Postajaj plačana v gotovini. KRANJ, 3. marca 1934. Leto XVIII. i Uredništvo in uprava se na- j | ha jat a V Kranju štev. 173. • Telefon Štev. 73. I Naročnina do konca ieta 35 D, 1 i polletno 20 D, četrtletno 10 D. j j Izhaja vsako soboto j Štev. S. Dopise sprejema uredništvo do torka zvečer. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Za odgovor priložite znamko Govorilne ure uredništva ob ponedeljkih od 10. d a 11. ure dopoldne. Tednik za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Koliko izda naša država denarja za svoje potrebe (Od našega belgrajskega poročevavca) Bivša jahalnica in belgrajski teater, sedaj parlament na kralja M? lana ulici, je postal središče Bel grada v času proračunske razprave. Finančno leto naše države se pri čenja vsako leto s 1. aprilom in jenja s 31. marcem. Pred začetkom vsakega finančnega leta predloži finančni minister preko finančnega odbora parlamentu v odobritev proračun za naslednje leto Pri vsaki taki proračunski debati pride na vrsto najprej poročilo o proračunu, potem pa se vname načelna debata, kateri sledi podrobno razpravljanje o izdatkih vsakega ministr stva. Pri prvi debati se lahko govori o vsem mogočem, predvsem o notranji in zunanji politiki in je ta razprava najbolj zanimivo poglavje ob zasedanjih parlamenta. Iz poročila, ki ga je prečital pred skupščino poročevalec fin. odbora poslanec dr. Gavrilovič, je razvidno, da je letošnji proračun manjši od lanskega za celih 516 miljonov dinarjev, vendar pa še presega za 100 miljonov deseto miljardo. Seveda je predvidenih za te izdatke prav toliko dohodkov. Največ damo za svoje uradništvo, katerega imamo po številu čez 200.000, zanje plačamo tri mili jarde devetsto miljonov dinarjev. Za upokojence izdamo na leto okrog ene miljarde, za invalide pa približno 100 miljonov. Vsi dosedanji govorniki, med | njimi tudi finančni minister, pov-' darjajo, da je treba uvesti v svrho izboljšanja našega gospodarskega položaja skrajno štednjo. Stcollke, M dalo misliti Tinančni minister je v svojem govoru omenil, da čaka na državno službo 1722 ljudi, ki so dovršili univerzo, 2290 oseb, ki imajo strokovno izobrazbo in 1165 oseb, ki so dovršili maturo. Vsega skupaj čaka na službo 5187 mladih ljudi, ki so popolnoma brez vsakega zaslužka Da se bo pripomoglo mlademu rodu vseeno do kruha, bo ministrski svet izdal v kratkem odredbo, katera poročena žena lahko še naprej služi v državni službi V j načrtu je, da se odpravi takozvano dvojno zaslužkarstvo v družini (mož | uradnik, žena uradnik). Na ta način se bo napravilo mesto mladini, ki mora dobiti za vsako ceno vsaj košček kruha. Finančni minister je v nadalj nem zatrdil, da se uradništvu ne bodo zmanjšale plaše, pač pa se bo pobiral 1% davek od skupnih prejemkov. V podrobni načelni raspravi izjavljajo poslanci, člani Jug. narodne stranke, da bodo glasovali proti proračunu, nar. poslanec Pavlic pa bo topot zopet glasoval za pro račun. Čeollarsha obrt In industrija na robu propada Gre za uničenje celega stanu. — Potrebna je takojšnja pomoč (Nadaljevanje in konec) Hiisein Ksdič izvoren sodišču. Narodna skupščina je soglasno I oškodoval državo v znani aferi be-sklenila, da se izroči sodišču nar. | glučkih obveznic za težke milijone, poslanec Husein Kadič, ki je j - o - c Igra z Hostrijo Pakt štirih, ki ga je Mussolini s tako vsiljivostjo prodajal po Evropi, je začel podtalno delovati, največ pri tej nečedni kupčiji je zaslužil Mussolini. Evropske velesile Francija, Anglija, Nemčija — so mu po dolgem ponujanju prepustile kar vso srednjo Evropo, naj jo oredi po svoji najboljši vesti in vednosti. In jo je začel urejevati v zadovoljnost vseh - Italijanov namreč. Najprej si je hotel zavarovati hrbet s celim obročem pogodb z Madžarsko, Bolgarijo, Turčijo, Albanijo so mu zaupale že mirovne konference, Nemčija pod Hitlerjem pa je itak bila najboljši odjemalec italijanskega fašizma. Vsa ta zgradba diplomatske bistroumnosti pa se je v zadnjem času začela občutno majati: Avstrija, jeziček ravnotežja v srednji Evropi, edno bolj zgublja na svoji samostojnosti. Na eni strani se je Hitler prevzel Mussolinijeve pomoči in začel pohlepno stegovati roke po tem mrtvo-rojenom otroku versailskega .miru", na drugi strani pa se je med demokracijo kršč. soc. stranke in fašizmom Heimvehra in Hitlerjevim fašizmom razvil tak boj, ki je nujno privedel do revolucije, ki jo je Avstrija prestala, toda vsem svetu je postalo jasno, da je to samo umetno podaljšanje življenja, in pa to, da Avstrije ne sme požreti Hitlerjeva Nemčija, ker s tem bi bilo miru v Evropi konec. Tak red je „naredil" Mussolini s vojim paktom Štirih. Toda prava diplomatska vojna se je šele pričela. Kako ohraniti sredi tolikih koristolovcev Nemčijo v sedanjih mejah, Avstriji pa omogočiti samostojno življenje. Tako sta se sprla dva otroka poganstva: italijanski in nemški fašizem in Avstriji so se preko Trbiža odprla Razdejanje, propadanje in beda raste Danes pa je ves ta veliki pokret zadušen. Danes naše čevljarstvo bije zadnji smrtni boj s sovražno tujo silo, ki grozeče*preti uničiti še zadnje ostanke nekdanjega napredka in dela. Prepotuj vasi Gorenjske, Dolenjske ali Štajerske, sploh vso banovino, povsod ista slika, povsod samo razdejanja in uničevanje. Čevljar, ki je predstavljal nekoč dobro situiran stan, je danes v revščini in bedi. Premnoge tarejo dolgovi, zaslužka ni, obleke in hrane ni, vsa družina je lačna in razstrgana. Strahotna slika pomankanja in propadanja. Pa to so vendar ljudje, ki ne morejo živeti od miloščine, hočejo le dela, tega pa ni. Padli bodo *T breme državi in občini, če ne bo pomoči. Zlepa ni najti primera, da bi socialna stiska uničila kar cel stan in izredčila njegove vrste kot kužna bolezen, Čevljarji postopajo s prekrižanimi rokami okrog hiše, ali pa odhajajo v svet v nadi in upu na rešitev, na delo in zaslužek. Črna in grozna je usoda teh ljudi, ki ostavijajo družine brez sleherne pomoči v poman-kanju in bedi doma. Kakšna generacija mora zrasti iz teh razmer in iz teh ljudi. Čevljarja Izpodriva trgovina Zgodilo se je čudo. Čevljar je naenkrat postal odveč, kot poleti zimska suknja. Vse kar rabiš na noge, ti oskrbi trgovina. To je kakor robot, ki dela mesto živega človeka. V trgovini danes kupuje kmet, meščan, uradnik, delavec itd. Trgovina nudi izgotovljene čevlje, jih popravlja, prodaja nogavice, čemu neki je še potem čevljar. — Čevljarji pa tožijo in tarnajo. Tam, kjer jih je bilo prej šest in so vsi pridno delali, je sedaj eden, pa še ta počiva. V Tržiču na pr., tej zibelki in središču čevljarstva so skoro vsi čevljarji brez dela in obupavajo. Eksperta ni več. — Dela in zaslužka tudi ne. Ko je bila v Tržiču razpisana služba nočnega čuvaja, je zanjo zaprosilo 26 čevljarskih mojstrov. Vsa srediSča čevljarske obrti na Gorenjskem in po vsej banovini so uničena in propadajo, z njimi vred pa, kar je najbolj tragično, propada pod pezo razmer na tisoče slovenskih družin fizično in duševno. — Čevljarske tovarne in us-njarne počivaje, ali pa delajo samo nekaj ur na dan. — Ali mar porabimo danes manj čevljev kot pred desetimi leti? V boj za staro pravico! Zato v«i na delo, ker je skrajni čas, da se očuva propada in pogina naša domača čevljarska obrt in industrija, da se očuvajo bede in revščine številne slovenske družine, ki zapadajo siromaštvu, ker jim tuja sila pije mozeg in kri. Treba pa nam bo skupnosti, poguma, borbenosti in optimizma, da zmaga naše domače delavstvo in njegove stoletne pravice. — Prvo in glavno pa je, kar mora zaveden državljan storit,i da povsod in vselej zahteva in kupuje ter podpira edino le izdelke naših domačih Cev ljarskih tovaren in izdelke domačega čevljarja, vse tuje pa zavrača in odklanja. — Naša narodna dolžnost je, da to storimo, naš narodni greh in izdajstvo, če tega ne storimo. Slavko Gregorc. Romanje na Trsat, združeno z brezplačnim izletom po morju na otok Krk, priredi „Sveta vojska* tudi letos c Binkoštih 19. in 20. maja. Polovična voznina s posebnim vlakom in posebna ladja sta že zagotovljeni. Prijaviti se je treba čimprej, najpozneje do 8. aprila. Podrobna pojasnila objavi romarski list, ki izide okoli 10. marca. Kdor sporoči svoj uaslov, dobi list brezplačno, če se potem romanja udeleži ali ne. Pišite se danes dopisnico na naslov: .Sveta vojska" Ljubljana, Dunajska c. 17. vrata v tržežko pristanišče. Nemčija pa si je poiskala novega zaveznika v Poljski in odložila vprašanje koridorja za lepše čase Avstrija pa z odprtim tržaškim pristaniščem nima kaj početi, ker ona potrebuje izvoza za svojo industrijo — toda kam? v Italijo? in uvoza življenskih potrebščin — toda odkod? iz Italije? In iznajdljivi Mussolini je prišel na novo misel in jo vsilil vsem svojim zaveznikom, zlasti madjar-skim magnatom : obnovitev avstro -ogrske monarhije, ki jo je Italija 1. 1918. najbolj podirala, pod p tomci Habsburžanov, ki tudi še niso opustili vsakega upanja na avstrijski prestol. Tem načrtom se je uprla Francija z državami Male zveze (ČSR, Rumunijo in Jugoslavijo), ki ne pusti vreči mirovnih pogodb iz 1. 1918. kar tako v koš, in Anglija, ki si za enkrat še ne upa po-seči v to zapleteno igro, ampak čaka, da se iz teh nejasnih obzirov pokaže nekdo, ki bi utegnil biti premočan v Evropi in proti temu se bo postavila ker hoče, da je ona — najmočnejša. Poleg škandala Stavijskega in zadnjih nemirov v Franciji in težav nove francoske vlade in resne vojne nevarnosti med Rusijo in Japonsko — to se pravi nove svetovne vojne — je pač vprašanje Avstrije najbolj mastna kost, ki jo gloda mednarodna politika. Stran 4 »GORENJEC Štev. 4 Edina specialna trgovina ročnih dei v Kranju M. OGRIZEK izvršuje lično in ceneno entlanje in aluriranje perila in oblek predtiskanje vsakovrstnih ročnih del (nad 1000 vzorcev) strojno in ročno vezenje garnitur, zaves, modernih in navadnih monogramov, blazin i. dr. Izgotovljena ročna dela so v veliki izbiri vedno v zalogi! Trgovina na Roženv. klancu, podružnica v poslopju hotela Stare pošte 1 □ □ 1 s □ □ s □ 1 □ □ i □ I □i Vinko Oselji peča rs k i moj ster Kranj, Kokriško predm. 37 .Stalna zaloga in postavljanje vseh vrst peči in iieailn kov Ploičtce za oblaganje sten m tlako* ter vsa v to stroko spadajoča dela nadi In pottavl/a solidno in po najnižjih cenah. Zahtevajte prospekte. Najlepše m najcenejše fotografije dobite pri FOTO JUG KRANJ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričel svojo pekovsko obrt v Tržiču na Glavnem trgu. Postrežem Vam vsak dan s svežim kruhom, zemljami, keksi, bobi itd. Sprejemam tudi kruh v peko. Kdor me le enkrat poseti, ostane moj stalen odjemalec. — — Priporoča se TZande Rcfar, Pek Urjič Glavni trg ti Neprekosljiva strešna opeka Zastopstvo: KOVINA železnina Kranj 7 dni reklamnih cen Od 25. II. dO 4. Ill Platno: Neobeljeno platno D 5"—, 5'75 Belo platno D 6—, 825 Sifon D 850, 10-50 Posteljno platno 150 cm 1550, 1850 Platno za kapne 180 cm 25'50 Podkvaste denarnice za drobiž D 5—, 8—, 12 — Aktovke 45—, 50 — Citron milo D 1*— Hvgiea milo D 2*— Okroglo kopalno milo D 5 — Za gospodinje: Likalniki D 22*—, 28—, 32 — Stroj ¿3. meso 33, 50, 60, 90 Mlin za drobtine 29-—, 35"— Tehtnica do 10 kg 65'-, 95-Okrogli ribez D 2'—, 4 — Omarica za dišave ? 18*—, 40'— Naravno mešano perje kg D 9 loan Saoiiih KRUH] Knjigarna Ilirija Kranj Glavni trg ► priporoča nakup knjig, šolskih in pisarniških potrebščin. — Prodaja na debelo fn na drobno <£ £% dobiš H B™^^ najceneje ter naj- ! ^Ife^ boljšo izdelavo H športnih, smu- T ških kakor tudi nizkih in visokih boks čevljev? Le pri Janku Perčiču, čevljarju na Rupi 30 Slaščičarna svečama medicama FRANC SINK KRANJ, nasproti žup. cerkve -a o -i o zlasti svojo bogato zalogo voščenih in drugih sveč za razne prilike, 1 kg že od Din 30*— naprej. II E5IP fL' LEVI CNIK URAR KRANJ — JESENICE Največja zaloga ur, zlatnine, srebrnine in draguljev. Krasna izbira krstnih, birmanskih in poročnih daril. Vsa popravila, urarska in zlatarska, se izvršujejo solidno in najceneje. Izletnikom v Struževo se toplo priporoča obisk restavracije ..Slavec*' Strojno ključavničarstvo in mehanična delavnica Fr. Rozman - Kranj Popravlja antomobfle, raotocikle kolesa, šivalne stroje, pisalne Ifl poljedelske stroje. Autogenično varjenje, »Delavski dom". JattHo JUat Kranj (Dravska ban.) Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. — Telefon št. 65 - Brzojavi: RAN T KRANJ ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ PernnS Ivan, Hrani Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Špecijalno izdelovanje gornjih delov čevljev vsakovrstnih modelov. Najnižje cene! Solidna in točna postrežba. Z« v • j • i a p i s 11 e si! Josip Koliaš in sinova kemična čistilnica in parna barvarna Kranj, Savsko predmestje 38 barva in čisti obleke! Za uradništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik. Stran 2 »GORENJEC« Štev. 5 TEDENSKE NOVICE VSE CENJENE DOPISNIKE prosimo, na) nam ne pošiljajo predolgih dopisov. Marsikateri dopis pri lomljenju v zadnjem kipa odpade, ker je predolg. Dopisov je mnogo, zato prosimo za kratka iz ?*iiaaja* kranj Konj razbil izložbeno okno. V petek popoldne sla mizar Jože Zupančič in posestnik Anton Fende oba s Prim-skovega, pripeljala v Kranj nekaj pohištva. Ustavila sta se pred hišo odvetnika dr. Sabothvja. kamor sta nesla v pisarno omaro, konja sta pa pustila samega na cesti in ovila vajeti okrog prvega kolesa. Medtem časom, ko je bil konj sam, mu je pa postalo dolgčas, začel je riniti z vozom semintja, mcrda se je voz spodrsnil na ledenem kupu, konec je bil ta, da je konj voz pririnil čisto povprek ceste, z zadnjim koncem voza pa treščil v izložbeno okno trgovca Božiča, ki se je razleUlo na drobne kosce, vredno je pa D:n 4000 — do 5000— Sneg s streh plašil in poškodoval ljudi. Ko je za dolgotrajnim lepim vremenom v nedeljo nenadoma nastopil dež, je otajal polcdeni sneg na strehah, da je pričel drveti na tla. To se je pa dogodilo ravno v pondeljek, ko je v Kranju največ ijudi. Tako se je osul velik sneženi piaz z Mastenove h še in pokopal pod seboj 33 letnega posestnika z Bistrice pri Podbrezjah ter ga tako močno poškodaval, da je moral iskati pomoč pri zdravniku dr. Novoselj-skeruu, ki je ugotovil predvsem huoo I pretreseni« možganov. Dalje je plaz s Strehe podsul J. žeta Bajda trgovca z le- j senino in ga nekoliko poškodoval. Na i glavnem trguje pred Maverjevohišo sneg podrl stojnico peka Tepine iz Straž šča j in tudi drugje plašil ljudi. Pred „Jele- j nom* je sneg padel na nekega voznika, ga pobil po glavi in po ramenih ter mu j splašil konja. Riziko delo. Na jezerskem sta v torek dva Zabretova delavca spravljala les v dolino. Enega izmed njiju Tomca Antona iz Srednje Bele pri Preddvoru je hlod udaril na desno nogo in mu jO zmečkal v stopalu. Ponesrečenca je g. Lojze Zabret pripeljal z Jezerskega z avtomobilom v Kranj k zdravniku. Tudi za Kranj veljavno. Pod naslovom : .Več slovanskih listov v kavarne" piše .Slovenec" z dne 23. iebr. pod rubriko Ljubljana sledeče: „Kakor čujemo namerava Jug. čsl. liga v Ljubljani izvesti pametno misel: Naši kava-narji naj bi poleg velikega kupa nemškega tiska, ki ga vsak dan poslavljajo pred svoje goste, naročili tudi nekaj češkoslovaških ilustriranih listov. Prepričani sm \ da se bodo kavarnarji temu vabilu odzvali, saj je povpraševanje po slovanskem tisku v naših kavarnah čim-dalje večje. V Slovenijo prihaja čimdalje več Čehoslovakov po opravkih in tudi na letovišče, na drugi strani pa raste Kmetijska okrajna zadruga » Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih eenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bodite člani te zadruge! tudi pri nas rod, ki se za češki in slovaški jezik res zanima. Tečaji češkega jezika so že rodili obilen sad. Vse navedeno velja tudi za Kranj v polni meri. V naših kavarnah najdeš cele gore dragih nemških časopisov, za katere ne vemo, komu na ljubo so naročeni. Nismo proti dostojnim zlasti avstrijskim časopisom, odločno in enkrat za vselej bodi povedano, da protestiramo proti izziva-jočim nemškim revijam in časopisom. Če ne bodo kavarnarji poskrbeli, da prav kmalu izginejo, bomo poskrbeli mi. V zameno naj se^ naroči več siovanskih listov. Kaj pravi k temu Jugosi. čsl. liga v Kranju. Sredi Kranja so kradli. Kranjčani so zadnje mesece imeli prav lep mir pred tatovi in vlomilci, da so lahko brezskrbno spali. Zato pa je bil tem boij hrupen in dramatičen vlom, katerega sta dva vlomilca izvršila v torek zjutraj med ! drugo in tretjo uro v Prešernovi ulici | t. j. sredi Kranja. Prvi in morda edini ciij njunega udejstvovanja je bila trgovina urarja g. Rusa. Tu so jima pa pot in nadaljnje prodiranja zaprle notranje železna vrata, katerih nista mogla in znala ne odpreti, ne razbiti. Z uspehom sta pa vdrla v delikatesno trgovino g. Terčona Vezna vrata sta odprla najbr-že s pravim ključem, oziroma vitr hom, vrata v lokal sta pa vlomila. V lokalu sta vse prebrskala in pretaknila, ko sta predvsem iskala denar, se debro najedla in napila, vzela seboj nekaj salam in rib, iz blagajne vzela Din 1000 — Terčonovem sinčku pa iz hranilnika Din 360-— tako da trpi g. Terčon škode skupaj Din 1500-— Zavarovan je pa samo za blag«!. Vlomilca bi morda odnesla še več, da ju ni prepodil zdravnik dr. Bežek. V pritličju pod njegovo spalnico sp; po slovodkinja Vokove trgovine v Kranju. Ta je prva slišala šum in ropotanje. Ker si pa sama radi strahu ni upala kaj ukreniti, je trkala dr. Bežku na strop. Ta je mislil, da je gospodični slabo, se je oblekel in odšel s svojim kovčkom po stopircah v pritličje. Luč in hoja dr. Bežka je pa opozorila oba vlomilca, ki sta se zadrževala v lokalu kakih dvaj set minut, da sta vzela nekaj plena in zbežala hitro skozi vezna vrata. Dr. Bežek je takoj^ spoznal situacijo pričel je vpiti: tatovi, vlomilci in stekel za njima. Pred Crobathovo trgovino sta se zasledovana vlomilca obrnila proti dr. Bežku ter dvakrat nanj ustreliia, ta pa je padel na tla. Prvi hip res ni vedel, ali je zadet, potem pa je ugotovil, da je padel, ker se mu je spodrsnilo na mokrih tleh. Noč je bila temna in je močno deževalo. Pri padcu se je dr. Bežek precej močno udaril in opraskal po roki. Vlomilca sta pa izginila v ulico za „Iko". Dr. Bežek je nato poklical stražnike in orožnike ter obvestil Terčonove, ki so vsi v strahu prišli v trgovino. Orožniki so vzeli prstne odtise in takoj pričeli z | preiskavo in zasledovanjem. Za vlomilci zaenkrat ni sledu. Licitacija gramoza bo v pondeljek 5. marca ob 9. uri v pisarni okraj, cestnega odbora poleg drugih cest tudi za cesto Kranj—Škofja Loka (Gaštej— Suha). Privesti je tudi potrdilo o vpia-čanih davkih. Vsi lastniki koles naj se zglase na policijski stražnici, kjer bodo dobili vrnjene prometne knjižice, karere so oddali ob priliki prijave. Prostovoljna gasilna četa v Kranju je naročila pri tvrdki »Magirus« i v Nemčiji vrtilno auto lestvo i. s. 18 m t visoko. Naročilo te lestve je bilo nujno j potrebno, kajti sedanja lestva stoji v ' gasilski službi že 50 let ter ne odgovarja | več sedanjim zahtevam. Lestva je do- spela minuli mesec v Ljubljano, kjer se vrši sedaj montiranje na novo auto-ša-sijo znamke »Chevrolet". Celotni stroški tega modernega gasilskega orodja znašajo Din 200 000 — ; pripomniti moramo tudi, da je nad '/$ *ega zneska še neporavnanega. Siovesna blagoslovitev lestve se bo vršila na praznik dne 10. maja t. I. Vsa društva na Gorenjskem naprošamo, da vpoštevajo ta datum pri svojih prireditvah. Kranjski občinski proračun. V zadnji številki našega lista smo prinesli izvleček iz načrta proračuna, kakor ga je sestavila večina kranjskega odbora v prepričanju, da smo storili s tem uslugo ne le davkoplačevalcem, katcr«h se v prvi vrsti tiče, ampak tudi onim, ki so proračun sestavljali, saj jim je tu dana prvič prilika, da pokažejo svoje gospodarske zmožnosti. Kakor pa sedaj čujemo, so se nekateri gospodje radi objave zelo razburjali, kar v resnici ne moremo razumeti, sp.] so vendar brez dvoma ustvarili najboljše kar znajo in zmorejo. Ker iz osnutka povzamemo -med drugim, da se na novo kreira stalno mesto občinskega monterja, ki bo za današnje čase di bro dotirano z mesečno plačo 2 000 Din, opozarjamo že sedaj številne brezposelne domače monterje in šoferje, da se pravočasno za to mesto pobrigajo. Ne dvomimo prav nič, da se bo to mesto razpisalo, kakor veievajo zakonski predpisi in da se bo vršila iz-bera samo po kvalifikaciji, pri čemur se bo gotovo v prvi vrsti oziralo na domačine, seveda pri enaki strokovni sposobnosti. Kranjsko Gospodarsko društvo. V našem zadnjem poročilu o izvolitvi odbora Gospodarskega društva, so izostala imena nekaterih izvoljenih odbornikov. To poročilo moramo danes izpopolniti v toliko, da navedemo ves odbor, ki je sestavljen sledeče^ Maks Fock, predsednik, dr. Franc Semrov, podpredsednik, dr. Beno Sabothv, tajnik^ Ivan Savnik, blagajnik, odborniki pa: Miro Peterlin, Ivan Kurner, Ivan Prešern, Ignac Andrašič, Ivan Slavec, Franc Sink, dr. Igo Silar, Leopold Le-nardič, Peter Kobal, Alojzij Hafner, Anton Boh, Ivan Levicrrik, Janko Rant, Matija Kokl, Franc Šifrer, Josip Slave, Josip Aljančič, Rudolf Rakove, Ivan Ko-vačič. Na občnem zboru se je ustanovilo tudi 10 odsekov, ki imajo vršiti podrobno društveno delo. Čim se bodo ti odseki konstituirali, bomo prinesli imena njih načelnikov. preddvor > Sf razišče •] V Budimpešti je umrl v sredo, dne 21. febr. daleč naokoli znani „Ko-lektor" g. Pogačnik. V Budimpešti se je pokojni podvrgel operaciji na žolčnem kamnu, pa je podlegel. Pokopan je bil v nedeljo 25. febr. v Budimpešti. — Pred nekaj leti si je rajni postavil novo hišo in na svoje začel s tiskarsko obrtjo, ki je dobro uspevala. Bil je zelo podjeten in neprestano je švigal njegov mali avto iz kraja v kraj. Znan je zelo po veliki vnemi, ki jo je gojil do starih znamk (filatelist), izdajal je tudi posebno poročilo. — Težko prizadeti družini naše sožalje, njemu pa naj bo ogrska zemlja lahka, saj je lepo previden s sv. zakramenti šel tiskat in pomagat nedoumljivi božji previdnosti v najlepši dobi življenja. Star je bil šele 45 let. Na sv. Jošt! % Ko se malo osuši ni lepšega, ko iti na sv. Jošt in od tam pregledati našo Gorenjsko. Oglasi se pri „mežnarjuu, da se ne prehladiš, Tine te bo posadil k zakurjeni peči in ti prinesel čaja. Vidiš belo Ljubljano, enako beli Triglav, Blegaš se ti smehlja, Krvavec že težko čaka, tržiški kot z zgovornim Lomom molči, vse ogledaš, pomoliš in okrepčan vsestransko prideš domov. Proračun naše občine za leto 1934/35 je bil sprejet z večino glasov, ki ga tu prinašamo v izvlečku in sicer: Za osebne izdatke: Predsedniku Din 6.000-—, tajniku Din 12.000'—, blagajniku Din :.800—, slugi Din 7.200—, babici Din 2.000—, konjačuDin 1.500'—, nočnemu čuvaju Din 500*—, za potne stroške predsedniku Din 2.000"—, pisarniški materija! Din 2.000"—, za šole: Preddvor Din 23.779—, Trstenik Din 13.000-—, Kokra Din 10.888'—, Gorice Din 10.398*—, fond za občinsko hišo Din 10.000-—, za kmetijski sklad Din 8.220-—, ubožni sklad Din 40.000-—, asanacijo vasi Din 3.000*—, za zavarovanje tajnika Din 2.800*—, požarni ogledi Din 600"—, za vzdrževanje pokopališč Din 20'—, za mrhovišče Din 1.650"—, podpora pruštvom: tujsko prometno društvo Din 1.000—, Sokolu Din 500"—, Streljački družini Preddvor in Gorice po Din 500"—, gasilnemu društvu Din 500. duplje Sv. Matija led razbija, star pregovor in še velja. Letos pa razbija tudi strehe. V naših Dupljah se to močno občuti. Prizanesel ni niti cerkvi, niti župnišču, kaj šele drugim hišam. Kakšnih drugih nesreč, hvala Bogu ni bilo. mosn je Sv. misijon. V dneh od 18. do 25. februarja se je vršil v naši starodavni župniji težko pričakovani, a tudi potrebni sv. misijon. Vodili so ga č. gg. laza-znristi iz Ljubljane. S svojimi prekrasnimi govori, premišljevanji in nasveti so blagodejno vplivali na nas ter gotovo odtajali marsikatero še tako versko premrto srce. Udeležba je bila pri vseh treh govorih na dan razveseljiva, zlasti zvečer je bila cerkev skoraj premajhna. Tudi čas misijona nam je naš skrbni gospod župnik izbral tako primerno, ko nam sneg in neugodno vreme ne nudita še dela zunaj. No, pa za tako stvar si bo že vsak krščansko misleč človek utrgal čas, zato pa ob drugi priliki krepke je prijel za delo — saj smo spoznali, kako veliki duševni slabiči smo, potrebni pravega leka in obnove. Gen-ljiv je bil prizor v petek zvečer pri spravi, ko je več stoglava množica pred izpostavljenim Najsvetejšim slovesno obljubila zvestobo Njemu in Ga v nedeljo zjutraj med zvoki petja in pritrkovanja zvonov prejela tudi v svoje srce. Ta čas ustanovljeno Apostolstvo mož in fantov je že sprejelo nad 30 mož in fantov v svoj zapisnik. Kdor se še ni priglasil, naj le pogumno stopi k gospodu župniku, da se vpiše v to „Kri-stusovo društvo; članarine ni, nič ne „nese ven", a premnogo koristi. Še enkrat: možje in fantje, korajžo! Prva nedelja v mesecu naj bo naša in tedaj vsi kot en mož k mizi Gospodovi! — Sv. misijon pa nam bo kot prava duhovna obnova, mejnik izvršenih napak, resna spodbuda in cilj v večno srečo I. LEVIČNIK URAR KRANJ - JESENICE Največja zaloga ur, zlatnine, srebrnine in draguljev. Krasna izbira krstnih, birmanskih in poročnih daril. Vsa popravila, urarska in zlatarska, se izvršujejo solidno in najceneje. Štev. 5 GORENJEC« Stran 5 po smrti. Gospodom misijonarjem pa izrekamo iskreno zahvalo za tako lepe in koristne besede. Naj vam Bog povrne in blagoslovi vaše delovanje in skrb za zveličanje naših duš. CERKLJE Cerklje so pristna gorenjska fara, da malo takih. Zato naj „Gorenjec*4 pobere tudi tu kako novico. Na kmetih se ne delajo novice kot po mestih, a se le dobi kaj omembe vrednega. Tako smo po dolgem dveletnem presledku videli na odru Ljudskega doma za sveč-nico in nedeljo prej igro »Dimež", ki so jo priredili člani gasilnega društva ob polni dvorani občinstva. — Za praznik sv. Treh kraljev pa je Kat. akcija dala na oder versko igro »Trije kralji", ki je prav lepo uspela. Radi posebnih razmer pa je bila prirejena le za može iz Apostolstva mož in fantovski odsek KA. Igra se je ponovila tudi za ženske cerkvene organizacije. Sploh čujemo, da se KA živahno udejstvuje, kar bo gotovo še poglobilo versko zavest ljudi. Saj versko udejstvovanje pomaga najbolj nositi težave teh težkih časov. Nekateri pa tega ne morejo razumeti, zato jih tudi ljudstvo ne razume. Kdor ni dejansko veren, tega tudi veren kmet-ski človek ne prizna za svojega; on je že sojen. — Odkar je v juliju lanskega leta v Cerkljah razsajal tifus, stopa vedno bolj v ospredje vprašanje vodovoda, ki g.* Cerklje še nimajo. Pa se zdi, da ga še precej časa ne bo. Govori se o vodni zadrugi. Tudi tu bo kriza imela zadnjo besedo. — »Gorenjca" pri nas radi berejo. V kolportaži se ga proda 150—200 izvodov, kar je lepo število. TRBOJE Nov grob. Dne 14. februarja, prav na pepelnični večer, je usahnila cvetka na Marijini gredici — Marija Lavrič, po domače Kovarjeva Micka. Celo leto je bolehala, a prav na dan, ko so bili ljudje zjutraj pri pepeljenju v cerkvi in slišali vmes besede, naj se človek spomni, da je prah in da se bo v prah povrnil, je tudi Marija izdihnila svojo blago dušo v roke nebeškega Ženina. — Vdano je trpela. Dotrpeia je in upamo, da pri Bogu in Mariji uživa zdaj večno plačilo in neskaljeno veselje. — Lep je bil tudi njen pogreb. Po slovesni sveti maši zadušnici so jo spremile vse to-varišice domače Marijine družbe na pokopališče, kjer bo nje truplo čakalo vstajenja. Pevke pod vodstvom domačega g. organista so ji zapele lepe, globoko pomenljive žalostinke, potem ko je bil domači g. voditelj družbe spregovoril nekaj ganljivih besed v slovo. Velika udeležba pri pogrebu v soboto 17. februarja je pokazala, da je bila Marija pri vseh priljubljeno dekle. Pričali so to mnogi venci, ki so jih spletli v raznih hišah. Tudi domači gasilci so jo spremljali na zadnji poti s svojim vencem. Naj počiva v miru! V občini Smlednik-Trboje dobe novo poslopje — lep občinski dom, ki ki naj bi vezal v medsebojni ljubezni in edinosti vse v to veliko občino združene stare občine. Tudi vasi onkraj Save bodo imele krajšo pot do središča in sedeža županstva. Gradili bodo nov most čez Savo, ker je prevažanje s čolnom dostikrat zares neprilično in nevarno. Za novi občinski dom in novi most je menda že stavljen predlog po 10.000 Din. Smlednik Trboje. Pravijo tudi, da bodo zdaj kmalu nove občinske volitve. Prejšnje so bile od upravnega sodišča razveljavljene, češ da volivna komisija ni znala prav šteti glasov. V teku tridesetih dni bi se imele že vršiti nove volitve. A še zdaj ni objavljeno, kdaj se bodo vršile. Kje tiči vzrok? — Radovedni občinarji. Občinsko gospodarstvo. Občane naše občine bo morda zanimalo poročilo o občinskem proračunu, v katerem se zrcali vse naše javno gospodarstvo in katerega na kratko v naslednjem pri-občujemo. Izdatki: osebni izdatki (obč. uslužbenci) Din 18.000*-; materijel-ni izdatki: obč. upravna oblast Din 9.100*-, osebna in imovinska varnost (gasilci, javna razsvetljava) Din 6.900*-. Narodna prosveta: šola v Predosljih Din 21.913*-, na Primskovem Din 23.823-, podpora društvom Din 800'- je skupaj Din 46.636'-. Finančna stroka Din 5.000'-. Gradbena stroka: vzdrževanje in "popravilo obč. cest mostov in vodovoda Din 28.957'-. Kmetijstvo in živinoreja Din 8.000"-. Narodno zdravje Din 1 00'- (cepivo). Socialno skrbstvo Din 11.900'-. Skupni izdatki znašajo Din 134.593'-. G O S P O D H R S T V O Tržiškn skupina Jugoslov. strokovne zveze je imela v nedeljo dop. v »Našem domu" svoj redni letni občni zbor, ki je ob veliki udeležbi članstva potekel povsem mirno in stvarno. Skupina je v preteklem letu živahno delovala. Članstvo je narastlo, pri volitvah v Delavsko zbornico je odnesla absolutno večino in njeni zaupniki se v tukajšnjih obratih vedno bolj uveljavljajo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen požrtvovalni prediiniški delavec Zupan Ciril. V odboru so zastopani delavci vseh večjih tržiških podjetij. Zastopnik centrale Lombardo je pojasnil sedanji položaj delavstva in pozival članstvo, naj vztraja na braniku svojih pravic. Pokopali smo v nedeljo gospo Ljudmilo Slabe, ženo nekdanjega tržiš-kega organista. Ker sta njeni dve hčeri agilni cerkveni pevki, je tukajšnji moški cerkveni zbor zapel pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu pretresljive žalostinke. Naj počiva v miru! Pri nedeljski ponovitvi »Othella" je igrala Emilijo gospodična Marija Aha-čičeva, ki je v naglici nadomestila gdč. Slabetovo, ki radi materine smrti ni mogla igrati. Sneg, ki je padal raz streh, je napravil zadje dneve precej strahu po Tržiču. Hujših nesreč ni bilo, kot da so bile vsepovsod pretrgane žice električne in telefonske napeljave. Janko J^ant )(ranj Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. Telefonšt. 65 — Brzojavi: RANT KRANJ Žitni trg. Po poročilih je na I tuzemskem žitnem trgu tendenca za I pšenico mirna in so kupčije zelo ma-' lenkostne. Cene stari in umetno sušeni koruzi so se nadalje zvišale. Blaga je malo razpoložljivega, povpraševanje zanj pa je živahno. Tudi cene novi koruzi so se zvišale, ker je povpraševanje posebno iz pasivnih krajev zelo živahno. Računa se na zvišanje cen tudi nadalje. Krompir. Za beli krompir »One-ida" je stalno povpraševanje ter se je cena zvišala na 70 par pri kg. Posebno živahno povpraševanje je za semenski krompir „Oneida". Ali se bo cena za Oneida držala, je malo verjetno, ker so v Slavoniji odprli ponovno nasipe krompirja, ter nakladajo »Ella" in »Schnee-flocken" in sicer po zelo nizki ceni. Povpraševanje za »Rožnik" je tudi v naprej manjše. Kupci se stalno pritožujejo, da je tukajšnji letošnji roza krompir zelo droben, prsten in vsled tega nima lepega lica. Potrebno je strogo prebirati. V Subotici in Vranje notira rožnik Din 0*63 za kg. Ti okoliši imajo zadnje leto zelo lepo debelo blago in močno konkurirajo našemu »Rožniku" in to z ozirom na kvaliteto in ceno. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju je odposlala v pasivne kraje od druge polovice jan. 1934 do danes 46 vagonov krompirja. Pojasnilo. V 3. številki »Gorenjca" z dne 17. februarja t. 1. smo objavili notico »Zadruge in plačevanje davka", v kateri pa so nekatere netočnosti, ki jih v naslednjem pojasnimo. Člen 11 načrta zakona o spremembah zakona o neposrednih davkih se glasi tako le: »Za točko 8 čl. 76 zakona o neposrednih davkih se dodaja nov odstavek: Zadruge iz točke 7 in 8, ako poslujejo z nečlani, nimajo pravice na oprostitev, vsako odstopanje od predpisov v teh točkah, kakor tudi prodaja luksuznih predmetov iz seznama, ki ga ugotovi minister za poljedelstvo v sporazumu z ministrom za fi- nance, in prodaja alkoholnih pijač imajo za posledico trajno izgubo davčne prostosti". Trgovina z vinom v Sloveniji. Trgovina z vinom v Sloveniji je .sedaj zel>» slaba. V zadnjem času so vinogradniki prodali nekaj vagonov slabšega vina po Din 3*— do Din 4-— za liter. Za boljša vina ni zanimanja ter je pričakovati zboljšanja šele na poletje. Na podlagi sedanjih zalog vina na Dolenjskem, Beli Krajini in Štajerskem bi bilo soditi, da se bodo cene vinu v poletju zvišale, seveda če ne pridejo vmes kake druge tcžkore. Sedaj plačujejo običajna bela vina od Din 750 do Din 9 50, boljša vina od Din 9'50 do 10*50. Črna vina in cviček plačujejo po Din 5'— in še višje. Novo trgovinska pogajanja z Avstrijo glede izvoza prašišev. V Beograd so prišli predstavniki avstrijske vlade v svrho pogajanj z jugoslovansko vlado glede izvoza prašičev iz Jugoslavije v Avstrijo. Jugoslovanska vlada se trudi, da bi smeli naši izvozniki izvoziti čimveč takega blaga v Avstrijo, s čemer bi veliko koristilo našim Kmetom, ker bi se v slučaju večjega izvoza cene znatno povišale. Avstrija se sicer brani povišati izvozno količino, vendar upajmo, da se bodo dogovori obojestransko zadovoljivo rešili. Kranjski živinski sejem 26. febr. Prignali so na trg 1 bika, prodan; 58 volov, 31 prodanih; 25 krav, 7 prodanih; 2 telici, obe prodani; 28 prašičev, nobeden prodan. Cene so ostale stare, ker pa je bila kupčija zelo slaba, po se nagibale nekoliko navzdol. Sejem je bil zelo mrtev, brez povpraševanja in zanimanja, kar se že dolgo ni pripetilo. Pridelek vina v Sloveniji. Leta 1932 je znašal pridelek vina v Sloveniji 23.41 hI na hektar, skupaj 559.113 hI. Leta 1933 pa samo 11.16 hI na hektar, skupaj samo 270.473 hI. Od leta 1932 do 1933 smo nazadovali za 289.360 hI. »Ljudski oder", list za poglobitev našega igranja. Leto L, štev. L—2. Izdaja »Založba ljudskih iger" v Kranju kot del svojih rednih izdani (list s štirimi igrami vred letno Din 60' —, list sam letno Din 20*—). — Izšla je prva številka revije, ki se vsa posveča najvažnejšemu in najbolj vidnemu delu vseh naših društev — igranju. Vendar uvaja v to igranje novo smer. Postaviti hoče tudi in zlasti oder izrabiti v službo katoliške akcije, kdor pozna stanje naših odrov, bo priznal, da je takšno delo neobhodno potrebno. Želimo, da bi založba ljudskih iger našla čim več odziva pri vseh naših društvih. V prvi številki je objavljeno zelo pomembno pismo škofa Rozmana in mariborske in ljubljanske katoliške akcije. Številka poudarja eno glavno misel: Katoliški teater. — Toplo priporočam! Vrednost denarja Jugoslovanske borze za devize so notirale dne 28. II. 1934 za Z 28-6% •»«-plafiilom Nar. banke 1 francoski frank Din 22b 290 1 angleški funt 175 — 224 87 1 ameriški dolar 34-20 43 94 1 italijansko liro 299 3 84 1 češko krono »» 1 43 1 83 1 nemško marko M 13 60 1747 1 švicarski frank 1» 1113 1430 1 belgijski frank n 8-— 10 28 1 holandski goldinar »t 23-20 29 81 Avstrijski šiling pa le noti ral v priv. prometu Din b 90. V preteklem tednu je italijanska lira nekoliko nazadovala, vendar pa je že danes na isti višini, kot je bila prej. Ta pretresljaj je pripisovati čehoslovaškim spremembam na denarnem trgu. Italijanska vlada pa je sklenila, da se ne bo ozirala na države, ki zapuščajo zlato ' aluto, pač pa se bo točno držala svojega zlatega stanja Radi ttga za enkrat ni nevarnosti da bi lira v bodoče padla. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 pano Najmanjši znesek pri teh oglasih je 6 Din. — Oglas se plača pri predaji naročila. Za odgovor treba priložiti 2 Din v znamkah. OTOMANE, DIVANE, MODROCE in vsa v stroko spaduioča dela, Vam nudi najceneje, ter se priporoča Viktor Tonejc tapetmk, v hiši g. F. Ažmana. PO IZREDNO NIZKI CENI najlepše visoko in nizko debelno sadno drevje ter več tisoč jabolčnih divjakov za spomladansko saditev odda: Debeljak P. Podbrezje 14. VAJENCA za izdelavo damskih torbic aktovk itd. sprejmem. M. Šipic, sedlarstvo Kranj NAPRODAJ imam repo in korenje M. Finžgar, Prebačevo 41. ZAKONSKI PAR išče stanovanje s 1. aprilom po možnosti v mestu sicer v bližini, sobo s kuhinjo. V KRANJU ODDAM takoj, radi druge zaposlenosti gostilno nasproti farne cerkve v najem. Ernest Ručigaj. Knjigarna Ilirija Kranj Glavni tr£ priporoča nakup knjig, šolskih in pisarniških potrebščin. — Prodaja na debelo In na drobno