Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘It leta BO din, za ‘It leta 45 din, mesečno 15 din; za InO' remstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 18.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. St. 25-52.
Izhaia
Liubliana, petek 11. februaria 1938
Cena
številki din
VSO
Birokratiino
pospeševanje
gospodarstva
Priljubljena metoda je pri nas, da se vsako pospeševanje te ali one gospodarske panoge začne vedno z ustanovitvijo posebnega urada. Kakor hitro sproži kdo predlog, da se določena gospodarska panoga posebej pospešuje, je že tudi pripravljen predlog za ustanovitev v ta namen potrebnega urada. Tako imanvo že celo vrsto takšnih uradov, ne da bi se mogli naši izvozniki pohvaliti, da sedaj laže izvažajo. Nasprotno morajo prav dostikrat ugotoviti, da izvažajo sedaj še težje, ker morajo poleg vseli starih težav premagati še sitnosti, ki jim ijih dela novi urad s svojimi birokratičnimi predpisi.
Vrhu vsega pati uradi še precej znatno podraže izvoz. Ti uradi seveda veljajo denar in zato je treba plačevati z nastankom urada tudi nove takse. Kakor hitro pa se etablira kje kateri koli urad, že predpiše tudi celo vrsto novih tiskovin. Tudi te je treba plačati, dostikrat pa je treba nastaviti še posebno pisarniško moč, da se te tiskovine izpolnijo, kakor je predpisano.
Ali ne bi bilo dobro, če bi enkrat poskusili, da bi pospeševali gospodarstvo kar brez vseh posebnih uradov. Da bi n. pr. vprašali uašega izvoznika, kaj je treba ukreniti, da se mu njegov posel olajša. Pa saj ga niti ni treba vprašati, ker je to izvoznik že davno in mnogokrat povedal. Namesto da zapravljamo denar in ustvarjamo nove urade, naj bi raje začeli izvrševati predloge, ki so jih podali naši gospodarski ljudije. Naj bi raje znižali železniško tarilo za izvozne predmete, naj bi odpravili dolžnost izvoznika, da mora oddajati svoje devize v izgubo, naj bi poskrbeli, da v redu funkcionira plačilni promet, pa ■ne bo potreboval naš izvoznik prav nobenega posebnega urada.
Ne rečemo, da se sploh ne bi smel za pospeševanje izvoza usta noviti tudi poseben urad. Toda lijegova naloga naj bo predvsem informativna, da redno informira izvoznike o razmerah na tujih trgih, da jim daje informacije glede solidnosti tvrdk, da jih opozarja na nove potrebe tujih trgov itd. Informacij, natančnih in hitrih informacij potrebuje naš iz voznik in te mu jih naj da zavod, ki se v ta namen ustanovi. Izvoz-n>ški posel sam pa naj opravi iz voznik sam, ne pa urad. To, kar zna Prizad, zna prav vsak trgovec in se malo bolije.
Podobno je tudi s pospeševa njem vseh drugih gospodarskih panog. Naši podjetniki že sami vedo, kako se more napraviti dober posel in prav nič ne potrebujejo, da bi ta posel opravljala namesto njih kakšna birokratična ustanova. Imamo poleg tega itak banovine, katerih naloga je, da skrbe za napredek posameznih gospodarskih panog. In banske uprave, ki so v mnogo bolj ozkem kontaktu z ljudstvom kakor osred o ja državna uprava, morejo ta posel tudi mnogo bolje opraviti Samo več kompetence naj se jim da, samo več sredstev naj dobe. samo razširi se naj njih samouprava, pa bodo takoj tu prav lepi uspehi.
Tako danes banovine marsika-
tero delo že uspešno opravljajo, ko se v centrali o tem delu komaj govori. Tako izvaja dravska banovina dosledno in po načrtu elektrifikacijo dežele. Kaj je treba, da bi sedaj nakrat dobili še v Beogradu zavod za pospeševanje elektrifikacije države? Samo birokratizem bi se še po nepotrebnem razširil na novo polje.
Danes imamo birokratizma sploh že povsod preveč in kmalu bo tega birokratizma toliko, da že najmanjši posel ne bo mogoč brez
dolge uradne procedure in cele vrste taks. Praksa uči, da so vsi ti naši uradi za pospeševanje gospodarstva navadno le ovira za gospodarstvo, ker ne mislijo na posel sam, temveč le na predpise. Birokratizem vedno pozablja, da je le sredstvo, ker si vedno lasti, da je sam sebi namen.
Danes je naša situacija, ker imamo dosti surovin, ki jih drugi nujno potrebujejo, v resnici izredno ugodna, da prenesemo tudi vezi birokratizma. Toda vedno ne
bo situacija tako ugodna in lahko se zgodi, da zaradi svojega birokratizma ne bomo dorasli tuji konkurenci.
Potrebno bi zato bilo, da bi se naše gospodarstvo ne pospeševalo le birokratičuo, temveč da bi se našim praktičnim gospodarskim ljudem olajšal posel. Iti ljudem čim bolj na roko, to je najboljše pospeševan j e gospodarstva. Z birokratizmom pa se gospodarstvo le ovira in danes že v prav znatni meri.
Janko Lavril, Pariz:
Zadosti državnega kapitalizma!
Z državnimi podietii in monopoli se ne sme škodovati zasebnemu podietništvu!
Dve desetletji se že bore naši gospodarski krogi za uravnoveše-nje svojega položaja in da se prilagodijo novim razmeram. Na tisoče podjetnikov in rodbin je že bilo uničenih in tisoči še kolebajo na robu prepada in to ravno oni loji, ki morajo največ tvegati, da iz lastne iniciative in na lastno odgovornost pretvarjajo in večajo vrednote narodnega gospodarstva.
Mnogo se je zadnja leta storilo — iz skupnega žepa — za zadolženo kmetijstvo in privilegirano zadružništvo, nekaj malega tudi za delavstvo. Edinole samostojni gospodarski ljudje, ki plačujejo največ davkov in ki največ tvegajo, zlasti v sedanjih še vedno nestalnih razmerah, so ostali brez zaščite in brez pomoči. Nasprotno, dnevno se pojavljajo zanje nove težkoče: ni zadosti normalni trgovski ali splošni gospodarski rižiko, s katerim je vsak že navajen računati, ustvarjajo se stalno nove nenormalne in umetne težkoče! To so privilegiji zadrug, državna podjetja in kar je najkrivičneje državni monopoli, proti katerim je seveda vsako tekmovanje naprej nemogoče, ker je sploh izločeno. K privilegiranemu zadružništvu v vseh panogah prihajajo tako še državne tovarne, gozdovi in gozdne industrije, rudniki, poldržavni »Prizad« in sedaj velike državne tiskarne (beograjski »Privredni pregled« piše, da jih obstoja v Jugoslaviji že nad 50!) in seveda obširen monopol za državne in šolske potrebščine! Brez takega monopola si ne upajo uspevati, kar je najboljši dokaz, da so kljub vsemu državnemu denarju in kreditu nezmožni uspevati v svobodni konkurenci z že obstoječimi podjetji in da so torej popolnoma nepotrebne.
Če ne bo proti temu vedno novemu uvajanju monopolov odpora,
pridejo morda jutri na vrsto državne predilnice in tkalnice, državna usnjarska in čevljarska industrija, seveda vedno zaradi važnih vzrokov, z monopolom za vojaške in državne dobave, za dobave zadrugam državnih nameščencev itd. Pojutrišnjem pride potem morda na vrsto, če ne bo odpora javnosti, še popolnoma podržavljeni »Prizad« 9 popolnim monopolom za vso izvozno in uvozno trgovino, nato državno bankarstvo, državne zavarovalnice itd., seveda vedno z vsem državnim kreditom, raznimi davčnimi olajšavami in z raznimi ali splošnimi monopoli, ker ne bi mogli uspevati ne brez
prvega, ne brez zadnjega. Če ne bo odpora javnosti, sc bo tako polagoma vse podržavilo, monopoliziralo, centraliziralo in naenkrat bomo videli, da smo vsi ne samo sluge, nego sužnji državnega kapitalizma pod komando ene same centrale. Državni kapitalizem postaja v Jugoslaviji že kar zakon.
Ali naši samostojni gospodarski krogi res nimajo nikake moči, da se obranijo smrti? Ali naši narodni zastopniki res odobravajo postopno uničevanje samostojnega gospodarskega stanu, ki je vedno bil in kk vedno ostane najčvršči steber vsake države v miru kakor v vojni? Ali ne plačujejo gospodarski ljudje največ davka (državna podjetja pa seveda nič), ali niso gospodarski ljudje podlaga napredka, ali ne povzdigujejo ljud-
ske množice iz primitivnosti? Ne izhajajo li iz njega najboljše glave, navajene dela z lastnimi možgani in na lastno odgovornost? Kdo je ustvaril ali dal pobudo za ustvaritev velikih svetovnih imperijev in kolonij? Nikdar državni birokrati, zakopani v paragrafe, nego vedno le samostojni trgovci, samostojne gospodarske družbe, dostikrat proti volji in v strah lastnih državnikov.
Ako so državne blagajne res prepolne, naj se denar porabi za podjetja, ki jih zasebniki ne premorejo, ali ki še ne obstojajo, naj se odkupijo inozemske udeležbe, da postane Jugoslavija res jugoslovanska, ali naj se da denar na razpolago našim bankam, ki ga bodo plodonosneje zaposlile kakor pa nove velike državne tiskarne
Združenje trgovcev za srez L j ubij ana-okolica
ima 19. redno letno skupščino ▼ petek, dne 25. februarja 1938 ob
8. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računski zaključek za 1.1937.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1938
6. Samostojni predlogi.
7. Slučajnosti.
Če ob 8. uri dopoldne ne bo na-vzočnih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je točno ob 9. uri predpoldne. § 374. z. o o.
Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom.
Ker 6b 8. uri dopoldne ni pričakovati zadostne udeležbe, se bo skupščina pričela točno ob 9. uri dopoldne, zato naj vsi člani to upoštevajo.
Tovariši in tovarišice, udeležite se te skupščine!	Uprava.
in podobna druga državna podjetja, ki le škodujejo in uničujejo že obstoječa stara podjetja v neenakem konkurenčnem boju. In kaj ko se bi dala nam Slovencem, ki smo izgubili svoje slovensko morje, vsaj direktna železniška zveza z jugoslovanskim morjem?
Država bodi upravitelj skupnih koristi vseh državljanov in zaščitnik zakonov, ne pa podjetnik in brezobziren konkurent že obstoječim podjetjem in uničevalec svojih | najboljših davkoplačevalcev!
Za 1,750.000	din
gozdovih premalo lesa
»Gozdarski vestnik«, ki je začel letos izhajati in ki ga vsem lesnim trgovcem prav toplo priporočamo, objavlja že v svoji prvi številki celo vrsto zanimivih vesti in člankov. V posebni rubriki »Statistika« piše o gozdni površini in stanju gozdov v Sloveniji.
Po podatkih Letnega poročila o gozdarstvu in lovu za 1. 1936., ki ga je uredil inž. Šivic in izdal gozdarski odsek banovinske uprave, je slika o površini gozdov Slovenije naslednja:
Vsa površina dravske banovine meri 1,574.530 ha, od te je ■ produktivne 1,502.628, neproduktivne pa 71.902 ha. Gozdne površine je 708.329 ha ali 47T3 odstotka. Iz tega se vidi velikanski pomen gozdov za vse gospodarstvo Slovenije.
Po gozdnatosti je prvi okraj Prevalje, kjer je gozdne površine nad 63 odstotkov, nad 60 odstotkov gozdne površine imata se okraja Gornji grad in Kranj, več ko 50 odstotkov Radovljica, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Laško, Škofja Loka, Maribor desni breg, Litija, Kamnik in Krško, nad 40 odstotkov Novo mesto, Kočevje, Celje, Brežice, Ljubljana, Šmarje pri Jelšah in Logatec, nad 30 odstotkov Ljutomer in Maribor levi breg, nad 20 odstotkov pa Murska Sobota, Črnomelj, Ptuj in Dolnja Lendava, ki je s 20‘35 odstotka na zadnjem mestu.
»Gozdarski vestnik« pripominja, da se s to statistiko še ne dobi
prava slika o gozdnem bogastvu Slovenije, ker bi se moralo vedeti tudi, katero drevje raste, kolika je njegova starost, kakšna je zarast gozdov, kolikšna je množina lesa v gozdih, kakšna je kakovost lesa in kolikšen je prirastek lesa. Vse to pa bi se moglo ugotoviti šele po letih dela.
Če pa primerjamo naše gozdove z onimi na avstrijskem Štajerskem, potem dobimo nekoliko natančnejšo sliko. Gozdarski urad kmetijske zbornice v Gradcu je ugotovil, da je v kmetskih gozdovih malo zrelega drevja in da je kmetske gozdne površine zaraše-ne samo 70 odstotkov, 30 pa je gole. Povprečna zaloga lesa na enem hektarju znaša le 139 in* namesto 189 m3. Letni prirastek je zato za 40 odstotkov manjši in v gozdih manjka na vsakem hektarju 50 m3 lesa.
Kmetski gozdovi v Sloveniji zavzemajo nekaj več ko 500.000 ha. Če manjka v teh gozdovih na vsakem hektarju samo toliko lesa ko na Štajerskem v Avstriji — a verjetno ga manjka več -- potem je v Sloveniji 25,000.000 in3 lesa premalo.
S takšnim primanjkljajem normalne zaloge pa moremo računati povprečno za vse naše gozdove. Ker je vseh gozdov 700.000 ha, je zaloga lesa manjša za 35 milijonov kub. metrov kakor bi morala biti normalna. Če računamo vrednost stoječega lesa samo s 50 din za
kub. meter, bi to pomenilo, da j,e v naših gozdovih za 1,750.000 din premalo lesa. To se pravi, da dobimo vsako leto iz gozdov za toliko manj lesa, kolikor ga more dajati 175.000 ha velik gozd.
To dokazuje, da bi morali posvetiti negi gozdov mnogo več pozornosti.
Seja strokovnega odbora za les in gozdne proizvode
Za ponedeljek, dne 14. februarja je sklicana v Beograd seja strokovnega odbora za les in gozdne proizvode. Dnevni red seje je določen takole: 1. Poročilo in debata o sejah in skupščinah Evropskega sporazuma lesnih izvoznikov (E. T. E. C.) ter Evropskega sporazuma o bukovini (E. B. C ). 2. Poročilo in debata o nadaljnjem delu za dvig našega lesnega izvoza v Nemčijo. 3. Predlog načrta za reformo naše železniške tarife za les. 4. Debata o pioizvodnih in transportnih stroških za les z ozirom na stanje na tujih trgih. 5. Splošen pregled glavnih trgOv ter predlogi za načrtno delo za pospeševanje izvoza gozdnih proizvodov. G. Devizna vprašanja (cenik in potrdila za zavarovanje valute). Seji bo predsedoval dr. Ob rado v ič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo.
Odkrita beteda nekaterim našim kritikom
Zavedamo se dobro, da je naš list v marsikaterem pogledu pomanjkljiv in da je daleč od popolnosti. Zato je tudi naravno, da prejmemo dostikrat od svojih prijateljev nasvete, kako naj zboljšamo list, dostikrat pa tudi koristne pobude, kako naj bi uspešneje in koristneje zastopali interese trgovstva in slovenskega gospodarstva. Za vse te nasvete in pobude smo vedno iskreno hvaležni in če le mogoče jih tudi takoj upoštevamo. Mnogo koristnih nasvetov pa žal ne moremo upoštevati, ker bi zahtevali od lista izdatkov, ki jih ta ne zmore. To velja zlasti za poročevalsko službo. Tudi naša želja je, da bi naš »Trgovski list« hitro in natančno obveščal o vseh spremembah na vseh trgih. Toda takšna poročevalska služba je silno draga in finance lista je ne zmorejo.
Dostikrat pa čujemo na naš naslov kritike, ki jim pa ne moremo priznati dobre volje. Boli nas, kadar prihajajo takšne kritike iz trgovskih vrst, ker so znak velike stanovske nezavednosti, ki trgovstvu ne more biti v prid. Še bolj žalostno pa je, kadar smatrajo neki trgovci za potrebno, da celo pred drugimi omalovažujejo svoj list. Ti kritiki, k sreči je teh le malo, pa direktno škodujejo ne le listu, terr-'eč tudi sebi, ker uničujejo veljavo in ugled trgovskega stanu, kadar delajo proti njegovemu glasilu.
Kakor smo že uvodoma poudarili, nikakor ne zavračamo kritike, če vemo, da je njen namen dober, da hoče dvigniti naše stanovsko glasilo. Ne moremo se pa sprijazniti z ono kritiko, ki je neobjektivna in dostikrat le poskus olepša-nja premalega lastnega zanimanja za stanovsko glasbo. Prav je, da vsak pove, kar smatra za slabo in napačno, da se s skupnim delom vseh dvigne naše stanovsko glasilo na pravo višino. Toda tudi vsak trgovec mora sam storiti svojo dolžnost do lista. Kdor nima niti te zavednosti, da bi plačeval vsaj 1 dinar tedensko za list, temu se tudi ne more priznati pravica do kritike. Ne more biti napredka, če ne stori vsak najprej sam svojo dolžnost in šele potem zal teva isto tudi od drugih.
In če kdo smatra, da ni list posvetil kateremu vprašanju dovolj pozornosti, zakaj ne opozori o tem list, zakaj ne napiše sam par vrstic o tem vprašanju. Saj je »Trgovski list« glasilo vseh, ne pa le nekih posameznikov. Težnje vsega trgovstva morajo priti v »Trgovskem listu« do veljave, zato pa naj tudi vsi trgovci z dopisi in članki sodelujejo. Zlasti na tajnike združenj moramo apelirati, da v tem pogledu store več ko dosedaj!
»Trgovski list« je last trgovstva. Njegova uprava se voli na najbolj demokratičen način. Vsak trgovec zato z lahkoto uveljavi svoje želje in svoje misli. Vsak trgovec pa bi tudi moral delati na to, da jih uveljavi, da bo »Trgovski list« s sodelovanjem vsega trgovstva na vseh poljih in v vseh vprašanjih vedno zagovarjal in branil to, kar je v interesu trgovstva.
Hkrati pa je treba tudi skrbeti za razširjenje »Trgovskega lista«, da bo njegov krog čitateljev res velik, ker se s tem poveča tudi veljava vsega trgovstva.
Vedno smo propagirali načelo svobodne kritike in zato temu načelu podrejamo tudi svoj list. Zato se tudi ne branimo nobene kriti ke, če ta res hoče koristi'i listu. Krbika, ki pa tega nanmna nima, pa je izgubila tudi svojo upravičenost. Kajti da nismo po volji našim neprijateljem, to vemo in to nas ne more vznemirja'
Več dela za stanovsko glasilo, to je danes edino pravilno geslo in le z izvrševanjem tega gesla si bo pridobilo trgovstvo več ve-
Kako naise obrtni zakon
Predlog trgovinskega ministrstva
III.
Izdajanje pooblastitev in dovolitev za izvrševanje obrtov.
V 5. odst. § 95. se zamenjajo besede »zbornica izda v desetih od dneva dostavljene prošnje« z besedami: »zbornica izda potrdilo najkasneje v roku 15 dni od dneva, ko je prejela prijavo od združenja.« Na koncu odstavka pa se doda naslednji stavek: »Ce prosilec ne dobi dovovitve oz. pooblastitve, mu mora zbornice vrniti takso.«
1. odst. § 96. se spremeni in se glasi:
»(*) Pristojna upravna oblast pregleda vlogo in če spozna, da oseba, ki je vložila vlogo, izpolnjuje vse zakonite pogoje za opravljanje obrta in da tudi ni zaprek z ozirom na poslovanje m mesto dela, ugotovi to najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejetja vloge z rešitvijo ter izda istočasno pooblastitev. Kadar gre za obrt po § 60. tega zakona, izda rešitev v roku 30 dni, dovolitev pa po pra-vomočnosti rešitve. Pri obrtih, za katere je predpisana dovolitev bana oz. ministra, se mora izdati rešitev, najkasneje v 60 dneh. Isti roki veljajo tudi za vlaganje rešitev, s katerimi se vloga odkloni.«
Odst. 3., da se izda za obrte po §§ 105. in nasl. predhodna pooblastitev ali dovolitev, se črta.
V § 99. se dostavijo za besedami »vse ostale« besede: »trgovinske in trgovinskim podobni obrati. Prvi register se mora voditi ločeno za trgovinske in trgovinskim podobne obrate, ločeno za obrtne in obrtniško podobne in ločeno za industrijske obrate.«
Drugi stavek v 2. odst. se spremeni takole: »Te oblasti so dolžne dostavljati svoje rešitve o izdaji dovolitev pristojnim občnim upravnim oblastem zaradi registracije dovolitev in zaradi informiranja oblasti in ustanov, navedenih v § 98, odst. 4.«
§ 100. se spremeni in se glasi: »(’) Imetnik obrta je dolžan da po §§ 131. in 132. predpisanih rokih prijavi upravni oblasti 1. stopnje vsako spremembo sedeža obrta, ustanovitev in spremembo pomožnih lokalov (prodajalnic, poslovalnic, birojev in delavnic), depojev, skladišč zbog pristojnega postopka v smislu odredb tega zakona. Ko se prijava vzame na znanje, mora pristojna oblast to takoj sporočiti oblastem in ustanovam, omenjenim v §	98.,
odst. 4.«
(a) Prav tako se mora pristojni upravni oblasti prve stopnje prijaviti namestitev in sprememba poslovodje. Nameščenje poslovodje pri obratih, ki se opravljajo na podlagi pooblastitve, se mora prijaviti takoj, na namestitev poslovodje obrata, ki se opravlja na podlagi dovolitve, se mora predhodno zaprositi za odobritev. Prijavo. sprejme oz. odobri namestitev poslovodje pristojna občna upravna oblast 1. stopnje, lci mora pri tem proučiti. Če izpolnjuje poslovodja vse po troje zakona. Ko sprej me namestitev na znanje oz. obvesti o tem osebo, ki je vložila prijavo oz. zaprosila za odobritev, pristojno zbornico in prisilno zdru ženje, da ga vpiše v svoj register.
(3)	Obrati, ki se v smislu tega zakona morejo voditi samo s poslovodjo. se smejo v primeru njegovega izstopa opravljati brez poslovodje največ dva meseca. V tem roku se mora prijaviti oz. zapro-
ljave, da se bodo njegove zahteve res upoštevale.
Naj bodo le naše odkritosrčne besede pravilno sprejete, saj so napi -.ne le v interesu u.. redka slovenske trgovine.
siti odobritev za namestitev novega poslovodje.,
(4)	Pri obrtih po § 60., za katere daje dovolitev ban oz. trgovinski minister, mora upravna oblast 1. stopnje, ko vzame na znamje oz. ko izda odobritev za namestitev poslovodje, o tem takoj obvestiti bana oz. ministra za trgovino in industrijo.«
V § 102. se doda na koncu nova točka, ki se glasi:
»22. podjetja za uničevanje podgan, miši, škodljivih žuželk in pod. s strupenimi plini, cianovimi plini ko tudi drugimi sredstvi, nevarnimi za ljudsko zdravje.«
Izdajanje posebnih odobritev za postavljanje delavnic in naprav.
V § 105. se v drugem odstavku med besedama »naprave« in »velja« ustavijo po besedah (postopanje po §§ 108. in nasl. se uporablja samo za podjetja, izrečno omenjena v § 107. Za vse ostale delavnice in naprave »brez ozira, če gre za trgovinski, industrijski ali obrtniški obrat, pri katerih obstoje nekatere okoliščine iz 1. odst.«, velja postopanje po § 106.«
V § 110. se vse zamenjajo besede »referent pristojne zbornice«
besedami »zastopnik pristojne zbornice«.
Koncem 2. odst. se Črtajo besede »(§ 418. odst. 3.)« ter se dodajo besede »tudi v primerih, ko opravljanje razprave ne spada v njegovo (t. j. banovo) pristojnost.«
4.	odst. § 113. se spremeni in se glasi:
»(*) Na podlagi komisijskega zapisnika izda oblast, če spozna, da je delavnica oz. naprava postavljena po odobrenem načrtu in postavljenih pogojih ter da se ev. med delom izvršene spremembe morejo odobriti, v roku 8 dneh odobritev za uporabo. V nasprotnem primeru pozove stranko, da postopa po pripombah komisije ter obnovi postopek po določilih odst. in 3. tega paragrafa.«
6.	odstavek se črta.
V § 118. v 1. odst. se črtajo besede »in če oblast spozna« pa do konca odstavka ter se nadomeste z besedami: »če spozna, da pri teh spremembah ne pridejo v poštev škodljivi vplivi in nevarnosti, omenjeni v § 105., kakor tudi, da so javni interesi zadostno zavarovani s preje storjenimi ukrepi.«
Vzdrževanje obrtov.
§ 125. se spremeni in se glasi: »(*) Obrti se izvršujejo redoma v stalnem poslovališču (lokalu, po slovalnici, delavnici in pod.).
(*) Ce se opravlja obrt v barakah ali podobnih enostavnih pro-dajalnieah na ulicah, cestah ali tr gih stalno na istem mestu, je potrebna odobritev pristojne občine za uporabljanje tega mesta.
(3) Pri obratih, ki se po svoji naravi ne morajo ali se sploh ne morejo opravljati na stalnem mestu, se smatra kot njihovo stalno poslovališče ono, ki ga imetnik obrata kot takšno označi ali pa njegovo stanovanje.«
V § 128. se 1. odst. menja in se glasi:
»O Lokal, v katerem se opravlja obral, mpra biti vidno in jasno označen z napisom na zunanji strani glavnega vhoda. Ta napis mora biti v državnem jeziku in v soglasju z izdano pooblastitvijo oz. dovolitvijo. Vsebovati mora polno rodbinsko in krslno ime imetnika obrata. Imetniki obrata, ki so zavezani, da protokolirajo svoj obrat, morajo dati v napis svojo firmo. V primerih, ko v trgovski firmi ni vsebovano Trne imetnika obrata, se mora v napis vstaviti poleg firme tudi njegovo rodbinsko in krstno ime. Družbene označbe se ne sme nihče poshržiti, če dejansko ne obstoja družba ali če ni to s katerim
zakonskim predpisom dovoljeno. V napis se smejo dati poleg označenih podatkov tudi druge neosebne označbe ali podatki. Rodbinsko in krstno ime imetnika obrata oz. rodbinsko in krstno ime družbenika z dodatkom, da gre za družbeni odnos ali rodinbska imena več družbenikov, če gre za javno trgovsko in komanditno družbo, se morajo v napisu vidno poudariti pred drugo vsebino napisa.«
§ 131. se spremeni in se glasi:
»(‘) Če imetnik obrata iz § 3. odst. 1. t. la) na območju iste občne upravne oblasti 1. stopnje premesti svoj obrat, mora to premestitev prijaviti tej oblasti v 15 dneh.
(2) Premestitev takšnega obrata na območje katere druge upravne oblasti 1. stopnje se smatra kot ustanavljanje novega obrata ter je za to potrebna nova pooblastitev.
(3) Ce se premesti obrat iz § 60. odst. 1. tega zakona na območje iste občine, je za to potrebna odobritev pristojne občne upravne oblasti 1. stopnje. Pri obratih, naštetih v § 60. odst. 1. toč. 10, 11, 20, 22, 27, 29, 31 in 35, se premestitev odobri po predhodnem zaslišanju občine in prisilnega združenja. Premestitev obrata iz § 60., odst. 1. na območje druge- občine oz. izven območja obč. upravne oblasti 1. stopnje se smatra kot ustanovitev novega obrata in je za to potrebna nova dovolitev.
(*) V primeru premestitve obrata iz območja ene upravne oblasti na območje druge se more dokazati strokovna oz. posebna usposobljenost s prejšnjo pooblastitvijo oz. dovolitvijo.
(8) Kadar se premesti obrat na območje katere druge upravne oblasti 1. stopnje, mora imetnik prenehanje obrata naznaniti obč.
upravni oblasti 1. stopnje, na katere območju je opravljal obrat.«
V § 132. se v 1. odst. nadomesti beseda »osmih« s »petnajstih« dneh, ko mora imetnik prijaviti vsak nov pomožni lokal.«.
V 2. odst. se črtajo besede »v predpisanem roku (§ 100.)« in nadomeste z besedami »v 15 dneh«.
Zadnji stavek 3. odst. § 132. se spremeni takole: »Za ustanavljanje prodajalnic, poslovalnic in birojev industrijskih podjetij iz 3. in
4.	odst. § 60., ki niso navedena v odst. istega paragrafa, ni potrebna dovolitev, temveč samo pooblastitev. Zastopništva zavarovalnih podjetij, v kolikor se omejujejo izključno na zbiranje ponudb za zavarovanje, se morajo samo prijaviti pristojni upravi oblasti 1- stopnje.«
V 4. odst. se »§ 18.« nadomesti s »§ 24. odst. 4.«, za besedam; trgovski obrati« pa se doda naslednji novi stavek: »Tudi poslovodja prodajalnice industrijskega podjetja mora izpolnjevati pogoje za samostojno opravljanje trgovskega obrata.«
5.	odst. se spremeni in se glasi: »(“) Ko se ustanovi pomožni lokal na območju katere druge upravne oblasti 1. stopnje, se mora o tem obvestiti upravna oblast 1. stopnje, na območju, na katerem je glavni obrat«
V § 134. 2. odst. se spremeni in se glasi:
»(“) Pri obratih, ki se morejo opravljati samo na podlagi dovolitve, je potrebna odobritev pristojne upravne oblasti za postavljanje takšnega avtomata, ki se postavlja na ulici, trgu ali katerem drugem javnem ali občinstvu dostopnem mestu. Pri obratih, ki se opravljajo na podlagi pooblastitve, se mora v takšnem primeru prijaviti število in vrria avtomatov in mesta, kjer se nameravajo postaviti. Ce se avtomati postavljajo po ulicah ali drugih javnih mestih, se mora prijavi priložiti dovolitev občine Vsak avtomat mora imeti napis in sedež obrata «
3.	odstavek se črta.
(Dalje prihodnjič.)
Slavnost 50 letnice mariborske kroiaške organizaeiie
V Gambrinovi dvorani so v nedeljo dopoldne praznovali krojaški mojstri 501etnico redne ustanovitve svoje strokovne organizacije. Slavnosti so se udeležili do-malega vsi člani in članice ter številni zastopniki drugih obrtniških organizacij in zastopniki oblasti.
Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik združenja krojaški mojster Reieher. Pozdravil je z navdušenimi besedami vse navzoč-ne ter zlasti člane in delegate in še posebej podžupana Žebota in svetnika Slugo, zastopnika Zbornice za TOI podpredsednika Ogrina, dr. Trstenjaka, dr. Scnkovifa, pol. nadzor. Goršiča, zastopnika celjske organizacije Uršiča, obrt. inštruktorja Založnika, ter zastopnike raznih obrtnih organizacij, in sicer: Novaka Kumcrcn, Šabedra, zastopnika trgovcev Maruna in novinarje.
Na to je predsednik opisal zgodovinski razvoj mariborskega krojaštva in njegove organizacije in je posebej omenjal može, ki so se s požrtvovalnostjo brigali za organizacijo in napredek krojaškega obrta v Mariboru.
Prof. arhivar Baš je podal zanimive podatke o zgodovini in razvoju obrta v Mariboru in okolici sploh in še s posebnim ozirom na razvoj mariborskega krojaštva in sorodnih obrtov. Njegovo poročilo je bilo v vsakem oziru ne samo zanimivo, ampak tudi zelo poučno.
Nato so govorili še zadružni inštruktor Založnik, ki je izpopolnil oba predgovornika glede zgodovine in razvoja obrti in še posebej glede krojaštva v Mariboru in okolici. Za njim je govoril mariborski podžupan žebot. Svojim čestitkam je pridružil željo, da bi obrtništvo,
ter še posebej krojaštvo prospe-valo in se dobro razvijalo. Mestna občina bo vedno rade volje pospeševala razvoj obrta.
Podpredsednik Zbornice za TOI Ogrin je pozdravil in čestital organizaciji k jubileju v imenu Zbornice in tudi kot predsednik Odbora za pospeševanje obrti v Sloveniji ter je želel, da bi obrtništvo prestalo sedanjo težko krizo in bi se razvijalo na vse strani. Govorili so' še na to Novak za združenje brivcev, Krajcer za združenje čevljarjev, Kumerc za združenje kovinarjev in slovensko obrtno društvo v Mariboru, Uršič za združenje krojačev in krojačie v Celju, Sluga v imenu združenja prevoznikov in fijakerjev, dalje Sabeder iz Tezna za organizacijo okoliških krojačev.
Predsednik Reieher, ki je zelo spretno in smiselno vodil slavnostno zborovanje, se je nato zahvalil vsem govornikom in udeležencem ter s pozivom na uspešno in blagoslovljeno Jelo za napredek obrtništva zaključil slavnostno zborovanje. Nato je godba »Drave« zaigrala obrtniško koračnico.
Po oficialnem delu se je prešlo, k odlikovanju posameznih elanov. Z lepimi diplomami za mnogoletno delovanje pri organizaciji so bili odlikovani naslednji člani: krojaški mojster Cverlin za več kot tridesetletno sodelovanje v organizaciji in o'boru, Zupanec za štiridesetletno, Klemše Ana, Vag-ner Marija in Ornik, vsi za tridesetletno članstvo.
Nato je predsednik Reieher zaključil slavje odlikovanja.
Tudi naš list izreka organizaciji naših krojačev in krojačie najiskrenejše čestitke k zlatemu jubileju!
Politične vesti
Romunski ministrski predsednik Goga je izdal volivni proglas svoje stranke. V proglasu pravi med drugim, da bo skušala njegova stranka ohraniti Romuniji vsa dosedanja prijateljstva, poleg tega pa ji pridobiti še nova. Nikdar se ne bo romunska vlada vmešavala v notranje zadeve drugih držav, zato pa tudi ne dopušča, da bi se druge države vmešavale v notranje zadeve Romunije.
Tudi liberalna stranka je izdala svoj volivni proglas, v katerem zlasti naglasa, da bo ostala zvesta tradicionalni romunski politiki prijateljstva z Anglijo, Francijo, Malo antanto, Balkansko zvezo in Poljsko ter da bo ostala zvesta Zvezi narodov. Podobno je označil smernice kmetske stranke v volivnem proglasu tudi Maniu.
Predsednik romunske vlade Goga je razveljavil prepoved o uvozu nemških narodno-socialističnih knjig. Dejal je, da je bila ta prepoved kulturna sramota.
Predsednik romunske vlade Goga je odstopil, in sicer po seji vlade, na kateri se je razpravljalo o protestu sovjetske vlade zaradi ugrabitve sovjetskega odpravnika poslov Butenka. Govori se, da so ugrabitev povzročili neki skrajni desničarski elementi, ki so hoteli s tem pognati Romunijo v protikomunistični blok.
Kralj Karol je po demisiji Goge
takoj začel s konzultacijami ter se posvetoval s celo vrsto bivših predsednikov vlade, posebno dolgo z voditeljem kmetske stranke Ma-niom. Kralj je predlagal, da se sestavi pod vodstvom Mironesca aii patriarha koncentracijska vlada, v kateri naj bi sodelovale vse stranke. Ustava bi se za dva leti ukinila ter bi nova vlada v tem času pripravila vse za pričetek novega parlamentarnega življenja. Vse politične stranke naj bi se razpustile. Maniu in drugi politiki so vse kraljeve predloge razen onega o razpustu strank sprejele. Kmetska stranka je že izjavila, da bi podpirala novo vlado. V novi vladi bi bil tudi Tatarescu, ki je sklenil s Francijo in češkoslovaško pogodbi o dobavi orožja, a sta sedaj tako Francija ko češkoslovaška ustavile dobavo orožja.
Francoski zunanji minister Del-bos obišče v začetku marca Sofio in Ankaro, kjer bo podpisal tur-sko-francosko prijateljsko pogodbo.
Na se;H francoske parlamentarne komisije za vojsko je predložil vojni minister Daladier obsežen načrt za tehnično izpopolnitev francoske vojske. V ta namen naj bi se razpisalo veliko obrambno posojilo v višini 28 milijard frankov, od katerih bi se po 10 milijard porabilo za vojsko in za mornarico, 8 milijard pa za letalstvo.
Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta po kronanju napravila svoj prvi obisk prijatelj ski Franciji. Vsi listi v Aneliji in Franciji to odločitev iskreno po zdravljajo, ker pomeni močno manifestacijo zavezništva med obema demokratičnima državama.
Trgovci dobe pri Učiteljski ti skarni v Ljubljani in v podružnici v Mariboru po nizki ceni poslovne knjige, račune, reklamne lepake in letake, kuverte in sploh vse pisar niške potrebščine.
Angleški listi pišejo, da se je napetost med Anglijo in Italijo zmanjšala in da bi se mogla zopet obnoviti pogajanja med Italijo in Anglijo. Nekateri listi naglašajo, da je napetost popustila, ker Ita-“ia nujno potrebuje posojilo, a je to nedosegljivo, dokler ne pride o sPorazuma med njo in Anglijo.
Ttvmoleški bsti poročajo, da bo Amritip uH?aknila svoje vojake iz zat°-ker v n°vi
tatS..!1®41 nl V6Č komunistov m torej ni nevarnosti da
bi postola republikanska vlada samo podružnica sovjetov. Evakuacija prostovoljcev pa naj b"te-vedla na nov način, da bi najprej zapustili Španijo letalci potem po vrsti vsi drugi specialisti Predsednik ameriškega zun. političnega odbora senator Pittman je govoril o nujni potrebi zvišanja ameriškega oboroževanja. Ker je svet razdeljen v dva bloka, v demokratične države in avtoritativ ne države, je vojna skoraj neiz bežna. Avtoritativne države so svo je vojske dobro organizirale, dočim so demokratične države zaradi svo jega pacifističnega naziranja glede oboroževanja zaostale, če nočemo; da nas najdejo dogodki nepriprav Ijene, se moramo pričeti oborože vati.
Za šefa angleške propagande je
bil postavljen sir Vansitardt. Ima isto funkcijo in nalogo ko nemški ali italijanski minister za propa gando.
Ameriški drž. tajnik za zunanje zadeve IIull je izjavil, da ni bil sklenjen med Združenimi državami Sev. Amerike in Vel. Britanijo noben vojni dogovor za primer vojne ali vojne nevarnosti.
Iz Belgije se bori na strani španskih prostovoljcev okoli 15.000 ljudi, od katerih je dosedaj padlo v bojih 3000 prostovoljcev.
Japonski vojni minister je izja-
vil v odgovoru na neko interpelacijo v japonskem parlamentu, da ima Sovjetska Rusija na Daljnem vzhodu že 1500 letal. Zato se mora tudi Japonska letalsko bolje pripraviti.
Velika kitajska protiofenziva južno od Nankinga je dosegla velik uspeh. Kitajci so zopet zavzeli strategično važno mesto Vuhu in tudi 8 km oddaljeno mesto Luki-
jang. V obeh mestih so kitajske čete zaplenile ogromne zaloge japonskega vojnega materiala. Kitajcem se je tudi posrečilo, da so popolnoma ustavili veliko japonsko ofenzivo vzdolž lugajske železnice.
Vest japonskih listov, da je Kitajska naprosila angleško vlado, da posreduje med njo in Japonsko, se z angleške strani ne potrjuje.
Finanlna	in	g
politika
sinanini minister utemeliuie novi drž. proračun
Z velikim ekspozejem finančne-a ministra o gospodarski in ii-ančni politiki sedanje vlade se je začela v sredo v skupščini proračunska razprava. Tudi v svojem najnovejšem ekspozeju je bil finančni minister Letica optimističen, kakor v svojih prejšnjih. Na podlagi raznih podatkov je skušal ta svoj optimizem tudi utemeljiti. Ce pa bodo mogli ti podatki prepričati vse gospodarske ljudi, je drugo vprašanje. Večina teh podatkov je sicer že znana. Ker pa ie za presojo vladne finančno in gosjKMiarske politike govor finančnega ministra zelo važen, ga prinašamo, v kolikor nam prostor dopušča, čim bolj obširno.
Finančni minister je izvajal: Narodno gospodarstvo je glavna podlaga državnih financ. Tudi slabe državne finance morejo najti vedno zdravilo v dobrem in zdravem narodnem gospodarstvu, a tudi najboljšo državne finance propadajo, če je narodno gospodarstvo slabo. Po tej politično-gospedarski resnici je vodila tudi lada vsa tri zadnja leta svojo finančno in gospodarsko politiko.
Za zboljšanje našega gospodarskega organizma so bile o‘dločilne smernice naše gospodarske in finančne politike 1. 1935. in 1936. Zaradi težkega položaja v 1. 1934. je bilo treba olajšati bremena, kjer so najbolj težko pritiskala teina drugi strani mobilizirati ak tivno pomoč onih finančnih sil, ki so bile od krize najmanj prizadete. Gospodarsko najbolj izčrpan ;e bil takrat kmetovalec. Zato ije vlada predvsem znižala njegovo davčno breme, kasneje pa mu je tudi pomagala s sanacijo kmetskih dolgov. Poleg tega pa se je vladi posrečilo, da je zagotovila kmetovalcu dobro ceno za njegove pri delke in njegovo živino.
Z mobilizacijo kapitala po drž. bankah je omogočila vlada svojo politiko javnih del. Z njo je nu dila zaposlitev stotisočem rodbi nam. 80 odstotkov našega v kine tijstvu zaposlenega naroda je danes gospodarsko in konsumno okrepljenih. S tem pa so se mogle dvigniti iz mrtvila tudi druge gospodarske panoge ter se je s tem zagotovila bolj solidna podlaga za našo gospodarsko politiko.
Gospodarska politika vlade pa je poleg tega uvedla tudi novo liberalno davčno politiko, tako glede odmere kakor izterjavanja davkov. Mnoge fiskalne vezi, ki so ovirale gospodarskega človeka so bile opuščene. Spominjam sa mo na obvezno izdajanje kolkova nih računov in sloviti paragraf 7 Zlasti so bile pozdravljene davčne olajšave malim obrtnikom in tr govcem. V mejah možnosti so bila tudi znižana bremena dolžnikom Drž. hip. banke.
Inavgurirana je bila tudi poli tika cenega denarja. Odstotek de viz, ki ga morajo izvozniki ponu d iti" Narodni banki, je bil dvakrat znižan pre(j kratkim tretjič na
znizan.
25%.
Po svojih upravnih organih pa je vlada skrbela tudi za zboljša nje prometa. Pri razpravi posa meznih proračunov bo o tem še dosti govora. Tu omenjam le mo bilizaeijo letečih dolgov z emisijo blagajniških zapiskov. Ena milijarda dinarjev, ki se je iz državne blagajne prelila v gospodarski or ganlzem, mu je dala novo življe-
nje, hkrati pa vrnila drž. blagajni omajano zaupanje. Za kritje proračunskih potreb ni vlada v večji meri apelirala na davkoplačevalce, temveč celo deloma bremena zmanjšala, kjer so to zahtevali primarni interesi gospodarstva. Samo pritisk velikih narodnih in državnih potreb je preprečil, da ni mogla vlada svoje politike razbremenitve bolj izvesti. Zlasti značilno je, da se ni drž. dolg niti s prevzemom 900 milijonov kmetskih dolgov prav nič povečal, ker smo s spretno finančno transakci-,o na drugi strani razdolžili državo za mnogo večjo vsoto.
Poleg davčnih privilegijev so bili našemu zadružništvu zagotovljeni tudi ponovno dolgoročni krediti ter mu je bila nudena pomoč za sanaciijo.
Vendar pa je ostal en sektor našega gospodarstva, kjer se zboljšanje še ni občutilo v zadostni meri. To je naše denarništvo, Ve-ujenvo. da bo akcija za mobilizacijo kmetskih terjutev denarnih zavodov ter izdaja 3% nih obveznic pripomogla, da se tudi tu začne zboljšanje.
S tem bi bila v glavnih črtah označena gospodarsko - finančna politika vlade. Sedaj pa dovolite, da si ogledamo še gospodarske in finančne temelje, na katerih je bil izdelan novi proračun, da bolj natančno precenimo naše gospodarsko stanje ter s tem tudi kapaciteto našega gospodarstva glede možnosti izvršitve proračunskega predloga.
1. Gibanje cen:	Občni indeks cen na debelo kaže dvig za skoraj 10% ter so se cene vse leto ugodno gibale. Cene v detajlni trgovini so se dvigu cen na debelo prilagodile.
2. Zaposlitev delovne sile je olajšana in večja. Javna dela in povečana produktivna delavnost nam dajeta vero, da bomo mogli tudi letos preskrbeti delo delovni sili, ki se v domačem gospodarstvu ne more zaposliti.
3. Kmetijstvo. Dobre cene deželnih pridelkov so omilile posledice slabe letine. Indeks cen za rastlinske proizvode izkazuje skok za celih 19 točk.
4. Obrt. Tudi pri obrtništvu so se razmere zboljšale, kar se vidi zlasti na območju beograjske obrtniške zbornice, kjer je bilo ustanovljenih 605 novih obratov.
5. Industrija je imela dobro konjunkturo. Indeks industrijskih proizvodov izkazuje dvig za 9,6 točke. Skoraj vse industrije so delale s polno kapaciteto. Zlasti velik dvig je v lesni in tekstilni industriji.
6. Tudi v ustanavljanju novih obratov se kaže zboljšanje. Delniških družb je bilo na uovo ustanovljenih 51 z del. kapitalom 130 milijonov din, pri obstoječih družbah pa je bila glavnica zvišana za 162 milijonov din.
7. Zboljšanje gospodarskih razmer je avtomatično tudi povečalo obseg poslovanja naših denarnih zavodov. Večina denarnih zavodov, ki ni pod zaščito, že deli zopet'dividendo. Večjo aktivnost izkazujejo tudi hranilnice javnopravnega značaja, ki razpolagajo z nad dve milijardi vlog.
8. Zboljšanje se vidi tudi v povečanem prometu, tako železniškem ko rečnem in pomorskem.
9. Hranilne vlo*e so se od 1
novembra 1936. do 1. novembra 1937. povečale za 1163 milijonov din. Dotok hranilnih vlog v državne denarne zavode je stalno velik. Dne 31. decembra 1937. so znašale hranilne vloge pri Drž. hip. banki 1344 ali za 144 milijonov din več ko pred enim letom, pri Poštni hranilnici pa 1248 (za 266 več) milijonov din.
10. Kot važen faktor je treba poleg bank omeniti tudi zavarovalnice, ki imajo dolžnost, da svoje rezerve varno in rentabilno nalagajo. Dočim so njih rezerve leta 1934. znašale 682 milijonov din, so se 1. 1936. povečale na 779 milijonov ter bodo rasle še nadalje, da bodo kmalu dosegle eno milijardo din.
11. Aktiva zunanje trgovine so znašala 1. 1937. 1037 milijonov din, dočim 1. 1936. samo 229. Izvoz, se je zvišal za 1896 milijonov din ali za 43‘3%, uvoz pa za 1156 milijonov ali za 28‘3%. Obseg zunanje trgovine se je torej skupno zvišal za nad tri milijarde ali za 36%. Lani smo imeli najvišjo aktivno trgovinsko bilanco po vojni. Za našo mednarodno plačilno bilanco je velike važnosti, da je naša trgovinska bilanca tako ugodna
12. Borze. Če velja stališče, da so borze barometri gospodarskega življenja, potem nam povečani promet na borzah priča, da se polagoma vračamo v stanje, kakršno je bilo pred izbruhom svetovne gospodarske krize. Tako daje pregled prometa na beograjski borzi naslednjo sliko:
Leta 1934. je znašal 826.03 milijona din, leta 1935. 1.169 2, 1.1936. 1.713,9 in leta 1937. 2.546,28 milijona din. Promptnost, s katero plačuje država svoje obveznosti je danes honorirana v živahnem povpraševanju po državnih papirjih ter v močnem dvigu njihovih tečajev. Prav tako zaznamuje mo čan dvig prometa v devizah za grebška borza, in sicer od 1.514 v letu 1936. na 1.767 milijonov din v letu 1937. Tudi na ljubljanski borzi se je promet v devizah po večal. V letu 1937. se je zvišal v primeri s prometom v letu 1936 celo za 56 odstotkov.
13. Devizna politika. Ugoden preobrat v naši zunanji trgovini je povzročil povečanje prometa v devizah in valutah ter zvišanje de vizne podloge pri Narodni banki Promet v devizah in valutah je znašal v prvih 11 mesecih 1.1937 3.210 milijonov din, t. j. za 629 milijonov ali za 24% več -kakor istem času leta 1936.
14. Kovinska podloga Narodne bunke se je povečala v letu 1936 za 93 na 1.718,9 milijona dinarjev Vsota deviz izven podlogo je zna šala 460,8 milijona din. Proizvod nja zlata v državi je narasla od 2.162,3 kg v letu 1936. na 2.700 kg v letu 1937.
15. Dinar jo ostal popolnoma stabilen na tečaju 10 šv. santimov Glavna deviza na našem trgu angleški funt je imela stalno tečaj 238 din. Čvrstost dinarja je posle dica močne tehnične pozicije Narodne banke, ugodnega stanja naše plačilne bilance ter urejeno sti drž. financ. V teh treh momen lih je tudi izražena glavna črta naše dosedanje valutne politike.
16. Zadovoljivo je tudi naše pro računsko in drž. blagajniško poslovanje. Prejšnji proračunski pr manjkljaji so se v resnici likvidi-
rali, kakor sem napovedal pred enim letom. Proračun za leto 1937/38. se ugodno razvija. V rvili 9 mesecih so dejanski dohodki presegali preračunane za 700 milijonov din. Zaradi tega močnega dotoka dohodkov so se tudi mogli izdatki izvršiti v višini, kakor v zadnjih 7 letih še nikoli. Ugodna pa je tudi naša blagajnika situacija glede proračunskih potreb. Uspešno plasiranje 4 do Šodstotnih blagajniških bonov je mogočilo likvidiranje letečih dolgov. Vse plača država v roku zapadlosti. Z ozirom na izredno likvidnost našega denarnega trga se namerava plasirati še en kontingent državnih blagajniških bonov v skupni višini 500 milijonov dinarjev.
Čeprav pa je splošna slika naših financ ugodna, ne smemo zaiti pretirani optimizem ter razviti delovni program, ki ga ne bi mogli izvršiti.
Kot finančni minister sem bil postavljen pred težak problem: zadovoljiti vsem potrebam, vendar pa ne prekršiti načel, ki sem jih prej razvijal. Zato smo se odločili, da povišamo sedanji proračun, da moremo bolj zadostiti državnim in ljudskim potrebam. Nato je govoril finančni minister o samem proračunu ter naglasil, da od celotnega poviška 1270 milijonov din odpada skoraj cela milijarda na potrebe drž. gospodarstva in narodne obrambe in samo 280 milijonov din za osebne in materialne izdatke državne uprave. Skoraj 70% poviška odpada na produktivne namene.
Končno je finančni minister Letica naglasil, da je novi proračun tudi realen in da dosedanji dohodki upravičujejo do nade in prepričanja. da se bodo dosegli dohodki, ki jih predvideva zvišani proračun.
Uprava konzorcija »Trgovskega lista«
V poročilu o sestavi uprave konzorcija »Trgovskega lista« je pomotoma izostalo, da je član uprave tudi zastopnik Združenja trgovcev v Slovenjem Gradcu, kar S tem popravljamo.
Jubilej g. Ivana Freliha
V drugi polovici decembra 1937. je praznoval g. Ivan Frelih 201et-nico, odkar je predsednik 1. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Z vnemo, ki jo redka v našem javnem življenju, se je gosp. Frelih posvetil svojemu društvu, dosegel pri tem svojem delu velike in trajne uspehe, a tudi dosti na-sprotstev in neprijaznosti. Tako je zasluga njegovega dela, da se je organizacija hišnih posestnikov izvedla ne le v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji. Plod tega dela je bila ustanovitev zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani. Posebne zasluge si je pridobil gospod jubilant tudi za znižanje nekaterih mestnih davščin v Ljubljani, posebno pa ga cenijo hišni posestniki, ker je bistveno pripomogel k odpravi stanovanjske zaščite.
Znan in čislan pa je g. Frelih tudi med Hrvati in to priča zadnja številka »Svojine«, društva hrvatskih hišnik posestnikov, ki je vso prvo stran lista jiosvetila jubileju g. Freliha.
G. Frelihu tudi naše iskrene čestitke!
Promocija'
Pretekli petek je bil na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja prava g. Milko Gornik, tajnik Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Agilnemu sodelavcu v stanovskih in strokovnih organizacijah naj-iskreneje čestitamo.
Kolesa, motorna kolesa
na debelo. Zahtevaito ponudbo.
Splošna trgovska družba z o. z.
Ljubljana, Tyrševa cesta št. 38 (Javna skladišča)
Taksa na bivanie tuicev
Z njo se ne pospešuje tuiski promet
Oenarstvo
Vprašanja, ki se naj enkrat rešijo!
Tudi glede ureditve našega denarništva je vse polno vprašanj, ki se naj že enkrat urede.
Tako bi se moral že davno izdati novi hranilniški zakon, s katerim bi dobile naše regulativne in samoupravne hranilnice zopet pravico do pupilnega denarja. Zakaj se ta zakon ne izda, je isto nepojmljivo.
Nadalje je nujno potrebno, da se zniža obrestna mera Narodne banke. A tudi predpisi za podeljevanje posojil Narodne banke se morajo prilagoditi potrebam gospodarskega življenja. Podružnice Narodne banke naj dobe večje pravice. Skratka, izvedejo naj se predlogi, ki so jih naši gospodarski ljudje predlagali že davno, zadnjič ob priliki obiska guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča v Ljubljani.
Za naše denarništvo naj se že enkrat kaj naredi, da bo moglo zopet v polnem obsegu obnoviti svoje poslovanje, zlasti pa kreditirati naše gospodarstvo s potrebnimi in cenenimi krediti.
Promet Poštne hranilnice v januarju
Tudi v januarju se je Poštna hranilnica dobro razvijala. Število vlagateljev na hranilne knjižice se je povečalo za 6705 na 481.216. Hranilne vloge so narasle za 39,5 na 1,288,5 milijonov din.
Število imetnikov čekovnih računov je naraslo na 25.769 din. Promet po teh računih je znašal 6,8 milijarde din. Od tega je bilo brezgotovinskega prometa 56,09%.
Stanje vlog po čekovnih računih je doseglo že znesek 1,846.103,869 dinarjev.
Skupno presegajo hranilne in čekovne vloge pri Poštni hranilnici že 3 milijarde din.
*
Tečaj romunskega leja je znatno padel na tujih trgih, in sicer zaradi bega kapitala iz Romunije, kar je posledica protižidovskih ukrepov vlade Goge. Tako je koncem lanskega leta notiral romunski lej na londonski borzi 677 lejev za 1 angl. funt, v Parizu pa 22 san timov za 1 lej. Sedaj pa notira romunski lej v Londonu 1150 lejev, v Parizu pa je padel izpod 14 san-tlmov.
Cisti dobiček 5 velikih londonskih bank je znašal v 1. 1937. nekaj nad 10 milijonov funtov, t. j. za skoraj pol milijona funtov več ko prejšnje leto. Primemo čistemu dobičku se Je povečala tudi dividenda. Dvomljivih terjatev pa je bilo 1. 1937. mnogo manj kakor v
1.	1936.
Kontrolni urad za plemenite kovine v Nemčiji je izdal prepoved izdelovanja zlatih naočal, da se s tem prihrani zlato.
Naša trgovina z Belgijo in pogoji za njeno povečanje
O tem vprašanju bo predavanje v pritlični dvorani Zbornice TOI (Beethovnova ulica 10) v petek, dne 11. t. m. ob 15. uri. Predaval bo tajnik jug. odbora za pospeševanje gospodarskih odnošajev z Belgijo g. A. Kovačevič. Po predavanju bo diskusija. Predavatelj bo z informacijami in nasveti na razpolago vsem interesentom. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za gospodarske razmere v Belgiji, oz. za navezanje gospodarskih stikov z belgijskimi tvrdkami.
»	barv«,	pleaira	Id
Ze v 24 urahkem,,no •■•ih
1.0 1 Ul UH obleke Wobll|„
Itd. Skrobl ln •vetlollka arajee, ovraf alko ln maniete. Pere »oii, monga Id lika doma te perilo
tovarna J O S. R EIC B
Poljanski naatp 4-6 delenborgova ni. I Telefon it 88-78
Mariborski občinski svet je na svoji proračunski seji sklenil, da se uvede posebna taksa na bivanje tujcev v mestni občini mariborski.
Ta taksa znaša pri ceni postelje do din 10'— 1 dinar, pri ceni postelje do din 40'— 2 dinarja in nad din 40'— 5 dinarjev. Ker velja v boljših hotelih soba nad 40 din, bo tujec plačeval občini 5 din dnevno ali pri 14dnevnem bivanju že din 70'—. Za samce je ta taksa še nekako znosljiva, za več članske rodbine pa absolutno mnogo previsoka. Tako bi morala plačati rodbina treh oseb za 14dnevno bivanje v Mariboru te takse nič manj ko din 210'—, kar je pač absolutno preveč.
Pa ne glede na to je ta taksa neupravičena in napačna. Kaj pa nudi občina tujcu za to takso? Ce uvede zdravilišče ali letovišče posebno takso, da z njo plačuje zdraviliški orkester, da prireja tujcem razne zabave, potem je posebna zdraviliška taksa pač razumljiva. Kaj pa nudi mariborska občina tujcu. Če gre v kino, plača vstopnico in z njo tudi mastno davščino. Kamor gre, povsod mora plačati in pri vsakem plačilu je že zaračunana katera taksa. Skratka,
V torek je bila seja mestnega sveta v Mariboru, na kateri se je obravnaval proračun za 1. 1938/39. Novi proračun je bil predložen mestnemu svetu v višini 60 milij. 118.200'— din ter je bil soglasno sprejet. Proračun je v marsičem drugačen od proračunov prejšnjih let, in sicer ne samo po svoji zunanji obliki, ampak tudi po notranjem ustroju. Bistveno je izenačen s proračuni drugih mest v državi in točno odgovarja vzorcu, ki ga je izdalo finančno ministrstvo.
Mestno upraviteljstvo je v proračunu likvidirano, ker je z ustanovitvijo premoženjske uprave izgubilo svoj eksistenčni pogoj. Glavne posle tega urada je prevzela na novo osnovana premoženjska uprava, ostali del poslov pa je prešel na socialno-politični urad in na mestno knjigovodstvo. Osebje se je pridelilo mestnemu knjigovodstvu kot eksekucijski oddelek.
Proračun, katerega je sestavilo mestno knjigovodstvo, je predelala posebna komisija mestnega sveta, preden je bil predložen plenumu v sklepanje. Komisijo so tvorili župan dr. Juvan, podžupan Zebot, načelnik finančnega odseka Hrastelj ter občinski svetniki Dra-čar, Grčar, dr. Miler, Saboty in Stabej.
Znatno so v novem proračunu z- išani izdatki za osebje, za splošno mestno upravo, za socialno skrbstvo in za turizem.
Pri mestni upravi se je zvišal izdatek za osebje predvsem zaradi povišanja prejemkov po znani uredbi o povišanju prejemkov državnih in samuopravnih uslužbencev. Doklada za ženo v uroračunu ni upoštevana. Dalje je bilo treba prenesti nekaj osebja iz pomožne akcije, da se s tem pomožna akcija razbremeni ter nastaviti osebje za referat za telesno vzgojo naroda.
Pri mestnih podjetjih so se zvišali izdatki za osebje izključno radi prevedbe uradništva po novi službeni pogodbi.
Povišek pri splošni mestni upravi so povzročila predvsem pre„reditvena dela na mes'ne"i gradu, ki se adaptira za namestitev muzeja, dalje preureditev sedanjega muzeja za policijsko vojašnico, s čimer bo rešeno vprašanje nasta-.itve policijskega mo-
nikjer nima tujec nobenih posebnih ugodnosti, ki bi opravičevale to novo takso.
Zmotno je tudi mnenje, da je tujcem vseeno, če plačajo takso ali ne. Takšnih bogatili tujcev, ki jim je vseeno, če je prenočišče par dinarjev dražje ali ne, je v Mariboru silno malo. Večinoma prihajajo v Maribor le tujci, ki so prisiljeni, da pazijo na svoje izdatke in marsikaterega bo visoka cena prenočišča od Maribora odvrnila. Kajti ne sme se tudi prezreti psihološki moment, da je vsak tujec silno nejevoljen, kadar dobi vtis, da se izkorišča. Tudi bogate tujce nobena stvar tako zlepa ne razjezi, ko prepričanje, da se od njega nekaj preveč zahteva. In bojimo se, da bo nova taksa na bivanje v Mariboru dala tujcu ta vtis.
Dotok tujcev v Maribor itak ni velik in zato bi bilo mnogo bolj umestno, če bi nudila mariborska občina tujcem posebne ugodnosti, samo da jih privabi v Maribor. Saj na vse zadnje tujci itak puste v mestu svoj denar in indirektno bi dobila občina tujcev mnogo več, kakor pa bo donos nove takse.
Še na nekaj bi opozorili. V Maribor prihaja tudi mnogo ljudi po
štva, za popravilo »Vesne« in za nabavo aparature za preizkušanje vodomerov. Vsi ti izdatki pa se krijejo nied dohodki s prihranki iz prejšnjih let ter v resnici proračun ne obremenjujejo.
Socialno skrbstvo je zvišano v prvi vrsti radi prispevka pomožni akciji v znesku din 300.000'— ter izrednih podpor brezposelnim v iznosu din 800.000'—. Prvi izdatek se krije med# dohodki s prihranki iz prejšnjih let, drugi pa s tako zvano socialno davščino. Ta izredno visoka dotacija pomožne akcije je bila potrebna, ker so prostovoljni prispevki vsako leto manjši in to zlasti od strani industrije, ki je doslej največ prispevala. Industrialci so se začeli namreč braniti večjih dobrovoljnih zneskov, ker davčna uprava teh daril pomožni akciji ni upoštevala ter jih je obdavčevala kot čisti dobiček. Vedno bolj glasna je postajala tudi zahteva, naj se bremena pomožne akcije razdele enakomerno na vse sloje prebivalstva. S tem se tudi utemeljuje uvedba posebne lOod-stotne doklade na vse direktne davke.
Kar se tiče postavke za turizem, se bo krila z uvedbo takse na bivanje tujcev. Takso uvaja občina po predpisih uredbe o pospeševanju turizma. Proti uvedbi takse na bivanje tujcev so se izrekle sicer vse tujskoprometne ustanove in združenje gostinskih podjetij, a je bila vseeno sprejeta, čeprav v nekaj omiljeni obliki, tudi se bo mogla pavšalirati. (Sicer pa bomo o tej davščini še spregovorili v posebnem članku.)
Razen omenjenih dveh novih davčin (socialna davščina in taksa za bivanje tujcev) so predvidene iste davščine, kakor leta 1937/38. Efekt posameznih davščin in dajatev je kal kul i ran kot skrajni maksimum, tako da je vsako zvišanje nemogoče.
Najtežje breme mestnih financ predstavlja amortizacija in obre-stovanje mestnih dolgov. Anuitet-no službo pa je občina vršila doslej redno in vestno. V 1. 1937/38. se je dokončno odplačalo posojilo v iznosu 250.000 din pri Mestni hranilnici v Ljubljani in tri posojila v nominalnem iznosu din 6 milijonov 500.000 pri Mestni hranilnici v Kranju.
službeni dolžnosti. Tudi ti bodo morali plačevati novo takso. Marsikdo bo zaradi te takse uredil svoje potovanje tako, da mu ne bo treba v Mariboru prenočiti. Posledica tega bo, da bo mestna občina ob takso, hotelir pa ob gosta.
Ze itak so danes mariborski hoteli zelo redko dobro zasedeni. Bojimo se, da bodo adaj še slabše in da se bo še bolj skrčil njih, že itak minimalni zaslužek.
Ni znak posebne uvidevnosti, če se pri nas obremenjuje hotelirstvo, ki i*ak komaj životari. Velikanske zneske je moral vsak hotelir investirati v svoj obrat in marsikateri mora plačevati tako visoke obresti, da se investicije obrestujejo le ob polni zasedbi hotela. Nova taksa pa bo znižala število tujcev in bo zato resno ogrožala eksistenco hotelov.
S taksami se ne pospešuje tujski promet. Kakor je na eni strani lepo, da ja mestna občina vo-tirala znatne zneske za pospeševanje tujskega prometa, tako pa je na drugi strani z uvedbo nove takse silno škodovala tujskemu prometu. Zato bi bilo nujno želeti, da bi se nova taksa čimprej odpravila.
Na drugi strani pa predvideva proračun najetje dveh novih posojil, in sicer 1,000.000 din za nabavo novih avtobusov in din 500.000 za nakup stavbišča za novo realno gimnazijo. Najetje obeh posojil je mestni svet že odobril ter so anuitete v novem proračunu upoštevane. Letni iznos anuitet se je znižal za din 741.170'—.
Stanje mestnih dolgov je sedaj sledeče: S koncem leta 1936/37. so znašala vsa posojila mestne občine din 65,598.936'50, v letu 1937/38. je bilo odplačanih din 3,819.209'2o, s predvidenim najetjem obeh novih posojil pa bo imela občina sedaj skupno din 63,279.727'29 dolgov, kar pa v primeri z zadolžitvijo dragih jugoslovanskih mest nikakor ni veliko.
Tzdatki v novem proračunu se dele takole:	Osebni izdatki din
7,373.620'—	(12'25% celotnega
proračuna). Splošna me tna uprava din 2,366.720 (3'94%). Osebna in imovinska varnost din 752.470 (1'25%). Finančna stroka (amortizacija posojil) din 7,619.750 (12'71 odstotka), gradbena stroka 2 milij. 438.920 (4'06%), zdravstvo 2 milij. 324.100 (3'86%), socialno skrbstvo di 4,291.770 (7'14%), šolstvo 1 milij. 615.430 (2'68%), znanost in prosveta 273.280 (0'45%), obrt, trgovina in turizem 370.000 (0'63%), razno (proračunana rezerva) 200 tisoč (0'33%), mestna podjetja 30 milij. 492.230 (30'70%), skupno tedaj din 60.118.200'— izdatkov.
Dohodki: Splošna mestna uprava din 36 590 f0'08%), mestne davščine 18.563.520 (30'88%), finančna stroka (povračilo mestnih podjetij zo anuitete) 5,275 370 (8'77 odstotka), gradbena stroka 810.950 (1*35%), socialno skrbstvo '51.100 (0'09%), razno (prihranki prejšnjih let) 1.640.000 (273%), mestna podjetia 33.740 670 (56 10%); skupno dohodki din 60.118.200	.
Novi proračun je tedaj za din 2 milij. 888.(TO'— višji kakor proračun za leto 1937/38. ki je znašal din 57,210.170'—.
Posebej vodi mestna občina tudi regulacijski sklad, ki izkazuje za leto 1938/39. din 668.000'— dohodkov in prav toliko tudi izdatkov.
Novi proračun je bil skupno z obema novima davščinama na proračunski seji soglasno sprejet.
»Zvončkova« druga (februarska) številka s pestro, zanimivo vsebino in mnogimi lepimi ilustracijami je izšla. Starši in vzgojitelji, naročajte »Zvonček« svoji deci! Prijavite se upravi »Zvončka«, Ljubljana, Krakovski nasip 22, ali pa v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Navodila nemškim uvozni-tom jugoslovanskega lesa
V zvezi s. sklepi, ki so bili spre-;eti na zasedanju Jugoslovansko-nemškega lesnega odbora v Eisen-achu, je objavila nemška »Uber-wachungsstelle fiir Holz« naslednja navodila nemškim uvoznikom jugoslovanskega lesa: V svrho zagotovitve pravilnega razvoja lesne trgovine med Nemčijo in Jugoslavijo se opozarjajo uvozniki jugoslovanskega lesa na naslednje:
1. Prošnje za dodelitev deviznih dovolitev treba takoj po sklenitvi kupoprodajne pogodbe vložiti pri »Ubervvachungsstelle fiir Ilolz«, Berlin W 9, Kathenerstr. 42 —44.
2. Jugoslovanskega izvoznika se mora takoj po vloženi devizni prošnji o tem obvestiti. 3. O odloku »t)berwachungsstelle fiir Holz«. t. j. o dovolitvi ali odklonitvi prošnje se mora takoj obvestiti jugoslovanski izvoznik.
»Gozdarski vestnik«
Mesečni strokovni list za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino
Ljubljanska podružnica Jug. šu-marskega udruženja je začela izdajati v Mariboru pod uredništvom inž. Stanka Sotoška »Gozdarski vestnik«. Uvodno besedo mu je napisal znani naš gozdarski strokovnjak inž. Šivic ter prav krepko utemeljil potrebo novega lista. Premalo pozornosti se pri nas posveča gozdarstvu in zlasti mali gozdni posestniki bi mogli imeti mnogo več od svojih sozdov, če bi jih umno gojili in racionalno izkoriščali. Večina žal tako ne dela. Poučni tečaji in predavanja ne zadostujejo, temveč je treba tudi s strokovno literaturo dvigniti znanje ljudi glede pravilne nege gozdov. Zlasti pa je potreben strokovni list in ta namen izpolnjuje »Gozdarski vestnik«.
In kdor je prečital njegovo prvo številko, mora priznati, da jo izpolnjuje dobro in da je sedaj treba doseči le eno, da bi prišel list v roke čim več malih gozdnih posestnikov. Prav iskreno bi želeli, da bi tudi oblasti pomagale, da bi se »Gozdarski vestnik« tem bolj razširil.
A tudi lesni trgovci naj delajo v tem smislu, saj ho tudi v njih korist, če bomo imeli več in tudi bolj dobrega lesa.
List se naroča pri upravi v Mariboru, Kopališka 6/II in velja za vse leto din 60'—.
Ocena osnutkov lepaka Liublianskega velesejma
Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala v decembru lanskega leta nagradni natečaj za osnutke lepaka za letošnji XVIII. spomladanski velesejem, ki bo od
4. do 13. junija.
Razpisu se ie odzvalo 13 natečajnikov s 17 osnutki. Žirija je dne
5. t. m. pregledala te osnutke in jih ocenila takole:
I. nagrada v iznosu din 2.000'— gre avtorju osnutka pod geslom »Ljubljana« — g. Marku Ferležu, Petrovče;
II. nagrada v iznosu din 500'— pritiče osnutku pod geslom »Zmaj
® ^ Z«, avtor g. Boris Race, dipl. tehnik, Ljubljana;
HI. nagrado din 250'— je dobil osnutek »Ljubljana-Razstava«, avlo'' g- Emanuel Valjavec, grafik, Ljubljana;
IV.	nagrado din 250'— je zaslužil osnutek »Srce«, avtor g. Kladnik Josip, Slov. Bistrica.
Osnutek pod^ geslom »Čeja« je prav zanimiv, žal pa ne odgovarja razpisu tega nagradnega natečaja.
Uradni dan Zbornice V Ptuju
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj-okolieo, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v
četrtek dne 17. februarja t. 1. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom.
Novi mariborski proračun
Za 2 ‘8 mSliiona din vešii od lani
Doma in po svaiti
Arhierejski sabor pravoslavne cerkve je sklenil, da ukine vse cerkvene kazni proti poslancem, ki so glasovali za konkordat, ker je vlada zadostno jasno izjavila, da je konkordat pokopan in ker so bili amnestirani tudi vsi oni, ki so bili v zvezi s protesti proti konkordatu kaznovani. S tem je sprava med vlado in pravoslavno cerK-vijo dosežena v celoti in na dnevni red je prišla določitev kandidatov za novega patriarha.
Na seji JRZ je predsednik senata dr. Mažuranič govoril o politiki sedanje vlade ter zlasti govoril o njenih uspehih v zunanji politiki. Ker je sedaj zunanje-politični položaj Jugoslavije utrjen, pričakuje, da bo ministrski predsednik doktor Stojadinovič začel reševati še našo notranjo politično situacijo, t. j. hrvatsko vprašanje.
Na ta apel je odgovoril dr. Sto-jadinovid, da je za rešitev važnih notranjih vprašanj potrebno dvoje: 1. da ne bo prazen želodec narodu slab svetovalec in zato je vlada skušala najprej dvigniti blagostanje naroda. 2. Treba je zagotoviti mir na vseh naših mejah. Zato skrb vlade za dobro zunanjo politiko. Sedaj moremo posvetiti več pažnje tudi svojim notranjim problemom. Bil bi zelo srečen, če bi mogel le nekaj pripomoči k rešitvi hrvatskega vprašanja.
Po poročilu skupščinskega finančnega odbora se je narodni dohodek od 1. 1935. do 1937. povečal za 6 6 milijarde din ali za 16'5 °/o. Z ozirom na prirastek prebivalstva ter silen dvig cen kmetskih proizvodov, ni ta povišek posebno velik.
Narodni skupščini je bil predložen zakonski načrt o spremembah in dopolnitvah sedanjega vinskega zakona.
Iz HSS so bili izključeni vsi župani, ki so na senatnih volitvah glasovali za listo JRZ.
Načrti za postavitev telefonskih avtomatičnih central za Petrov-grad, Skoplje in Sušak so gotovi. Postavitev teh central bi veljala 50 milijonov din. Kakor se poroča, bo v novem finančnem zakonu amandman, s katerim se pooblašča poštni minister, da najame posojilo za postavitev teh central.
Združenje inženirjev zahteva, da se Industrija gradbenega materiala kartellra v tako imenovanih dirigiranih kartelih, v katerih ne bi odločale samo zainteresirane industrije, temveč tudi državne oblasti ter zastopniki gradbenih obrtov. To svojo zahtevo ponavljajo inženirji že nekaj let.
Pripravlja se nova uredba o reorganizaciji proizvodnje in prodaje kvasa. Po tej uredbi bi se ustanovila prodajna centrala za kvas. To bi bil dejansko obvezni kartel pod državno kontrolo.
Avstrijska vlada je izgnala iz Avstrije več naših državljanov, kar naj bo represalija za izgon nekaterih avstrijskih državljanov iz Jugoslavije (ki so agitirali za obnovo habsburške monarhije, prip ured.).
Za dovršitev Oceanografskega instituta v Splitu je določena v novem drž. proračunu vsota 7 milijonov din.
Mestno zastopstvo v Karlovcu je sklenilo, da odstopi Narodni banki brezplačno stavbišče, če zgradi v dveh letih na stavbišču svojo palačo.
Brezplačno zemljišče odstopi kar lovaška občina tudi industrialcema Stlasnyiju in Hapčiču, ki sta zaprosila za zgraditev tekstilne tvor p*c.o, če bo v tvornici zaposlenih aimanj 150 delavcev.
mizar^n"^? 550 zaž£ali v Zagrebu
banski s^nKaVUn,J’ ie
nih volitvnu Slasoval pri senatnih volitvah za listo JRZ.
Z5r^hčmttvr,d*.vžnlh uradnikov svari občinstvo, da kumiip »Pn-
reskega kalendarja« od nepooblaščenih oseb.
Avtomatična telefonska centrala je bila v Dubrovniku izročena prometu.
Grofica Aponyi, bodoča albanska kraljica, bo ostala katolikinja ter se bo najprej poročila civilno, potem pa se bo poročila v katoliški cerkvi..
Iz Nemčije je bilo izgnanih skupno 130.000 Zidov, od katerih se je izselilo v čezmorske kraje okoli 100.000.
Nezaposlenost se je v Angliji znatno povečala ter je naraslo število brezposelnih za 162.205 na 1,827.607. Listi pozivajo vlado, da začne zopet akcijo proti brezposelnosti.
»Echo de Pariš« piše, da so ruske železnice v tako slabem stanju, da vozi ponekod samo ena tretjina po voznem redu predvidenih vlakov. List dostavlja, da je zato
samo iluzija, če kdo misli, da bi mogla Rusija nuditi v primeru vojne pravo pomoč.
Ameriškemu kongresu je bil predložen načrt o zgraditvi treh velikih avtomobilskih cest, ki bi
vezale Atlantski ocean s Tihim. Poleg tega bi se zgradilo šest velikih avtomobilskih cest od severa na jug. Vse te ceste bi veljale osem milijard dolarjev. Ce bi se te ceste gradile, potem bi se silno znižala brezposelnost v Združenih državah Severne Amerike. Stroški za gradnjo teh cest bi se krili s posebno cestno doklado ter davkom na bencin.
V Pragi postavljajo prvo postajo za daljnogledanje. Postaja bo mogla oddajati slike na sever 80 km daleč, na jug pa le 30 lem. Odda-,ali bosta dve postaji hkrati, in sicer ena slike, druga pa ton. Zaenkrat se naročniki na daljnogledanje še ne bodo sprejemali, temveč bo poštna uprava priredila na pošti v Zižkovu malo dvorano za predvajanje filmov za daljnogledanje. Približno v dveh
mesecih bo začela nova postaja delovati.
Stavka transportnih delavcev v Parizu, ki je trajala 36 dni, se je končala s sporazumom, ki je bil podpisan v ministrstvu za delo.
V Walesu je začelo stavkati deset tisoč rudarskih delavcev.
»Lirsko gledališče« v Milanu, ki je bilo šele pred nekaj leti obnovljeno, je do tal pogorelo. Materialna škoda je zelo velika. Človeških žrtev ni.
Strašna nesreča se je dogodila v neki vasi blizu Mostarja. Bogati kmet Ružič je po poroki svojega sina priredil veliko svatbo, na katero je povabil okoli 100 ljudi. Nenadoma, ko je bilo veselje družbe na višku, je nastal ogenj, ki so ga gostje opazili, ko so plameni segali že do prvega nadstropja, kjer je bila svatba. Nastala je panika ter se je pod težo ljudi strop podrl. Ker je bila hiša krita s slamo, je bila nakrat vsa v plamenu. Dose-daj so izkopali izpod ruševin 36 trupel. Mnogo ljudi se bori s smrtjo. Govore pa tudi, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja.
'r. Zelenik:
O bresti	in	ko
Leta 1895. .je veljala najnižja obrestna mera in takrat so bili prepričani, da se ta obrestna mera ne bo nikoli več dvignila. Ni bilo nobenih motenj, ne kriz in vojn. Rekli so takrat, da je ta nizka obrestna mera posledica nove razdelitve donosa proizvodnje med glavnico in delom. Delitev da je v škodo glavnici. Ta delitev dobička se ne izraža samo v deležu na dobičku na proizvodnji udeležene glavnice, temveč tudi v donosu trdno obrestovanih naložb. Avstrijska renta se je takrat res dvignila nad 100, pruski in nem-škodržavni 3% kousoli na 100'40, francoska 3% (večna) renta na 103'73, angleški, takrat še 2% kon-soli na 108'06. Nizki obrestni meri trdnih naložb je ustrezala tudi diskontna obrestna mera centralnih denarnih zavodov. Leta 1895. je imel Berlin povprečno 3'14%, Pariz 2'09%, London 2%, Dunaj 4-30%. Splošno se je mislilo, da bodo tudi delnice donašale nizke obresti. Toda delniške družbe so dajale dividende v višini kakor prejšnja leta, kar dokazuje, da ije bila industrija lepo zaposlena. AEG je dala 4'9%, Deutsche Bank 6'4%, Dresdner Bank 5'1%.
Od tega leta naprej se je gospodarstvo precej živahno dvigalo. Vmes sta bila le dva manjša pre tresljaja brez vidnejšega vpliva. V letu 1912. pa je nastal nenadoma in nepričakovano hud preobrat. Vsi državni papirji so začeli okoli oktobra 1912. naglo pa dati. Avgusta 1913. so pruski in nemško državni konsoli notirali komaj 74T0, francoska renta 88' avstrijska renta 74'—, angleški 2 in pol odstotni konsoli 74'— Leta 1912. je imela avstroogrska banka diskontno mero 5*—, fran coska 4, angleška 5 skoz več kot šest mesecev, kar pri tej banki prej skoz 45 let ni bilo.
Tudi delnice so jako padle. Prvi padec dividendnih papirjev je na stal v oktobru 1912. Delnice so izgubile okoli 8%. Nazadovanje se je v skromni meri nadaljevalo, toda v juniju 1913. so izgubile zopet nad 3'6%. Papirji montanske in dustrije so nazadovali oktobra 1912. za 16%, v juniju 1913. za 5% Takrat si n bo znali razlagati teh motenj in tega nazadovanja, ker motnje v proizvodnji in v trgovi ni se niso videle.
Rekli so takrat, da kriza ne b mogla trajati nad deset mesecev ker bi tako dolga kriza povzročila ogromni pretres v vsem narodnem gospodarstvu. Kdo bi si takrat mi slil. da bomo preživeli večletno krizo, kdo je mislil na večletno svetovno vojno!
V juliju 1913. se je opažalo novo nazadovanje ker so politične razmere povzročale strah in tudi posledice balkanske vojne se niso dale utajiti, čeravno Avstrija in Nemčija nista hoteli priznati ni-kakega pomena balkanskim dogodkom. In vendar so ti imeli hudo neugodne posledice za gospodarstvo Avstrije. Nemčija je bila
bolj brihtna im si je znala pomagati. Kljub vsemu zatrjevanju vladnih krogov, da so izključeni kaki politični zapletljaji v Evropi, je vendar lo tičal nekak kronični strah v zasebnih krogih. To je vplivalo na obrestno mero, kajti dvigale so se v znatni meri hranilne vloge in tudi banke so izkazovale padanje tujega denarja. Ljudstvo ;'e spravljalo denar doma, da bi ga imelo za vsak primer.
Preskočimo dobo svetovne vojne in začnimo z letom 1922., ko so se pokazali kolikor toliko že obrisi novega gospodarskega življenja. Prva tri povojna leta se niti največje države niso mogle prav znajti.
Navajam obrestne mere, kakršne so imeli državni zavodi v Evropi:
Francoska	5	Holandska	4%
Angleška	4	Italija	6
Nemčija	5	Portugalska	7
Avstrija	6	Šyedska	5
Španija	5	Švica	3%
Danska	5%	Norveška	6
Čudno se vam b6 dozdevalo, da
ne navajam obrestne mere naše Narodne banke. Takrat je obstajala pri nas še odlična konjunktura, čeravno so se že slišali od raznih strani svarilni glasovi, da naglo dirjamo navzdol. Takrat še nihče ni vprašal po obrestni meri, takrat se je plačevalo, kar je kdo zahteval, samo da se je dobil denar. Leta 1924. že ni bilo ne duha ne sluha o tisti imenitni konjunkturi in vendar je Narodna banka v začetku tega leta ali malenkost prej dpkretirala, da smejo denarni zavodi industriji in trgovini računati samo 18% s stroški vred na leto! Na Češkem je takrat industrija in trgovina plačevala 8—9%. na Francoskem in Angleškem pa še mnogo manj.
Leta 1934. smo dobili uredbo o maksimiranju obrestne mere. Banke še vedno lahko računajo trgovini in industriji nad 10%, samo da nimajo denarja. Zasebna glavnica pa ne prihaja na pomoč gospodarstvu, trgovini in industriji, ker je dovoljena prenizka obrestna mera.
Pridobili so le državni papirji. Naši državni papirji so dosegli višino, kakršne državni papirji od leta 1895. naprej niso poznali. Ali je bil to namen ureditve obrestne mere?
Toda. če ne bodo poslovali denarni zavodi, če ne bodo mogli dajati naši trgovini in industriji cenenih kreditov, ne bojno več videli konjunkture, ne bomo doživeli poživetja gospodarskega dela. Industrija in trgovina, kateri sta res v naših rokah, se ne moreta razviti, niti uspevati, če sta navezani na bančni denar, pa tega ne dobita. Uspevala bo le industrija, ki je v tujih rokah in ne rabi sredstev naših denarnih zavodov. Ali naj res ostanemo večni hlapci?
Dovoliti se mora večja možnost gibanja zasebni glavnici. Na posojila se naš človek že razume na delnice pa še ne in kolikor se mu že svetlika, pa so mu vzeli do godki vse veselje. Kar smo majhni ljudje naložili v delnice, vse smo izgubili.
kar občutijo tudi naši izvozniki na tujih trgih, kjer imajo bolgarski proizvodi boljšo ceno ko naši. Bolgarski zavodi pa so se tudi potrudili, da je bolgarski kmetovalec mogel svoje proizvode prodati. S pomočjo kredita Agrarne banke je mogla zadružna zveza nakupiti od bolgarskega kmetovalca vse njegove preostale zaloge, ki jih je potem izvozni zavod dobro prodal tujino.
V zadnjih letih se Bolgarska zelo prizadeva, da bi deželne pridelke izvažala predvsem v predelanem stanju. V ta namen je zgradila več konzervnih tovarn ter modernih klavnic.
Rezultati te dobre bolgarske gospodarske politike so se tudi že ačeli kazati v zunanji trgovini. V prvem polletju lanskega leta se je izvoz v primeri z onim v letu 1936. povečal na 118%, dočim se je uvoz v istem času 1. 1936. pove-al le za 11%.
Dobro bi bilo, če bi se tudi mi bolj ravnali po vzgledu Bolgarske.
Zunanja Irpoa
Na zasedanju Gospodarskega sveta Mate antante, ki se začne dne 20. t. m. v Bukarešti, se bo razpravljalo tudi o odpravi medsebojne konkurence držav Male antante na tujih trgih.
Romunija je izdala novo uredbo zunanji trgovini. Uvoz surovin, kolikor presega določene uvozne kontingente, se bo znova kontroliral. Iz posameznih držav bo dovoljen nakup samo one količine blaga, ki je sorazmerna devizam, ki jih terja Romunija od teh držav, o«, sorazmerno romunskega izvoza v te države. Pri uvozu surovin ima prvenstvo težka industrija, nato pa tekstilna.
Preorientatiia bolgarskega kmetijstva
Goje se predvsem rentabilne rastline
Vzporedno z razmerami na mednarodnih trgih, skuša Bolgarska s preorientacijo svoje kmetijske proizvodnje prilagoditi svoje gospodarstvo novim razmeram. Zato je v zadnjih letih zmanjšala s pšenico posejano površino, mnogo bolj pa gojila oljnate rastline, za katere so na Bolgarskem tudi dobri naravni pogoji in ki se danes zelo lahko prodajajo. V resnici se je Bolgarski tudi posrečilo, da je prav znatno povečala izvoz teh pridelkov, še v 1- 1908. do 1912. je bilo z industrijskimi rastlinami na Bolgarskem posejane samo 0'79 odstotka vse njene površine, leta 1920. se je ta odstotek dvignil že na 2'31 %, 1. 1930. na 4'09%, leta 1936. pa je bilo posejane z industrijskimi rastlinami že 273.200 ha ali nekaj več ko 9% vse bolgarske površine.
Od vseh industrijskih rastlin goji Bolgarska najbolj sončnice ter se goji ta rastlina na površini 120.700 ha. Na drugem mestu je tobak (42.610 ha), bombaž (25.300 hektarov), soja (4900 ha) in sladkorna repa (4.700 ha) in zemeljski orehi (2.200ha). Še leta 1920. so bile sončnice zasej" samo na površini 4.200 ha, §e bolj pa se je povečala gojitev bombaža, in sicer od 1000 ha na 23.300 ha. Samo pri tobaku je položaj nekoliko neugoden, ter se je zmanjšala površina za gojitev tobaka od 56.000 ha v letu 1923. na 42.610 ha v letu 1936.
Poleg industrijskih rastlin se je znatno dvignila tudi sadna kultura. Tik pred vojno, to je v 1.1908 do 1912. je bila z murvami zasajena ploskev velika samo 007% vse bolgarske površine, 1. 1937
pa 0'12%. V istem času se je povečala i>ovršina vinogradov od 2'3 % na 2'7%, češpelj od 0'3 na 0'6%, povrtnine pa od 0'3na0'4% Posebno mnogo goji Bolgarska paradižnikov in paprike.
Kultura žitaric je v stalnem padanju. V letih 1908. do 1912. je znašala površina z žitaricami posejane zemlje 761%, 1. 1936. samo še 70'1%. Toda tudi izvoz žitaric je znatno nazadoval, kar je tudi glavni vzrok, da je Bolgarska zmanjšala svojo žitno kulturo. Ce označimo izvoz žitaric v 1. 1908. do 1912. s 100, potem je znašal izvoz žitaric v 1. 1930. do 1934. samo šf 50'4, pšenične moke le 23'2, koru ze 72'4 in koruzne moke samo 2'9.
Prehod bolgarskega gospodar stva od manj rentabilnih na bolj donosne, ki imajo več ali manj vedno dobro konjunkturo, je silno podpirala bolgarska vlada. Tako daje vlada kmetovalcu določeno odškodnino, če opusti gojitev rož ne kulture, ker je proizvodnja rož nega olja vedno manj rentabilna zaradi vedno večje konkurence umetnih rožnih olj. Prav tako se vlada trudi, da se poveča proiz vodnja soje na račun sladkorne repe, ker je prodaja bolgarskega sladkorja v Turčiji zaradi novih sladkornih tovarn v Turčiji vedno težja.
Bolgarska agrarna politika pa se tudi prizadeva, da se zboljša kva liteta bolgarskih deželnih pridel kov, zlasti pa tudi embalaža izvoz nih predmetov. Posebno mnogo je v ta namen žrtvovala tudi holgar ska Zemljodelska banka ter bol garski izvozni zavod. To prizade vanje tudi ni bilo brez uspeha in
POSOJILU
kratkoročna, proti primernemu tamstvu
preskrbim
hitro in strogo kulantno
RUDOLF ZORE, Ljubljana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38 10 Znamka 3 Din
Sobota, dne 12. februarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Radijski orkester — 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva (Janko Čolnar) 18.00: Za zabavo in za ples — igra Šramel kvartet učiteljskih abiturientov — 18.40: O smernicah racionalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela, II. predavanje (ing. Karel Tavčarj — 19.00:. Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Kuhar) — 22.00: Napovedi, poročila' — 22.20: Radijski orkester	•	■	v
Nedelja, dne 13. februarja: 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvej:e glasbe iz franč. cerkve — 8.45: Verski govor — 9.00: Napovedi, poročila — 10.00: Dvospevi (gdč. Zupan Leopoldina in Vedral Ljudmila) — 11.00: Otroška ura: Sirota Jerica — 11.30: Koncert Gregorče-vih skladb, izvaja radijski orkester, dirigent g. Janko Gregorc — 13.00: Napovedi, obvestila — 13.20: Plošče po željah — Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure. — 16 00: Tercet Stritarjevih poje mladinske pesmi — 17.00: O rezi vinske trte (Vladimir Kuret) — 17.20: Plošče
— 17.30: Lumpacij Vagabund; po burki J. Nestroya in po motivih iz Lstoimenskega filma priredila za radio Jožek in Ježek. Sodelujejo člani rad. igr. družine in radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Odmevi iz Koroške (plošče)
— 20.10: Prenos z Dunaja: Viktor Hruby »Življenje je ples«, radijski potpuri. Dirigent Josef Holzer — 21.30: Reproduciran koncert plesne glasbe — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester
Ponedeljek, dne 14. februarja: 12.00: Operetni venčki (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Operni zbori (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Prva pomoč pri zastrupljen ju (dr. Anton Brecelj) — 18.20: G. Faure: Balada za klavir in orkester (plošče) — 18.40: Brižinski spomeniki (prof. F. Vodnik) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Operna glasba (radijski orkester) — 2100:	Plošče — 21.10:	Koncert
Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Akciiskn družba za življenjsko zavarovanje
LA NATIONALE
Zavarovalna družba proti požaru in eksploziji
FILIJALA V ZAGREBU Ustanovljeno v Parizu
FONDI: 1 500,000.000'— franc, frankov
Glavno zastopstvo za dravsko banovino: Predstavnik: A. M. Friedrich, LfUbliana, Verstovškova ulica št. 22
LETA 1830
GLAVNICA; 75,000.000 — franc, frankov
LETA 1820
GLAVNICA: 50,000,000'— franc, frankov
Telefon št. 28-33
Franko	vagon
nakl. postaja	
od	do
din	din
135 —	170'—
155'—	175'—
170—	190—
180—	200'—
175 —	195'—
350'—	390'—
390—	410'—
280'—	310'—
310—	310—
350—	390—
133—	145—
55—	75—
Lesne cene na liublianski borzi
dne 10. februarja 1938.
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte . .
Brzojavni drogovi . .
Bordonali merkantilni Filerji do 570' . . .
Trami ostalih dimenzij Skorele, konične, od
10 cm naprej . .	.
?>korete, paralelne, od
16 cm naprej . . . škorete, podmerne, od 10—15 cm ....
Deske-plohi. kon., od 16 cm naproi . .
Deske-plohi. par., od 16 cm naprej .	.	.
Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . .
Bukev;
Hlodi od 30 cm naprej,
r., II...............\	120'— 150'—
Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej	.	.	200'—	230'—
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte	270'—	310'—
Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II.	.	.	405'—	465'—
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 305'— 355’— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . . 600'— 750'—’
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . 270'— 310'—
Bordonali.......... 820'—	020'—
Deske-ploh , boules . 000'— 1000'— Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . 700'— 850'— Frizi I., Širine 5, 6 in
7 cm............. 800'—	850'—
Frizi 1., Širine od 8cm do 12 cm naprej .	.	850'— 900' -
Oreh:
'lohi, neparjeni, ne-obrobljeni I., II . . 810'- 910'-Plohi, parjeni, neobrobljeni I.. II. . . 921'— 1010'—
Brest:
Plohi neobrobljeni I.,
1 1............. . . 450'— 550'—
Javor:
Plohi neobrobljeni I.,
II....................... 520'—	600'—
Jesen:
Plohi neobrobljeni I.,
II........................710'—	830'—
Lipa:
Plohi neobrobljeni I.,
II......................  480'—	GOO—
Parkcti
hrastovi, za m* . . .	00'—	68—
bukovi, za m* ...	40'—	45'—
Zelezn. pragi 2'GO m 14X24
hrastovi, za 1 komad .	40'—	44—
bukovi, za 1 komad .	25'—	27'—
Drva
bukova, za 100 kg . .	13'—	15'—
hrastova, za 100 kg .	12'—	13'—
Oglje
bukovo, za 100 kg . .	45'—	55'—
»canella«, za 100 kg .	50'—	60'—
Povpraševanja:
Išče so večja količina desk tombante, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" dbeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine.
Večje količine madrijcrov v predpisanih dimenzijah.
I/IIa hraslovi frizi, v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cin in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
.Tavorjeve neobrobljone deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Doske sinreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorcte smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Tržna poročila
Zavoda za pospeševanje zun. trgovine
Beograd dne 9. februarja.
Žitni trg
Na domačem trgu pšenice ni nobenih kupčij ter so ostale cene zato nespremenjene. Izvozna pariteta proti Liverpoolu za marec 131.80, proti Rotterdamu 141.80 dinarjev.
Na tujih trgih je tendenca nekoliko popustila. Da bi se položaj posebno spremenil, iii pričakovati, razen če bi katera država zaradi napetega političnega položaja začela v večji meri nakupovati blago.
Tudi s koruzo je bila kupčija na domačem trgu zelo majhna. Cene so naslednje: blago z vlačilcev za marec 99, za april 100 do 102, maj 103; vagonsko blago pariteta In-djija 91 do 92. Od 1. novembra do 31. januarja se je izvozilo koruze 22.429 vagonov. Izvozna pariteta za Rotterdam 102 din.
Na tujih trgih je položaj nespremenjen. Tečaji so z majhnim kolebanjem ostali v glavnem isti.
Finska je znižala na podlagi Ir-g'” mske pogodbe z Argentino, ki bo izvozila v Finsko 25.000 ton korene, uvozno carino.
Sadni trg.
Jugoslavija ima še okoli 20 va-g , sov s'arih in novih češpelj, vse ostalo blago je bilo že davno prodano. Neznatne količine, ki so se mogle letos izvoziti, so se prodale na Poljsko in Češkoslovaško brez te/.av. Letos se je prvič dogodilo, da Avstrija ni nič kupila jugoslovanskih suhih češpelj.
Zaradi slabe letine češpelj v ev-eopskih državah je povsod živo povpraševanje za kalifornskimi češpljami. Kljub temu pa Kalifornija ni mogla prodati vsega svojega izvoznega viška ter so zato cene padle za skoraj 20%.
V Italiji je v zadnjem času zaradi pocenitve transporta padla ecna banan, ki pa so še vedno dražje ko najboljša vrsta renelk. V italijanskih pristaniščih se plačujejo banane po 230 lir za stot, kar je vsekakor visoka cena. Prodajna cena banan na drobno je 4 do 4'60 lire za kg.
Povrtnina.
Jugoslovanski izvozniki so ponujali te dni na nemških trgih belo čebulo po zelo visoki ceni (po 22 RM za 100 kg Iranko nemška
meja) ter zato tudi niso mogli napraviti nikakih kupčij. Nemški uvozniki namreč dobivajo belo čebulo od Italijanov in Madžarov po 16 do 17 RM za 100 kg Iranko nemška meja. ■
Živinski trgi.
Na dunajskem živinskem trgu
dne 7. februarja so bile naslednje cene: izredni voli po 1'45 do I CO, I. vrste po 1'20 do 1'40, II. po 1 do 115, III. po 0'42 do 0'88, biki po 0 75 do 1‘08, krave po 0'42 do 1'02, mršava živina po 0'55 do 070 šilinga za kg žive teže. Trg je bil zelo slab. Cena za izredne ter vole mršave je ostala nespremenjena, za vole I., II. in III. vrste je padla cena za 2 do 3 groše, za krave pa 3 do 5 grošev.
Na praški svinjski trg je bilo postavljenih dne 7. februarja iz Jugoslavije 594 prešičev, iz Romunije 351 in iz Madžarske 126. Jugoslovanski prešiči so bili prodani: 19 prešičev po 6'80, 443 po 7 do 7'95, 44 po 8 do 870 in 20 po 8'20 Kč. Romunski prešiči so dosegli nekoliko nižjo ceno, madžarski pa skoraj isto kakor jugoslovanski. Povprečne cene za jugoslovansko blago so se popravile v primeri z onimi v preteklem tednu za 10 stotink.
Na češkoslovaškem trgu z mastjo in slanino so bile pretekli teden naslednje cene: madžarska mast franko Szob 7'70< romunska 7'30 do 7'40, nizozemska 7>20, in ameriška 770 Kčfranko češkoslovaška meja. Izvoza jugoslovanske masti ni bilo. Po slanini je še vedno živahno povpraševanje ter se uvaža največ iz Madžarske, nato pa iz Jugoslavije, manj pa iz Romunije. Uvozni kontingent za Jugoslavijo je za februar določen na 15 vagonov.
Perutnina in jajca
Na domačem trgu perutnine sta
dovoz in cene nespremenjene.
Dovozi jajc na domačem trgu so še nadalje obilni ter zadovoljujejo povpraševanje.
Nemški urad za uvoz jajc je usta-
Avtomatične
in
druge
tehtnice
popravlja in renovira tvrdka
LOVRO ROZMAN, UUBUANH
Grudnovo nabrežje 5 / nun« »si
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
R. Z. Z NEOM. Z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 6, v lastni palači
obrestuje hranilne vloge najugodneje
Nove vloge vsak čas razpoložljivi! oteluie po 4%, proti odpovedi po 5%
vil prevzemanje naših jajc, ker smo izčrpali vso devizno kvoto, ki nam je bila dodeljena za prvo tromesečje. Pričakovati je zato, da bo nastal na domačih trgih trenuten zastoj. Ponudbe bodo večje, povpraševanje pa manjše, da bodo cene skoraj gotovo padle.
Na italijanski trg je prišlo mnogo poljskih jajc, ki nudi blago po ceni, ki bi odgovarjala ceni naših jajc po 470 do 4'75 lire franko Postojna.
Na češkoslovaškem trgu je dovoz domačih jajc zelo. velik ter se tuje blago zelo težko prodaja.
TRŽNE CENE V CELJU
Govedina: 1 kg volovskega mesa od din 10—13, kravjega mesa 10, vampov 6, pljuč 6, jeter 10 do 12, ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din 10—12, jeter 14, pljuč 10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 14—16, pljuč 8. jeter 12, glave
9, parklcev 8, slanine domače 14, slanine hrvaške 14—15, slanine soljene 16, slanine na debelo 14, sala 15, suhe slanine 18—20, masti 16 do 17, šunke 18, prekajenega mesa 14—18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 10—12, jezika 18.
Drobnica: 1 kg koštrunovine din
10.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecin&kih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, 1 kom. kranjske klobase 4—5, 1 kg braunšviških 10, salami 45—50.
Perutnina: 1 piščanec din 12 do 18, kokoš 18—28, raca 16, gos 45, puran 60—80, domači zajec 5 do 15.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1'75—2,	1	liter kisle
smetane 12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 32—34, masla 24, bohinjskega sira 24—28* trapistovskega sira 16—20, pol-ementalskega sira 28, sirčka 6, eno jajce 1.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4-50, polbelega kruha 4, črnega kruha 3'50, mala žemlja 0 50, velika žemlja 1'—, bela štruca v teži 44 dkg 2, v teži 88 dkg 4, polbela štruca v teži 50 dkg 2, v teži 100 dkg 4, črna štruca v teži 57 dkg 2, v teži 114 dkg 4.
Sadje: 1 kg jabolk I., II. vrste din 3—4, orehov 6'50, luščenih ore-i,. v 20—22, suhih češpelj 9—12, suhih hrušk 7, 1 limona 1.
Špecerijsko blago:	1	kg	kave
Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 64—-98, čaja 90 do’ 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15'50, sladkorja v prahu 16, medu 20—24, kavne primesi 17, riža 5-50—7, 1 liter namiznega olja 14, olivnega 16—30, bučnega 13, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli morske 2'75, kamene kreške 2'50, celega popra 40, mletega popra 44, paprike 18, sladke paprike 28, testenin 7—11, mila 9 do 12 50, karbida 8'50, sveč 14—15, kvasa 32—36, marmelade 10—28, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3'50, na drobno din 3'75, št. 0 na debelo 3'50, na drob-
no 3 75, st. 2 na debelo 3 35, na drobno 3'50, št. 4 na debelo 310, na drobno 3 30, št. 5 na debelo 3, na drobno 3 25, št. e na debelo 2'90, na drobno 3, ržene enotne moke 310 do 3 25, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2 25 do 3, pšeničnih otrobov 1'75, koruzne moke 2, ajdove moke 4 do 4'50, kaše 3'25, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice din 220, rži 220, ječmena 180 do 200, ovsa 180, prosa 195, koruze 135. ajde 200, fižola 200—300, graha 1000, leče 800 do 1200.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski din 34 do 36, črni zabukov-ški 34 do 36, iz Hudejame 35 do 38, rjavi velenjski 20 do 22, m3 trdih drv 100, 100 kg trdih drv 26, m‘ mehkih drv 70, 100 kg mehkih drv din 22.
Krma: q sladkega sena din 50, polsladkega sena 45, kislega sena 40, slame 30—35, prešana stane din 5 več.
Zelenjava: 1 glava endivije din
0 50 do 1, 1 kg endivije 6—8, 1 krožnik motovilca	1'50, 1 kg	radiča	14,
poznega	zelja	4, kislega zelja	4,
ohrovta	4—5,	karfijola	8, kolerabe 4, 1	kom.	kolerabe	0 50 do	1,
1 krožnik špinače 1'50. 1 kg čebule 4, česna 8, krompirja poznega 1 do 1'25, kisle repe 2.
Položaj na mednarodnem lesnem trgu
Na mednarodnem lesnem trgu ije nastal zastoj v prodaji lesa, zlasti v Angliji, Nizozemski in Belgiji. Kljub slabemu prometu pa cene niso nazadovale, kar je posledica varšavske konference, ko so bile izvozne kvole občutno znižane. Pomagalo pa je tudi to, ker so tudi potrošniške države spoznale, da bi bila špekulacija na nižje cene tudi za njih slaba. Razpoložljive zaloge v evropskih potrošniških državah se cenijo le na l do 1 25 milijona standarda, katera količina bi bila v normalnih razmerah prodana v 3 do 4 mesecih. Potrošnja lesa je letos v Angliji nekoliko slabejša ko druga leta. Uvozniki medtem z lahkoto prodajajo svoje stare zaloge, kar je vzrok več, da ne podpirajo politike nizkih cen. Vendar pa je vse odvisno od trdnosti, ki jo bedo pokazali izvozniki pri prodajah lesa. Ce bi ti popustili na cenah, bi trg na to takoj močno reagiral in zelo verjetno je, da bi se zopet ponovilo težko stanje, kakršno ja bilo v jeseni 1937. in ki ga je hotela preprečiti varšavska konferenca s svojimi sklepi.
Naročajte in širite .Trgovski list**!
Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča
Lingarjeva ulica št.l
Frančiškanska ulica 3
A. Šarabon
LJUBLJANA
 i--------------------
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina $ Špecerijo
Velepražarna la kavo
Mlini za d i j a v e
Glavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJA Telefon št. 26-60
Ustanovljeno leta 1
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar ivnhgi^ vsj v Ljubljani.