na bolje. Toda ni mogla, ker jo je zavrl res peklenski zakon kraljice Ane (zak. VI. z 1. 1703), ki določa to-le: »Vsaka lastnina, katere posestvo pripada ali bo pripadalo kakemu papeževcu postane podedljivo; dedščina se v enakih delih razdeli med sinove tega papeževe« in ne prejde na najstarejšega
sina----— Če je pa starejši sin tega pa-
peževca protestant, dobi lastnino po splošnem pravu tega kraljestva.«
Kaj je pomagalo, če si je kdo še ohranil svoje posestvo ali če si je kaj zemljišča pridobil s pridnostjo? Po smrti se je vse razdelito med njegove sinove in razkosani deli so se kmalu
izgubili v žrehf zaokrožujočega se angleškega velikega posestva. Irski kmečki stan je v takih razmerah moral propasti. To je gnalo na milijone Ircev preko morja iskat si drugod — nove domovine. To je povzročilo, da so dandanes Irci na Irskem samo tlačeni, do skrajnosti ubožni najemniki, ki obdelujejo zemljo — v dobiček angleškim lordom,------nesrečnejši, nego nekda-
nji sužnji.
Naj pridenemo tu sem dve opazki! Prvič nas uči ta s krvjo in solzami pisana zgodovina, da je dušno življenje v ozki zvezi s telesnim. Prav so sklepali Angleži, ko so hoteli pridobiti Irce za krivo vero, da so jam najpreje vzeli pogoje njihovega telesnega življenja, njih zemljišča. Da so pri tem ostalli Irci vendarle zvesti katoliški veri, je največje čudo božje milosti. Zgodovina drugih krajev, kjer se je na podoben način »blagovestovala krivovera«, nam pripoveduje, da je ljudstvo tudi v duš-nem oziru, v veri, jeziku in omiki služilo tistemu, na čegar zemljiščih je živelo. Po pravici smemo toraj reči: Kdor se bojuje za to, da se vrneju našemu kmečkemu stanu pogoji njegovega obstoja, kdor deluje za kmečki stan, se bojuje in deluje s tem že tudi za ohra-njenje dušnih blagrov: vere, omike, narodnosti.
Drugič pa omenjamo to-to: Duh, ki veje iz določbe kralijce Ane, je duh rimskega prava, samo da je nekoliko trinoško izrabljen, je duh Napoleonovega zakonika (Gode Napoleon), je duh, ki ga je tudi v naše državno zakono-da.jstvo uvela nova doba. Med vpitjem in šumom o svobodi in napredku, kot posebno darilo božanstvene prosvete se ie zarilo v naš splošni državljanski zakonik sedanje dedno rpavo, ki bije s krutim bičem srečen razvoj našega kmečkega stanu. Razkosane kmetije, po katerih posamnih koscih životarijo reveži in se gošč lačni nemaniči, so posledica. —
Kako je pa na Angleškem?
ludi tam imamo samo špekuilacij-ske, mogočne veleposestnike, ki jim polnijo blagajne suženski najemniki. Tudi tam se je po krivici in zvijačnosti nekaterih srečnejših vodno bolj razvijalo kruto latifundijsko gospodarstvo.
ki je uničevalo vse male posestnike, dokler jih je bilo kaj. Zadnjih 100 let od Ad. Smitha (+ 1790. leta) časov je Sklenilo 160.000 svobodnih zemljišč svoje gospodarsko življenje.
Ta apostelj gospodarske svobode je povzročil tudi pri kmečkem stanu svoje domovine — najgorjo sužnost. Angleški lordi so poleg zemljišč lastniki tudi vseh političnih pravic. Znali so ustvariti najugodnejše razmere svojemu gospodarstvu in naložiti vse, kar je težkega, na — ubogo ljudstvo.
Cicero piše (de off. 2, 21, 73), da je imellio leta 104. 2000 ljudi vse posestvo v Rimu v rokah. Plinij pripoveduje (Plin. 18, 7. 6. 3.), da je imela za Nerona cela Afrika le šest lastnikov. Lati-fundijsko gospodarstvo je vladalo v vsi svoji grozovitosti in nenravnosti. In to je vrglo rimsko državo, predno so prihrumeli gotski gostje. In rimska država je bila mogočnejša, nego je sedanja Angleška.
J. S. z.
Poročilo VII. rednega občnega zbora J. S. K., skupina Tržič, ki se je vršil v nedeljo 4. februarja 1917 ob 4. uri popoldne v »Našem domu« v Tržiču.
I.	Predsednik pozdravi navzoče člane in članice, katerih je bilo tri četrtine. Poudarja kako potrebno je, da se delavstvo združuje pod zastavo .1. S. Z. Nadalje pohvali agitacijo, ki se je razvila v čevljarski tovarni g. Kozina, v kateri bode v najkrajšem času vse delavstvo pri nas organizirano. Predsednik tudi pojasni članom glede aprovizacije, koliko je skupina združeno s centralo delala pretečeno leto v prid tržiškega delavstva in je tudi dosegla lepe uspehe. Nadalje priporoča članom čitanje »Naše Moči«. Svari člane, oziroma članice naj nikar ne naznanjajo bolne za vsako malenkost. Le kdor je zares bolan, ima pravico do podpore. Kdor se pa za vsako malen-
SkOpilh.	H. Conscience.
Ker jo ni nihče umei in ker sc ni nobeden-ganil, da bi ji bil sledil, je prijela Barta in Cecilijo za roko in ju, na pol s silo, vlekla iz sobe.
Spodaj pred vhodom v samostanski dvor je stala množica ljudi. Jezno in zaničljivo so govorili o merilnem poizkusu Tisovem proti stricu Janu. Vsi so se radovali, ker zločinec ne bo ušel zasluženi kazni. Orožniki so prišli skozi vas, mladi in stari so šli za njimi.
Cecilija in Bart sta stala v spodnji sobi. Nista vedela, kaj da bosta videla. Kar začujeta na hodniku težke korake in rožljanje z orožjem.
Ko sta prestrašena in začudena poslušala, se je Kaet zmagovito smehljala. Dva orožnika sta vstopila v sobo, sledila sta jima druga dva; med njimi je šel sovražni Tis z zvezanima rokama na hrbto, pobešeno glavo, bled, osramočen, tresel se je, bil je ves uničen.
Cecilija je skrila svoj obraz v roki, zakričala je in se obrnila proti steni, da bi ničesar ne videla. Bart je pa str-
kost naznani in tako izkorišča društveno blagajno, je pa boljše, da ga zraven ni.
II.	Poročilo tajnice. Sej je bilo pretečeno leto devet. Pisem se je pisalo 83 na centralo in druge kraje. Članov je bilo 1. januarja 1916., 115. Med letom jih je pristopilo 34, od teh je bilo vpoklicanih k vojakom 8, 5 jih je izstopilo radi stalnega zaslužka in 3 so umrli. Tako je bilo torej 31. dec. 1916 še 132 plačujočih članov.
III.	Poročilo blagajnika: Plačanih tednov je bilo v letu 1916. 6131. Tedenskih doneskov je bilo 1791 K 44 v., plačana posmrtnina 139 K 40 v., pristopnina 34 K,; dohodki skupaj 1964 K 84 v. Bolniška podpora 1423 K 75 v., izredna podpora 60 K, posmrtnina 80 K, 2 v. odbitek 122 K 94 v.; izdatki skupaj 1686 K 69 v.
IV.	Pregledovalec računov Jakob Koprivnik potrjuje, da je račune našel v najlepšem redu.
V.	Volitev: Izvolilo se je 10 odbor-
nikov, 4 zaupniki 'in 2 pregledovalca računov. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Franc Vidic, kovač, Tržič 28 (stari), Leopold Veber, čevljar, Tržič 176 (novi), Frančiška Perko, Tržič (stara), Karel Končar, čevljar, Tržič 77 (novi), Leopold Koprivnik, čevljar, Tržič 8 (stari), Marija Klemenčič, delavka, Tržič 211 (stara), Franc Jeglič, usnjar, Tržič 137 (stari), Franc Okorn, čevljar, Tržič 22 (novi), Ana Slapar, delavka, Tržič 52 (stara), Luka Kurnik, mizar, Tržič 81 (stari). Zaupniki: Amalija Ferlan, delavka, Tržič 8 (nova), Jožef Ster-gnar, čevljar, Tržič 48 (novi), Jožef Je-še, strojar, Tržič 33 (novi), Franc Pretnar, čevljar, Tržič! 242 (stari). Pregledovalca računov:	Jakob Koprivnik,
čevljar, Tržič 153 (stari), Marija Moko-rel, delavka, Tržič 22 (nova).
V splošni zadovoljnosti z »Živijo«-klici na presvitlega cesarja Karla se VII. občni zbor zaključi.
XXX
meli, kakor da bi bil okamnel, na strašno skupino, ki je šla mimo njega.
»Vidite,« kliče beračica veselo, »tako Bog kaznuje zlo, če je tudi le revna, zapuščena ženska njegovo orodje.«
In ko so se približali orožniki vratom, je klicala:	»Svetohlinski lopov!
Morilec! Odhajaj! Ob glavo boš, po tem življenju te čaka peklenski ogenj!«
Orožniki so Tisa odvedli s Samostanskega dvora. Ko so ga kmetje in kmetice zagledale, so maščevalno kričale nanj. Še bolj je sklonil glavo. Tresel se je, ker se je bal, da mu že bije zadnja ura. Bled je bil kakor mrlič, zmešanih las; obleka je bila umazana in raztrgana ... njegove roke so bile krvave. Ranil se je bil namreč in si raztrgal obleko, ko se je bil zaletaval v vrata kleti.
Ko so ljudje zagledali kri, so pričeli divjati. Mislili so namreč, da je krvav vsled zločina. Napasti so ga nameravali zločinca; najbrže bi ga bili sami grozno kaznovali, če bi ne bili orožniki, ki so zapazili nevarnost, zagrabili za orožje, da zločinca branijo proti razlu-čeni množici.
Zapisnik. Prepis prve odborov© seje, ki se je vršila v nedeljo 4. febr. 1917 ob p. uri popoldne.
Odbor skupine se je sestavil takole: Za predsednika T. Vidic; namestnik Leopold Veber; tajnica Frančiška Perko; namestnik Karl Komar; blagajnik Leopold Koprivnik; namestnica Marija Klemenčič.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske
sveze.
Kaj je s petrolejem in premogom?
Že približno dober mesec dni se je dovoz dveh v zimskem času najvažnejših ljudskih potrebščin in sicer premoga, ki tvori v mestih in industrijskih krajih glavno kurjavo in pa petroleja, ki ga rabi skoro brez izjeme vsaka hiša posebno v dolgih zimskih večerih, popolnoma ustavil. Ljudje se povprašujejo, kaj bi bilo temu vzrok, vendar ne ve nobeden dati pravega pojasnila. Zadnje čase se je čulo da s petrolejem gonijo podmorske čolne, iz premoga pa pridobivajo sladkorno nadomestilo »saharin«. Če je to res ali ne, ne moremo jamčiti, gotovo pa je, da temu ni vzrok manjša produkcija tega blaga, ampak le drugačna poraba in kvečjemu nekoliko tudi prometne ovire. Čuje se, da se bodo za petrolej tudi uvedle izkaznice. (Glede na premog: niso ga mogle dovolj izpeljati železnice. Krščeni in nekrščeni žid, lastnik premogo-kopov, ga do zime ni pošiljal okoli, ker je čakal višjih cen, pozimi pa železnice obrata niso zmagale. Radi vojske in ker so stroji zelo izrabljeni bodimo pripravljeni še na vse drugačne prijetnosti. Op. ur.)
X X . X
Pretečen teden je zboroval pri ljubljanskem c. kr. okrajnem glavarstvu
Ljudje so opustili maščevanje, a sledili so orožnikom v vas. Morilca so zasmehovali in sc mu rogali, dokler jim ni izginil izpred oči na cesti, po kateri so ga gnali v mesto.
XXX
Od opisanih dogodkov je preteklo deset let. Samostanski dvor se je izpre-menil v obširno kmečko posestvo. V hlevu stoje trije konji in dvanajst krav; hlapci im dekle letajo po dvorišču in po vrtu. Povsod se sliši odmev dela od jutra do večera. Okna so zeleno pobarvana, stene so popravljene in pobeljene; vse kaže blagostanje in srečo.
Kadar sije solnee, sedi na klopi pred vrati star mož. Roke se mu tresejo. Stara žena sedi poleg njega in plete. Starec se igra z dvema malima otročičema: z dečkom im z deklico. Uči ju, naj varčujeta, ker varčnost je vrelec bogastva. Otroka sta njegove nečakinje .Cecilije, Bart je mjunin oče; stari ženi pravijo babica An.
Stari stric je posodil Bartu veliko denarja.., seveda proti obrestim, proti
posvet okoliških županov. Na razgovoru SO' bile tudi cene mleku. Okoliški župani so tožili radi pomanjkanja mleka v njih občinah. Bili so mnenja, da mleka v občinah Vič, Zg. Šiška, Št. Vid, Jarše, Moste, D. M. v Polju in Dobrunje .zato tako primanjkuje, ker ga kmetje v Ljubljani dražje prodajo in ga zato raje nosijo v Ljubljano. De se temu odpo-more, so pa baje nasvetovali, naj se cena mleku dvigne nai 50 vin. za liter. Gospodje župani pa niso pomislili, da če se dvigne cena za okolico, jo bo še bolj dvignilo mestno prebivalstvo, kar bo povzročilo le podraženje, nikakor pa ne bo odstranilo pomanjkanja mleka, ki se čuti ne samo v Ljubljani ampak tudi v okolici.
Vsled tega opravičeno pričakujemo, da sl. c. kr. okrajno glavarstvo tega predloga, kajti cene se dvigajo kot mehanično same od sebe, ne da bi bilo treba še kake spodbude od strani oblasti.
Da manjka mleka je popolnoma naravna posledica razvoja ljubljanskega mesta in okolice. Če se upošteva vojaštvo in begunce, se je število prebivalstva najmanj podvojillo — ni se pa podvojila produkcija mleka, toraj, ne dviganje cen, ampak pametna razdelitev je potrebna.
XXX
Sicer pa mi niti ne damo dosti na to, da bi se kdaj v Ljubljani pametno delila živila. Saj smo pri delitvi krompirja spoznali vso modrost llijubljanske mestne aprovizacije. Edino pametno bi se živila delillk, če bi se ta dolžnost naložila hišnim gospodarjem. Branjevci imajo ozire na svoje stare kunte; tega jim pametni človek še zameriti ne more, rotovž ima pa za to reč premalo ljudi. Ampak seveda hišnim gospodarjem, tem največjim »revežem« v Ljubljani naložiti kako socialno breme, četudi v vojsknem času, je reč, o kateri se na rotovžu še blekniti nihče ne upa:
zmernim obrestim, ki se vedno plačujejo in ki jih hrani za malega dečka, ki mu sedi na kolenih. Tega otroka starec nad vse ljubi, boter je njegov; ime mu je tudi Jan! Dobri stric je tako srečen v svojih starih dneh. Sicer se jezi in krega in zabavlja, ker posli tako veliko pojedo in radi mnogih izdatkov, ki po njegovem mnenju niso potrebni; a Bart in Cecilija ga mirno poslušata in delata po svoje. Vsi so s tem zadovoljni.
Kaet, uboga vdova, stanuje na Ka-peličnem dvoru njeni otroci so zrastli in pridno delajo. Bart ji stoji na strani. Gotovo je, da bo še zelo premožna najemnica.
Vana se je omožila z grajskim vrtnarjem. Živi med cvetlicami. Njena bogata gospoda jo zelo ljubi in spoštuje. Srečna je in zadovoljna.
Le zloba trpi zasluženo kazen. Tis sedi v ječi, kjer Čaka dneva, ko bo do-padlo Bogu, da ga bo poklicali pred svojo sodbo.	(Konec.)
ne večina, ne opozicija, če jo je še kaj, ker se hišnih gospodarjev vse boji bolj kot otroci parkeljna. Sicer pa upajmo, da bo že enkrat konec vojske in počasi bomo potem dobili menda petrolej in morebiti tudi premog ali vsaj šoto, ki jo Ljubljančani prav za prav cenimo in izrabljamo veliko premalo, ker nas je premog razvadil.
Nujne stvari.
V pruski poslaniški zbornici so te dni razpravljali o važnih vprašanjih, ki tičejo ljudsko politiko in zdravstvo. Iz nje posnemamo nekatere reči, ki so tudi za nas poučne.
Nazadovanje rojstev in preskrbovanje dojenčkov.
Poslanec dr. Rewoldt je naglašal, da se mora rodbini posvečevati največja skrb. Sodelovati morajo v ta namen vlada, mesto in posamezniki. Mladina že se mora navajati v šoli na važnost zdravja. Potrebno je, da se skrbi za nezakonske otroke. Nazadovanje rojstev se je pojavilKo v vseh plasteh prebivalstva v tisti meri, v kateri se je zvišalo gmotno blagostanje naroda. Izboljšanje in sicer temeljito se more le pričakovati, če se vprašanje rešuje bolj z etičnega kot s socialnega vidika. Pri preskrbi dojenčkov se je izkazala zveza otročje klinike z domom dojenčkov. Prav je, da se o gojenju dojenčkov prebivalstvo poučuje in sicer naj se posebno uče otroci od 12. do 14. leta: predavanje in praktične vaje so zelo umestne. Le tako bo mogoče izboljšati razmere.
Kako so padla rojstva v Nemčiji.
Dr. Lohmann: Odlil 1870. sem so pri nas (namreč v Prusiji) med vsemi evropskimi državami rojstva najbolj nazadovala. Število rojstev je padlo od 40 na 19 tisoč; vojska je to razmerje še poslabšala. Radikalno bi morali urediti vprašanje davka, stanovanjska vprašanja, vprašanja uradniških plač in vojne stanarinske doklade. Potrebni so socialno zdravstveni ukrepi. Dolžnost zdravnikov, da morajo molčati, se mora omejiti z ozirom na višjo nravno zahtevo za vzdrževanje ljudskega zdravja. Razveseljivo je, ker pada umrljivost med nezakonskimi otroci v mestih.
Bolezni med vojsko.
Ministerialni ravnatelj dr. Kirch-ner je izvajal: Vprašanje večje umrljivosti je velevažno. Glede na zdravje učencev v šolah so izvedli šolski zdravniki temeljite preiske. Dognalo se je, da velikost otrok ni nikjer nazadovala. Glede na znižanje težo se je dognalo, da je padla v višjih šolah bolj kakor v ljudskih. To pa zato, ker se je pred vojsko nekoliko preveč! jedlo' in ker* so se ljudje nekoliko pomehkužili. Zamolčati se ne sme, da je bil! položaj 1. 1916. nekoliko slabši kakršen je bil 1. 1915. Povoda nimamo, da bi se morali vznemirjati glede na zdravstveno stanje naše mladine. Opazuje se, da se učenci
ob bolj rastlinski prehrani primerno dobro počutijo.
Glede na zdravje odraščenih nimamo še številk o umrljivosti, pač jih pa imamo iz 1. 1915. Te kažejo, da so želodčne in črevesne bolezni v tem letu izdatno padle. (Čujte! Čujte!) Znižanje teže ljudi ne pomeni veliko. Tako nizkega števila umrljivosti vsled raka kakor zdaj, nismo imeli že 20 let. Pomnožila se je pa jetika. Ponosni smo bili, ker je jetika 1. 1913. tako močno padla, a žal, položaj se je leta 1914. izpremenil. Povišalo se je 1. 1915. število umrljivosti radi starosti. Reči se sme, da razmere kljub težavni prehrani niso vznemirljive.
Proti spolnim boleznim
se izdeluje zdaj zakonski načrt. Odločno upamo z njim nastopiti proti prostituciji. Veliko zdravnikov sodi, da je izvenzakonsko občevanje za vzdrževanje zdravja potrebno. Ta nazor je popolnoma napačen. Zakaj naj bi imeli moški več predpravic kot ženske? Ne morem pripoznati dvojne morale za oba spola. Strašne posledice spolnih bolezni so znane.
Nevarnosti vojske.
Adolf Hoffmanu: Zdravstveni urad naj posebno zdaj skrbi za to, da se bodo bolezni omejevale. Nezadostna prehrana tvori veliko nevarnost zdravju, posebno žensk. Težko delo je posebno mladim materam hudo škodovalo. Strašna sedanja vojska bo bolj znižala rojstva, kakor si to morebiti predstavljate. Poostriti moramo svojo vest, to je gotovo; a naj večjo nevarnost tvori sedanja nezadostna prehrana. Za zadostno hrano se mora skrbeti tudi tistim, ki delajo od ranega jutra do poznega večera. Živil je dovolj, samo odločno se mora nastopiti.
NOVE INDUSTRIJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Theodore H. Priče objavlja v new-yorškem tedniku »Commerce and Finance« (Volumen V., št. 41., stran 1151. pregled novih trgovinskih družb, ki so se v Združenih državah ustanovile od avgusta 1914 do konca septembra 1916 in sicer manj ali več z ozirom na evropsko vojsko. Skupna njih glavnica ne znaša nič manj kakor 804,227.000 dolarjev.
deljujejo olje ali plin, znašajo 456.244 tisoč, družb za zgradbo ladij 86,450.000, družbe za izdelovanje streliva in. zrakoplovov 129,915.000,'družbe za ustanovitev barvil in kemičnih izdelkov pa 131,618.000 dolarjev.
Nad polovico teh družb odpade na industrijo olja in plina. Te industrije so nastale vsled vojske, ker so posebno potrebovali olje in gazoilin.
Zanimivo je, ker so se Američani tako hitro prilagodili novim razmeram. Stara Evropa bo tudi po vojski vedno bol? čutila vpliv ameriške industrije.
Ureditev prehrane v Švici.
»Bund« poroča, da bodo v Švici s 1. sušcem 1917 odredili: Več kot ena mesna ali jajčna jed se ne sme prinesti na mizo. Ob slavnostnih ali drugih posebnih prilikah se smeta izjemoma od slučaja do slučaja dovoliti dve mesni jedi. Ob torkih in ob petkih ne bo smel nihče jesti govejega, svinjskega, kozinega, ovčjega ali konjskega mesa. Od te prepovedi so izvzeta jetra, pljuča, možgani, srce, ledvice, kri in jetrne klobase.
Prepovedano bo prodajati smetano.
Posebne predpise so izdali za hotele, gostilne, izkuhe. Eni porciji kave, čaju ali drugih pijač ne bodo smeli pri-djati nad 15 gramov sladkorja. Sir in surovo maslo se sme jesti llie pri zajtrku ali za malico.
Prepovedali bodo izdelovanje testenin.
XXX
Švica ni zapletena v vojsko, kljub temu morajo tudi Švicarji prehrano omejevati...
Kdor že pri najmanjšem prehlaljenju kašlja, ta občuti vsakodnevno izplakovanje ust in grla posebno dobrodejno, če uporablja Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza-fluid«. Poživlja tok krvi v nežnih stanicah vratu in grla in jih stori s tem bolj odporne proti učinkom mraza. Fellerjev rastlinski fluid učinkuje nadalje antiseptično in uničuje pri dihanju v grlo prihajajoče bolezenske kali. Zato je negovanje ust in grla za osebe, ki so kašlju podvržene, nuljna potreba. Izmed nad 100.000 zahvalnih pisem jih mnogo hvali izborni učinek tega domačega sredstva zoper kašelj. Predvojne cene. 12 steklenic »Elza-fluida« stane franko 6 K. Naročite ga naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 264, Hrvatsko. — Tu se tudi lahko naroči tek vzbujajoče želodčno sredstvo, Fellerjeve milo odvajajoče ra-barbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«. Šest škatlic franko 4 K 40 vin. Idealno odvajilo, ki je lahko uživajo moški, kakor ženske in otroci, ne dražijo, učinkujejo gotovo in vsak, kdor ijih poskusi, jih tudi naprej naroči. — Obe domači sredstvi naj bi bili vedno pri rokah.	(et)
Okno v svet.
Seksualna pedagogika. Pritisk, naj bi se ta kočljivi problem razpletel s po jasnjevalnim vplivanjem, se je v zadnjih treh letih že skoraj polegel. Vojne izkušnje so pa spravile to reč; zopet v razgovor. Glavni upravitelj zasedene Belgije, baron Bissing, je v pruski gosposki zbornici vložil ta-le predlog: 1. Dovoli naj se večji znesek v proračunu, in sicer zato, da se a) uvede spolo-viloznanstvo kot obvezni predmet na vseh seminarjih in visokih šolah za duhovnike in učitelje visokih, srednjih in ljudskih šol; b) da se pri državnih zdravniških izpitih zahteva znanje o kožnih in spolnih boleznih; c) da se mladina vseh šol pred izpustom v življenje potom v ta namen izvežbanih zdravnikov pouči o bistvu nevarnosti spolnih bolezni; d) da se podpira akcija družbe, ki ima namen zabraniti in ustaviti spolno bolezen. Meseca junija 1916 so o tem predlogu razpravljali v pruskem državnem zboru. Minister za pouk pl. Trott je pojasnil stališče vlade
takole: »Naloga šole ne more biti, da bi pri pouku direktno pojasnjevalno vmes posegla. Kjer se je pa kdaj kaj takega breztaktno poizkusilo, so starši upravičeno ugovarjali. Nasprotno bi se pa dalo razgovarjati, če ne bi kazalo, da bi učence višjih učnih zavodov, ko napravijo zrelostni izpit, poučili O' nravnih nevarnostih; to bi morali seveda storiti v to poklicani faktorji. V prvi vrsti jo pa dolžnost staršev, da pojasne svojim otrokom, kar in kolikor je treba. Preveč se seveda na ta pouk ne smemo zanašati. Tudi med dijaki medicine in med zdravniki samimi te bolezni niso nič manj razširjene, kakor med drugimi fakultetami, dasi so gotovo dovolj poučeni. Če hočemo doseči, da se bo res kaj izboljšalo, potem moramo moč etike, morale in vere na pomoč poklicati.« Knezoškof dr. B er tram je raz-motril to vprašanje z vzgojno-verskega stališča ter zatrjeval, da pojasnjevanje utegne pač koristiti v posamnem slučaju, velikokrat pa škoditi. Po njegovem predlogu se je sprejela zahteva: »Da se preprečijo spolne z a -hlode, je treba na primeren način na mladino nravno vplivat i.« (Po »Slov. Učitelju«.)
Zopet nekaj lepega in tudi veselega
nam bo nudil v soboto, nedeljo in ponedeljek Kino Central v deželnem gledališču. Videli bomo krasno dramo »Črni pierot«, v kateri nastopi ljubljenka občinstva odlična igralka Lotha Neumann in burko »Ali naj ženske študirajo« z živahno in lepo igralko Irrah v glavni vlogi. Pri vseh predstavah je enak spored. V soboto in ponedeljek se predstave vrše ob L, yo6., 7. in V^. uri zvečer, v nedeljo pa oh V2II. uri dopoldne, oh 3., y>5., 6., in 9. uri zvečer.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk Kat. Tiskarne.
STRAH
in stud pred mrčesi, stenicami, bolhami, ušmi, muhami, ščurki, grili, molji in drugo golaznijo je gotovo upravičen, kajti muhe razširjajo s svojim oblezenjem smeti in potem jedil, bolezni, molji, grili, ščurki, peresne uši povzročajo škodo v hiši, stenice, bolhe, uši pa nadlegujejo ljudi in živali. Vso to golazen v hiši, kuhinji hlevu in vrtu pokonča takoj Fellerjev mrčesu! prašek »Elza«, ki prekaša vsa druga mrčesna sredstva. Predvojne cene: 5 velikanskih škatelj 5 K. — Eno škatlo kot priklado 1 K razpošilja edino pristno lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 264 (Hrvaško)).
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
jr\ir »j'1-1	m
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1
ospodinja mnogo prifjram
ako si sama pripravi
nadomestek jedilnega olja iz
morskega Caragbee-mafju
miiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
ki na raznih solatah po okusu popolnoma nadomeSCa najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu naj-finejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K l-30, po pošti poslan K l-SO, rekomandirana pošiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejano vsakemu zavitku. Za poskušajo pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenko, Ljubljana Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na naslov
OJlat ‘Deiman v Ljubljani,
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
u_ac
I
Z/ČIZJ/Z
~JtZZ7£_

& UL SSSABIEMMIŽj Msstoa tog	1©
= Velika zaloga manufakturnega blaga, različno f sukno za moške obleke, volneno blago, kakor i ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — = Pcrilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati i izbiri. Različno platno m Sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. ^ * Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni j prti, servijeti in brisaike 'iz platna in damasta. sj 1	Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blagot
n \V