37. številka.
Ljubljana, v sredo 16. febrnvarja.
XX. leto, 1887.
izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. za jeden meter. 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poailjanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnilvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliSka stolba". UpravuiStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 15. februvarja.
Ne veseli človeka pisariti o naših državno-zborskih zadevah z ozirom na Slovence. Ti smo v nekem neznosnem škripci, da ne dosežemo ni česa druzega, nego preziranja in zaničevanja, le kadar je vlada s kakim predlogom v zadregah, kadar nalaga narodom čedalje več bremen, tedaj vprašuje, kje so Slovenski poslane*? Podobno se godi hrvatskim. Slovenski poslanci so prosili nadškofa solnograškega, njegove sufragane, Šli k ministru Gauču, naposled še od inini8ter8kega predsednika grofa Taaflfeja zahte vali, naj se za Koroško izbere obeh deželnih jezikov zmožen mož. Poudarjalo se je, da je tako že takrat se sklenolo, ko so škofije regulirali, pa vse je bilo zastonj — koroški Slovenec ne dobi škofa, katerega bi mogel razumeti, ampak trdega Nemca nekega Knhna iz Gradca. Druga žalostna novica ie, da koroški Slovenci ne mislijo razpisane državno-zborske volitve udeležiti se. Ta pasivna politika je znamenje popolne obupnosti in neumestna, zlasti sedaj, ko je baron Fino imenovan za deželnega predsednika v Bukovini. Naj se vender vsaj nekoroški listi za to stvar pobrigajo, morebiti se vender najde pravi kandidat, kajti takšnega, pravijo Korošci, najhuje pogrešajo. Pasivna politika je malokedaj prava
V nemškem klubu, kjer sedijo najstrastnejši Nemci: Ausserer, Foregger, Heilsberg, Steinvven-der, Knotz itd., so se razkavsali mej seboj, najbolj zavoljo Židov, nekaj pa tudi zavoljo surovosti j Knotzovih in drugov, katerih se nekateri vender že sramujejo. Včeraj je Celjski Foregger predsedniku Smolki objavil, da odloži poslanstvo. Dan« s bi se imelo to zbornici naznaniti, pa nekateri liberalci so prosili, naj se še počaka, morebiti se Foregger premisli. Prav za prav se pa bojijo GlantRchuigga, ki bi ga utegnil izpodriniti, kajti Foregger namerava zopet kandidovati, da svetu pokaže, da je on več kakor Glantschnigg. Iz nemškega kluba je izstopilo zaradi omenjenega nesporazumi jenja 17 poslancev, ki so že to tudi pismeno naznanili načelništvu kluba svoj izstop. Izstopivši bodo izdali poseben manifest na volilce, v katerem bodo pojasnili uzroke svojega izstopa.
Nadaljuje se debata o zavarovanji delavcev. Govori še k §. 1 poslanec Kronavvetter.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani in. febrnvarja
Delegaciji snideta se dne 1. marca. Vlada bode zahtevala od njiju kredit kakih tridesetih milijonov goldinarjev za oboroževanje skupne vojske, dočiin bodeta avstrijski in ogerski državni zbor dovolila potrebni kredit za oboroženje deželne brambe in črne vojske. Delegaciji bodeta pa tudi dovolili, da srne vojna uprava prekoračiti dovoljeni kredit, ko bi se stvari neugodno zasukale, ne da bi ja znova ■klicala«
Zahtevanje avstrijskih Slovanov, da bi na bankovcih na avstrijskej strani bil tekst v vseh čistita vskih jezicih, jako vznemiruje ogerako vlado in Madjare sploh. Boje se, da ne bi začeli zahtevati Hrvatje, Srbi, Slovaki, Rusini, Nemci in Humu ni, da ee na ogerskej strani bankovcev njih jezikom dovoli nekoliko prostora „Pester Lloyda piše o tem, da se je ogerska vlada že izjavila, da bi ne mogla dovoliti premembe teksta na bankovcih. Gospod Tisza bode pa avstrijskej vladi gotovo še razložil, da to ni izključljivo avstrijska zadeva, ampak ima tak državnopraven pomen, da hi Ogerska v to ne mogla privoliti in bi potem morala narediti svoje bankovce. Tukaj je meja, katere prestopiti ne bode pustila nobena ogerska vlada. „Pester Lloydtt se nadeja, da bodo nazadnje v tej zadevi Avstrijci prijenjali.
ViiaiUe driavc.
Po poroftilih iz Sofije, ušla sta Benderov in Grujev, ki sta bila intrnovana v Rumuniji, v Av strijo ali Srbijo, Uolgur«ki vladni krogi se že boje, da bodeta skušala priti v Bolgarijo, da na pravita kako ustajo. Drugi iz Bolgarijo pobegli častniki začeli so v Brailu izdajati list z naslovom „0, (21.) avgusta".  Izdali so pa tudi  nov oklic, v katerem poživljajo uurod k ustaji.  V tem oklici pravijo, da so dobili za ustajo na posodo denarja, ka terega bode plačala dežela,  kadar dobe oblast v svoje roke. Iz Sofije so iztirali ruskega podložnika Nebolsina, zaradi katerega je ob svojem času Kaul ban zahteval, da se odstavi Sofijski prefekt. Policija je izvedela, da je snoval zaroto  proti vladi. — V Kostendilu bode še ta mesec obravnava zaradi umora vladnih kandidatov, prefekta in učitelja pri volitvi v Dubnici.
Turška vlada se že kesa, da se je lotila posredovanja v bolgarskem vprašanji. Upanja je jako malo, da bi se doseglo kako s porazu tuljenje. Rusija jej še ni nič natančnega povedala, kaj želi, Cankov net'v nič prijenjati, bolgarska vlada se pa neče udati Cankova zeljem. Druge velevlasti
pa Turčiji ne morejo dati nobenega sveta Veleposlaniki, katere je vprašala za svet, so jej le izjavili, da sme Rusiji vse privoliti, kar se strinja z mej-narodnirai pogodbami, toda sile se pa ne sme posluževati nasproti Bolgarom. V podrobnosti se pa noben veleposlanik ni hotel spuščati.
Kakor se poroča „Pester LloyduM iz Cari grada, prišla so I urška ob last va na sled, da se je pripravljala velika ustaja v Makedoniji. Ustajo so pripravljali agitatorji, ki so prihajali iz Sofije. Središče revolucijonarmh priprav bilo je v Strumdji. Policija je v Strumdji zaprla več osob, in pri hišnih preiskavah dobila več puntarskih oklicev, kom-promitujočih pisem in načrtov. Divizijski poveljnik Ah med Lutri paša odšel je takoj v Strumdjo, sestavil vojni sovet in proglasil obsedno stanje. Bataljon pešcev poklical se je iz Mačkorc v Strumdjo, kamor sta tudi odšla poveljnik bašibuzukov, Sabit paša in general Djevan paša. Poostrile so se previdnostne naredbe v Makedoniji, zlasti ob bolgarske j in rumelijskej meji.
Že včeraj Brno omenili, da se poroča s Litav-skega „Dzienniku Poznanskemu", da so vesti o mulcem pripravijo nji za vojno izmišljene. Tudi h Pol. Corr.f poroča se iz Levovu, da potniki prihajajoči iz Rusije poročajo, da o kakem premikanji ruskih čet ni nič sluti. Jeseni iu v decembru so se bili premaknili posamični vojaški oddelki, pa le zategadelj, ker jih bodo potrebovali pri grajenji trdnjav.
Ker ■■eiii&kl listi bolj vojevito pišejo proti Franciji, začelo se je neko gibanje v Al zaci j i in Loreni. Nemčija se že boji, da ne bi prišlo do kake ustaje. V kratkem bodo nekda za ti dve pokrajini proglasili obsedno st-nje. Mnogo Alzačanov in Lo-rencev je že pobegnilo v Francijo, ker se nečejo bojevati proti njej. Tudi več vojakov je pobegnilo. Zategadelj je sedaj nemška vlada pomnožila straže na meji. Francoska vlada je naročila oblastveni, da naj naznanijo, ko bi kje nemške straže prestopile mejo, da se bode pritožila diplomatičnim potom.
Kakor se kaže, pismo, v katerem je papež izrekel željo, da bi iieni&ki katoliški poslanci glasovali za septennat, vladi ne hode toliko koristilo pri volitvah, kolikor je pričakovala. Liraburški in Poznanjski škof sta res porabila svoj upliv za vlado, škofje v Fuldi, Mogunei in Regensburgu pa še vedno odobravajo politiko Katoliškega centra. Fuldski škof Kopp se je izjavil, da bode volil poslanca katoliškega centra in <la so nikdo nema mešati v njegovo volilno pravico. Mnogo duhovnikov podpiralo je oklic katoliškega centra. Nemški oricijozni 1 i3ti sedaj do kazujejo, da so katoličani dolžni tako voliti, kakor papež želi, toda vsa njih zavijanja bodo teško kaj pomagala.
Najvišja švicarska vojaška  uprava je na-
------Vss---------------------
LISTEK.
Iz pozabljenih spominov.
(Češki spisal Vacslav HoneS-Trubizaky.)
VI.
(Dalje.)
Igrala sta. Preteklo je vselej četrt ure, preduo je učinil kateri potezo. Gospod general je zbral ves bvoj um. In zdelo se je, da se takrat nagiblje zmaga na njegovo stran. Posrečilo se mu je, da je s tretjo potezo ugrabil protivniku turen, s peto potezo s kraljico skakača in s svojim skakačem črnega tekača.
Grof Martinic je nagloraa postal pazljiv. Vzel je igro s protivnikom na preveč lahko tehtnico. Zdaj je začel resno premišljati.
General je slavil že v duhu zmago. V Ba-bovej igri je turen, tekač in skakač vselej jako dobrodošel plen.
Na to je zavladala zopet grobna tiliota. Samo jesenski veter se je upenjal nekako ostro v okna Bmečenskega grada.
Martinic si je podprl glavo z obema rokama in premišljal najmanj šest, sedem potez naprej. Z novim obratom ubranil kraljico. Toda zdaj je šla igra, kakor bi bliski švigali.
Breda se je umikal zopet čisto proti strate-giškim in taktiškim pravilom. Odkrival si je boke, zabil si varovati zaplečo, zaviral ga je pratež, namreč kmetje, s tremi potezami je prišel ob oba turna, s četrtini je bil kralj obkoljen popolnem iu s petini je zaklical Martinic: „Gospod general, Dokse so zaigrane !M
Bredi so stopile na čelo gorke potne srage. „A zdaj preštejem, koliko mi bode moči uloviti vsako leto vojakov I"
„Vse, gospod general!"
„Hvala, ek8celenca! — Meni je mnogo do njih, ker so kakor bukve, prenašajo vse ter stoje na bojišči kakor skale. Ne umaknejo se, dokler je iz-mej njih jeden živ. Ta svojstva imajo vsi iz tega kraja."
„Želite, gospod general, da bi razstavila novo
igro VM
„Utrujen sem, vražje utrujen. Tako ne oslabi
človek niti v resničnej bitvi. Ko umolknejo topovi, ko puške utihnejo, mrzi mi."
„A gre vender za ljudsko življenje!"
„Pred trenerjem bi mi bil ta skakač ljubši, kakor dva kometa živih konjikov."
Oba gospoda sta potem ustala od lesene, kaj krasno izrezljane mizice in vodeč se za roke, korakala sta v obednieo, kjer je že na lestencih pla-nienelo celo morje lučij.
Malo potem ni bilo slišati nič drugega, kakor cinkot srebrnih nožev, vilic ali žlic.
Sluge so po tlaku kar plavali, kot bi se ga z nogami niti ne dotikali. Stara groiiea ni bila velikemu hrušču prijateljica in dolgim govorom še menj. Proti cesarskemu generalu je kazala vedno le najbolj odmerjeno hladnost, že zaradi njegovih šal, ki neso bile vselej izbrane po okolnosti. Od svoje hi-šine si jih jo pa vender dala vselej ponavljati, če tudi je zopet izrazila nad njimi svojo srdito gr.-jo.
Takrat se je visoko plemstvo kratkočasilo na najrazličnejši način; igrali so za ljudsko življenje, za celo vasi, za cele graščine; ljudje so zgodaj usta>-
vin i lit kantonskim vladam, da hitro preskrbe sta tistično gradivo, ki je potrebno /a izpeljavo zakona o ii m vojski. Prebivalstvo nekda vladi gre jako na roko, da bode hitreje iu ložje organi/ovala čruo vojsko. Švicarska vlada se boji, da ne bi Francozi ali Nemci udrli v Švico, k«i bi zaceli mej seboj vojno, zategadelj bode pa vse storila, da bode va rovala svoje ozemlje.
Itr-lgiju bi rada z ^iio/cmsko sklenila defenzivno zvezo, ko bi se začela nemško-francoska vojna in bi se bilo bati, da Nemci ali Francozi u.len> v Belgijo. Kralj je odposlal grofa Lalainga v Haag, da se bode pogajal z nizozemsko vlado.
Dopisi.
Iz ttelttke doline 13- februvarja. [Izviren dop.j V 15. seji deželnega zbora je poslanec gosp. prof. Šuklje poročal o določitvi deželne naklade od porabljenih žganih pijač. — Omenil je tudi mej drugim, da obrtniki opravičeno tožijo, da jih da carji nepotrebno mučijo, a isto tako ni zakupnikov tožba neopravičeua, ki se pritožujejo, da jih obrtniki in prodajalci varajo.
Mislili smo. da se bo pri tej točki vender kdo gg. poslancev oglasil, ker v deželnem zboru sedi vender tudi par obrtnikov-trgovcev.
Že lansko leto se je splošna pritožba slišala, da način, po katerem se ta davek pobira, ni prav] in tudi ni praktičen in da so mora drug modus najti.
Tri žganji se ne da ta stvar  tako izpeljati, kakor pri vinu, ker ie manipulacija vsa diuga. Kdor jo sam obrtnik ali trgovec, zna,  kake nepriličnosti so, ako ima v kleti vse vrste žganja zapečatene in vsako manipulacijo   mora   pravočasno   (12 ur prej) naznaniti dacarju.   Posebno na deželi je to velika težava, ker obrtniki  imajo večidel le  malo zalogo in dacarju tudi ni v vsakem kraji  blizu,  torej se more včasih poldrugo uro daleč k  dacarju naznanilo poslati.   Vse te nepriličnosti bi se prenesle, kjer so dacarji  previdni in ne pretirano prestrogi, — ali nekateri dacarji so skoro strožji, kot postava sama — iu taka pretirana strogost obrtnikom veliko nadlogo in škodo dela, — marsikaterega ne-vedoma — rekel bi, skoro po krivici \ kazen spravi. Kdor pozna dotične postave o užitninskem davku, mi bo priznal, da so obrtniki  vedno v nevarnosti, kaznovani biti, ako so dotični dacarji prestrogo sitni Ravno v naši dolini, v Železnikih, imamo dacarja z imenom Petelin,  — ki  je stiožji  in sitneji kot postava sama.  —  Po njegovem  delovanji sodeč, preži na tu, kje in kako  bi mogel spravili kakega obrtnika v kazen.  Ni ga skoro v celi Selški dolini obrtnika,  kateri   bi ne imel s tem  dacarjem raz-pertije in tožbe.
Pride ii tak dacur v hišo, kjer so ženske same, naredi ž njimi, kakor hoče — ako tudi ne-postamo. Ni dolgo temu, ko pride dacar v malo krčmo v hribih, kjer je bila Ženska sama ter zalit- va ko je že navadno shrambo za pijačo pregledal, da ga pelje tudi v druge prostore preiskavat, ker po brinjevci diši. Prestrašena ženica sicer zatrjuje, da nema nikjer kaj dacu podvrženega, vender na zahtevan je pelje dacarja povsod, mej drugim tudi pod streho, kjer mu je morala več skrinj odpreti. Dacar je obleko v dotičnih skrinjah premetaval in ko ni ničesar našel, je odšel. Vprašam, sine li to dacar brez vsega spremstva storiti? Je to postavno?  --   Ravno tu  ženska je  lansko leto
ka/en skoro pouedolžnem plačati morala, plačala je samo z;tto, da ni potov imela.
Ne more se trditi, da se semtertja primeri, da pos niični obrtniki očividno nepostavno ravnajo in tudi morebiti žele zakupnika varati — tam je strogost in natančnost na pravem mestu.
Pri malih prestopkih, kjer nema ne deželna blagajnica, ne zakupnik, ne dacar in sploh nobeden drug kake škode, pa taka pretirani strogost in sitnost od strani dacarjev ni na pravem mestu.
Deželni zbor ni imel gotovo tega namena, ko je to postavo sklenil, da bi nus davkoplačevalce s to postavo mučil! Prepričani smo tudi, da gospod zkupnik daca gotovo ne želi, da bi njegovi organi s tako pretirano strogostjo s strankami postopali.
Razburjenost in nezadovoljnost je vsled tega mej obrtniki tukaj splošna iu ako dacarji z nami ue bodo malo previdneje in prizanesljiveje ravnali, primorani bodemo skupen korak storiti.
Obrnili se bodemo na naše gospode poslance, na visoki deželni zbor in tam za pomoč prosili, ker to je že vender preveč, da bi dacarji z nami ravnali kakor s sužnjimi.
Iz Celja. [Izviren dopis.| (Občni zbor Celjske „Posoj i ln iceu.) V nedeljo 13. t. m. i m- la je „ Posojilnica v Celji" občni zbor, pri katerem je načelstvo poročalo o delovanji iu sedanjem stanji tega zavoda. Iz poročila se je mogel vsakdo opet prepričati, da „ Posojilnica v Celji" od leta do leta bolje iu hitreje napreduje iu se vedno lepše razvija. Lansko leto imela je prometa že 797.321 gld. 8*3 kr. Pristopilo je njej 315 zadružnikov, izstopilo pa samo 10, tako da šteje sedaj 1227 udov, ki so uložili v deležih 17.613 gld.
Hranilnih ulog se je uložilo letos za 79 819 gld. 96 kr. več, akoravno so se obresti na 4*/i znižale. Skup se je pa uložilo 192.846 gld. 3 kr., izplačalo pa 124.195 gld. 30 kr. iu je njih stanje koncem 1886. leta s kapitalizovanimi obrestmi vred 324.9G3 gld. 78 kr.
Stanje danih posojil se je pomnožilo za 97.413 gld. 73 kr. in znaša koncem 188G. I. sedaj 341.717 gld. 89 kr.; posojila so dana 1137 zadružnikom. Na menice se je dalo 193 posojil vkup s 109.400 gld.; mej tem drugim posojilnicam 35.000 gld. proti ukujižbi na zemljišča 72 posojil v znesku 59.302 gld.; ostala posojila v znesku po 173 015 gld. 89 kr. so na osobni kredit proti zadolžnicam.
Drugim (manjšim) posojilnicam dala se je tako velika svota — 35.000 gld. — in to proti znižanim obrtstim, da se njim omogoči uspešno delovanje ter se na ta način denar, ki se v večjih denarnih zavodih raje nabira, po manjših posojilnicah kakor po žilicah opet razteka ter se tako povsod bolje ustreže denarnim potrebam in pospešuje narodno blagostanje. Čistega dobička je 3673 gld. 99 kr., od katerega je občni zbor dovolil mej drugim katoliškemu podpornemu društvu v Celji 100 gld., podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščuikov v Gradei 50 gld. Od čistega dobička 2283 gld. 29 kr. pridene se k specijalni resor v i. ki znaša počenši z novim letom 9268 gld. 19 kr., splošni reservni fond pa znaša 4093 gld. 35 kr., tako da ima zadruga vkup 13.361 gld. 54 kr. re ser v ni h fondov.
Posojilnica v Celji ni imela pri svojih dolžnikih v vseh 6 letih svojega obstanka n i k a k e r š n i h  izgub, — dokaz kako
jali a ueso vedeli, bodo li zvečer še imeli sedanjo gospodsko. Jedenkrat bi prč nek visok plemenitnik bil zaigral ves iinetek svoj, tudi grobnico svojih prednikov, da mu ni verni sluga rodu njegovega pravočasno izpodinaknil stola.
Ko so izvedeli v Doksih, da ueso več Bredovi, so na ves glas zavriskali, da jim ne bode treba peti kakor ua Jičinskem:
. 1 *.< • i i a, niiin bčtlii! i\.»npil nas Breda: z bohtittch Bodlakii1) nadela zobniku,*j
liril;i llillll, lunla!"
Toda v teh časih je bila po čeških vaseh radost podobna pomladanskemu dnevu, ko se vsako trenotje nebo pooblači, solnce zakrije, ves kraj stemni in se čez slamnate strehe žene ploha naglo kakor morski smrk.
Kaj pomaga, da jim ni bilo treba robovati Bredi, ko Ž njim vender le na vojno gredo!
Star sosed je omenil  z nedopovedljivim gla som: „Naše telo je tedaj dveh gospodov, a čegave ao  naše  duše,  vi tukajšnji naselniki? — Ni pod
*, kmet, 2) prošjuk.
božjim solncem vasi jednake. Na ramah naših leži dvojna pretežka robota. Kdo jo vzame z otrok uuu-kov naših? — Naj mi potem kdo razlaga besede: dvema gospodoma ni moči služiti!"
„Saj je tu v uašej okolici vse tako čudno, tudi ta človek okameneli, ki je krivo bil prisegel — pri podružnici!" pripovedoval je drug, a potem sta oba umolknila, ker je prihajal grajski birič.
Še to leto je počila velika vojna iu grof Breda je lovil v Doksih, kogar je kje mogel, ni prizanesel mladičem, katerim je še le mah pognal, in lovci njegovi so iztrgali ženam marsikaterega moža iu deci očeta, — izmej katerih se večjidel nihče ni vrnil.
Na lističi pa, na katerem je v dveh vrstah zapisana ta le Bredova stava, je pripisano še to: „ A j e p r e ta igra zelo duhovita, katero gospodje šah zovejo in prihaja iz pagan s k i h dežel, k j e r j o m og 6 igrati le kralji in knezi. Tudi vztrajajo pri ujej cele dni brez jedi in pijače, kot bi primrz-neni bili. — Kaj vse je le prineseno v to milo našo domovino!" (Dalje prih.)
oprezno in previdno se pri dovoljevanji posojil postopa. Ker se dajejo posojila samo dobrim gospodarjem, plačujejo se obresti in vračajo (a mor t izu je jo) posojila tako redno, da je treba redko kedaj dolžnika opominjati, da se je pa kateri moral tožiti, je prava izjema.
I/ vsega tega je razvidno, da je zaupanje, katero m je ravno ta posojilnica pridobila, povsem opravičeno. Zato pa tudi neso mogli vsi neosnovani napadi, s katerimi so spodnještajerski nemškutarji posojilnice v obče, posebno pa še Celjsko napadali, tega zaupanja čisto nič omajati, nego so le dali povod, da se je o teh zavodih še več pisalo in govorilo ter da je zuanje o njih v širše kroge prodrlo in se zaupanje do njih še boljo utrdilo. Tako so nemškutarji dosegli ravno nasprotno: Hoteli so posojilnice unič ti, pa so jim še do lepšega razcvita pomogli. Mora se njim torej izreči vse priznanje za njihov trud.
Ker še dogovori zarad premembe pravil neso dognani, odgodi se dotična točka duevnega reda, ter se za sedaj samo načelstvo s tem dopolni, da se volita v odbor g. Jaruej Voh, župnik v St. Martinu v Uožuej dolini iu pa gosp. Maks Veršec v Celji.
Konečno izreče zbor načelstvu zahvalo za njegov nesebičen trud, kajti akoravno pripada po pra-vilih od čistega dobička 5°/0 načelstvu, vender do-sedaj ni vzel noben od načelstvu za ves svoj trud uiti novca, nego se je dotični znesek porabil za dobrodelne namene.
Letos je pokazalo načelstvo že dober račun; no, prihodnje leto bo pa — to lahko trdimo, ne da bi ravno treba bilo proroškega duha — račun Še boljši.
Matica Slovenska.
LXXV. odborovn seja duo 12 fubrnv<trja 1887.
Pričujočih odbornikov 17, izmej vnanjih J. Kersnik; predseduje prof. J o s. Maru. Zapisnik o 74. odborovi seji 9. oktobra m. I., ki sta ga pregledala A. Raič iu i. Tomšič, se potrdi brez ugovora. Danes bodita mu svedoka A. kržič in Vil. Zupančič, poprosi predsednik ter naznanja to le:
Predsednik „Matice Hrvatske", pl. Kukuljevič Sakcinski, je 7. novembra obhajal svojo 701etnico in oOletnico svojega književnega delovanja „Matica Slovenska" mu je čestitala, naj vlada še mnoga mnoga leta „Matico" tako, da bode na korist in slavo i Hrvatom i Slovencem. Prav v ta nnnieii se je srečno opouovila vzajemnost mej obema, in nedavno je postala „Hrvatska Matica" naši nad 40 knjig svojih; tudi „Akademija jugoslovanska" je poprosila nekaterih naših sebi v dopolnitev. Došlo je „Matici" naznanilo, da 14. t. m. in naslednje dni hoče obhajati „Akademija" v Zagrebu stoletnico o smrti preučenega P. Jos. Itug. Boškoviča (r. 1711, u. 15. fehr. 1787) Poprosil sem slovenskega akademika prof. M. Valjavca, naj o tej svečanosti v imenu .Matice Slovenske" na najprimernejši način „Akademiji" razodene naše vzajemno čestitanje. Jednako srbsko naznanilo došlo nam je tudi iz B digrada.
Prof. dr. dag i ču se je poslala častna diploma, katero je lično opisal odbornik Stegnar, za kar bodi mu hvala! Kakega odgovora doslej ni; tako tudi ne od g. Gorjupa, torej dotični odsek nima nikakega posla. — Umrl nam je predragi odbornik i u pisatelj, prof. Fr. Erjavec. „Matica" mu je brzojavno naročila po poverjeniku svojem A. Marušiči krasen venec, ki ga je zastopnik njen, prof. M. Pleteršnik, o pogrebu colo sam nosil, za kar mu bodi dostojna hvala. Kaj več o ranjkem se pogovorimo, ako ne prej, v občnem zboru.
Občni zbor utegne biti v sredo po veliki noči 13. aprila Sredi posta bo morebiti treba kakega odsekovega posvetovanja, ako ne odborove seje. Za-stran odbornikov, kateri naj izstopijo, prosim so veta. Po pravilih naših odstopi vsako leto deset po vo-litvi najstarejših odbornikov. Nekdaj smo se tega držali, in kadar jih je bilo po umrlih na pr. več, smo žrebali; zadnji čas pa se je svetovalo, naj izstopijo vsi, katerim je potekla 4letna doba. Prof. Leveč se poprime tega nasveta, predsednik pa priporoča stari red, ki ga odbor po glasovanji tudi potrdi. Vsled tega se je naposled žrebalo, in nekaj po smrti in odpovedi, nekaj po tem vadljanji izstopijo letos iz odbora gg. f Fr. Erjavec, I. Hribar, Fr. Hubad, A. Kržič, Fr. Leveč, A. Marušić, f B. Raič, L. Robič, A. Seuekovič in Fr. Wiesthaler.
Prof. dr. K. Glaser me je pojmeno vprašal, nadaljuje predsednik, ali shranuje „Matica" Raićev rokopis: Gafovi dodatki k Miklošičevemu slovarju. Jaz sem mu odgovoril, da tega dela „Matica" nikdar ni imela v lasti. Kar je dobila po ranjkem Cafu, bilo je malo iu neznatno. — O tej priliki naj vam potožim neko stvar. V zadnjem občnem zboru sem poprosil slovenskih pisateljev in zlasti časnikarjev, naj prvega svojega znanstvenega zavoda „Matice Slovenske" brez uzroka javno ne smešijo in ne sumničijo. Kolikor jaz vem, hvaluo pripozna-vam. so slovenski časniki prošnjo mojo spolnovali razen jednega. Ta, o katerem najprej veljajo besede
v pe. 54, 13 itd., sramotil je „Matico" in njen odbor že trikrat Kako je poročal o občnem zboru, o tem ne govorim, ker je imel dokaj prič, ki Že vedo kako je stvar rasojevati.
Ali kar se piše o zapuščini C a tov i, o životopisu B. Kara in o S t Vrazovi, o tem moram nekoliko omeniti. Ni res, da bil Raič rokopis Cafov. „Dopolnek, popravek in razjasnila k Miklošičevemu st8l. slovarju11   prejel od „Matice"; prevzel ga je morda  kar na mestu po  njegovi  smrti.    Kako se more opravičena   imenovati  zahteva, naj „Matica* v petih mesecih na   svoje  stroške   preskrbi do 20 tiskanih pol v gotovi Cirilici in to „Slov. Matica" v Ljubljani? Bilo je to nemogoče in  - „ultra posse nemo!"   Človek nikdar rad n-' sliši o svojih napakah in nedostatkib,   nikar  le o godu  ali o s\eča nosti svoji. Zdel« se je v vsem nedostojuo, kaj ta kega poklanjati slavij enemu  učenjaku.   Kaj hočem reči o trditvi, da bi „Matica" š«1 životopisa svojega častnega člana ne bila dala, ko bi imela drugih se-Btavkov v rabo!!   Tudi ono, kar se kaže o 100O izvodih posebej, o kroniki Vramčevi, o Spomeniku" itd., nikakor ni pristojno. — Kakor o Cafovi, tako se svet moti tudi o St. Vrazovi književni zapuščini,   katero  je  dobilu   „Matica Slovenska". Imel jo je dr. Krek v Gradei,  in naprošen, n j jo „Matici uredi, tega ni storil. Zahteval jo je B. Raič, in poprošen, naj jo ali sam ali po katerem drugem uravna za „Matico" — ni hotel. Izposodil si jo je dr. Jos. Pajek, je nekaj porabil, drugo pustil. Poslala se je na prošnjo  dr. Sketu,   kateri  je potem sam spoznal, da ni kaj velike vrednosti.   Pošlje se naposled dr. Strekelju po želji njegovi v poseben namen. Kateri so videli omenjeno zapuščino, vedo, da ni tolike vrednosti, da bi bila „Matici" in Vrazu na slavo. — Ako se  torej   v  slovenskem čnaniku piše:   Kdaj  bode  neki dala „Matica" Vrazovo zapuščino na svetlo?   Ali je sinemo uputi — 35 let po smrti slovenskega naroda?!    Prej se bomo Slovenci morali  menda še naučiti   slovnice talijanske, nemara še tudi katere nemške!! Kde si ti nam zaostala jedina hči našega vročega zaupanja? itd. — Kaj je to in — čemu!   Vzlastl bedasto je, kar jo ondi nacrtano o paklu, vica h iu <> nebesih! Priporočiti bi hotel gospodoma izdateljema in lastnikoma, da dopovesta uredniku, naj takih psovk zoper „Matico" v slovenski list ne vsprejema. Kdor ima kako pritožbo, obrne naj st? do odbora, in kedar ee mu pravična prošnja krivično reši, takrat naj nas za toži pred svetom ter javno pograja.  Sicer pa tega ne dela uoben narod, da bi svoje znanstvene zavode grdil si sam, kar sem povedal že v občnem zboru. In prav sedaj „Slov  Matice" delovanje in napredovanje  hvalno  priznavajo Čehi in Hrvati;  mi pa: tica v svoje gnezdo! Toliko se mi je zdelo, da sem dolžan kot predsednik spregovoriti na tem mestu, ne da bi trebalo  drugod po javnih glasilih  — v obrambo „Matice slovenske". — Po zahtevi odbo-rovi se predsednikov- besede priobčujejo v pričuj o čem poročilu.
V imenu književnega odseka poroča na to tajnik: Kakor lani naj tudi letos „Matica" izda tri knjige: 1. Letopis, kateremu urednik na prošnjo pred sednikovo ostane prof. Fr. Lovec Poziv glede sestavkov naj se po časnikih ponovi. Po želji Kersnikovi obeta predsednik, da bode dal imenik še primerno skrajšati 2. Zabavne knjižice II. zvezek. V ta namen si je „Maticu" pridobila iz zapuščine ranjkega Podgoriškega prevod romana Gogoljevega „Mrtve duše" ali »Čičikove doživelosti", kateri je torej iz drugega slovstva in mimo lanskega še mi kavnejši. Rokopisa pregled in tiskarska poprava se je izročila J. Ciinperraunu po pogojih, katere odbor dopusti. 3. Uvod ali priprava v modroslovje. To knjigo je ponudil dr. Lampe po obširni osnovi, katero je bil izročil književnemu odseku. Le-ta je prepustil odboru, uaj se odloči, in po nekaterih opazkah Kersnikovih in Vodušekovih ukrene se tako, da pisatelj do srede maja meseca predloži rokopis, in ako se vsled pravil po presojevalcih odobri, bode naj tretja knjiga letos družnikom, ker je silno želeti, da se tudi nam Slovencem preorje vender ledina v to vedo.
Za tem poročilom nasvetuje prof. A. Raič, naj po želji Matičarjev, v časnikikih izraženi, „Matica" (hi na svetlo spise ranjkega prof. Erjavca. Prof. Leveč pojasni, da bi to mogli biti le spisi leposlovni. Temu pritrdi prvosednik, ter z ozironi na to, da letos ni več mogoče in da leposlovno knjigo že imamo, izroči naj se ta uasvet književnemu odseku, kateri naj potrebno ukrene, pravico si pridobi, poišče moža, kateri bode spise odbral in uravnal, ter pripravi to za prihodnjo sejo odborovo, kar se so glasno vsprejme. Sicer pa se obrača predsednik do gosp. Levca, naj bi ali on sam, ali kateri drugi oskrbel kak spis o velezaslužnem ranjkem odborniku v letopis, ako se ue dobi morda kaj izvirnega iz zapuščine njegove.
Po nasvetu književnega odseka se odobri, da se knjige po pogodbah natanko določenih, tudi le toB izročijo trem tiskarnam, ker se je izkazalo lani na korist „Matici", in da se po predlogu L. Robiča, pregledovalca društvenih računov, neke neopravičene zahteve vzajemno poravnajo.
Računski sklep za 1. 1880., proračun za I. 1888., in račun o tujem premoženji, kateri so dovršeni bili odbornikom na ogled, se brez ugovora odobre
V imenu gospodarskega odseka poroča tajnik, da se v hiši na Kongresnem trgu zgodi neka pre-
memba ; da sta za hišo na Bregu dva kupca, in da naj se glede prodaje počaka do konca tekočega leta. Glede Koekejeve zadeve pisalo se je predsednikovemu namestniku na Dunaj, naj stvar konečno uravna.
Prošnje za »Matične" knjige se v novejšem času množijo. Po naročilu, naj o knjigah, katerih je še več na razpolaganje, odločuje predsedništvo s tajništvom ali oziroma s književnim odsekom, darovalo se jih je družnikom ali društvom, vzlasti šolski mladini n. pr. kakor prej gimnaziji v Kranji in Novemmestu, tako s daj realki in gimnaziji v Ljub ljani nekaj več. Pri tej priliki izreče iskreno hvalo odboru pričujoči gimnazijski ravnatelj J. Šuman za podarjene knjige v imenu učencev in učiteljev; tako tudi prof A. Raič glede realke. Ker ima „Matica" nekaterih zemljevidov še obilo, celega atlasa pa ne več in ga tudi v novic izdajati ne more, sklene jih pokloniti „Narodni šoli*', katera naj jih potem podaruje učencem in učiteljem, šolam meščanskim in ljudskim.
Knjižnica „Matična" je narastla od za'nje seje za 106 knjis, zvezkov, časopisov itd., od katerih je dobila 12 vsled daril, 94 pa po zamenji. Mej darili so tudi J Flisovi „Stavbinski slogi", za katere bodi darovalcu primerna zahvala. Po zamenji došlo jej je največ knjig hrvatskih, ruskih, čeških,
Tajnik omenja, da je bilo treba glede pover-jeništev nekaterih sprememb, kar se vsprejme na znanje; s posebno pohvalo pa odbor počasti prizadevanje tajnikove, da se redovno uplačuje, da se pridobivajo novi udje, letniki in ustanovniki, stari pa da dopoluujejo svoje obljubljene a zaostale do neske na čast in korist „Slov. Matici".
(Kont'c |>rih.)
Domače stvari.
— (Novoimenovani Krški škof dr. K ah n) je Nemec. Porodil se je dne 11. aprila 1839 v Delah na gorenjem Koroškem od kmetskih sta-rišev. Šolal se je najprej v Celovci, potem pa na gimnaziji v Št. Pavlu iu v Gradci, kjer je 1864. I. bogoslovje dovršil in bil potem učitelj veronauka na višji realki. L 1882 bil je imenovan profesorjem na deškem semenišči, I. 1883 pa kanonikom. Slo venski ne zna, torej kakor pokojni Funder ne bode mogel občevati s svojimi ovčicami v njih jeziku. Pokojni Funder je ta nedostatek mnogokrat obža loval, njegovemu nasledniku tudi ne bode nič dru-zega preostajalo, čeravno nam je s samim obžalovanjem krvavo malo pomagano.
~- (Za podporno društvo), ki se snuje na Dunaji, podaril je g. Ivan Hribar 5 gld.
— (Dramatično društvo) imu 27. febrlivarja t. I. svoj občni zbor. Društvenike in prijatelje naše dramatike, ki pač zasluži vsestransko podporo od slovenskega razumništvu, uljudno vabimo, naj se prav mnogobrojno udeleže tegu občnega zborovanja. Ob jednem opozorjamo tudi naše olikane kroge, naj bi prav mnogobrojno pristopil) k temu za splošni razvoj naš toli važnemu društvu.
— (Slovenska predstava) bode, kakor smo že poročali, jutri v četrtek 17. t. m. Sedeži se dobivajo v četrtek od 11.—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne v dramatičnega društva sobi (Čitalnica, I. nadstropje,)
— (Plesni vence k.) Odbor narodne čitalnice Ljubljanske nas prosi, da opozorimo društvenike še jedenkrat po tej poti na venček. ki ga pri redi čitalnica v svojih zgornjih  prostorih dne 19. t. m., tedaj istega dne, kot bo v strelišKih prosto rih nemškutarski „Bauemball".   Svoji k svojim!
— (^Kmetovalec".) Gospodarski list s podobami, ki je letos začel izhajati kot uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe kranjske, izdal je včeraj svojo 3. številko. List je vrlo uredovan in prav veseli nus, da smo s »Kmetovalcem" dobili list, ki bode strokovno razpravljal vsa za kmetijstvo važna vprašanja. Člani kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno, sicer pa stoji po pošti 2 gld. na leto. Priporočamo ga v obilo naročbo vsem gospodarjem, ker je list po obliki in po vsebini podpore vreden.
— (Diamant na Žabjaku) se v zaporu ne čuti posebno srečnega, rad bi zopet užival zlato svobodo. Zaradi tega se dela bolnega, češ, ako pridem v bolnico, bodem laglje odkuril, kakor se mi je to posrečilo v Budimpešti in v Komornu A ker ga poznajo, da je simulant, mu vse nič ne pomaga. Ker je menda tudi sam uvidel, da mu vsa lukavost ne pomaga iz zanjke, poskusil je pretekli teden zopet kaj novega. Žlico, s katero je jedel, hotel si je potisniti v grlo. Pazniki so mu jo komaj odvzeli, kajti držal jo je tako krčevito, da je bila vsa zvita in se poznajo vsi zobje na njej.
— (V Ameriko) odšlo je, kakor čitamo v „Dolenjskih Novicah" od Novega leta do sedaj samo
iz novomeškega okrajnega glavarstva 71  osob, U okraja črnomaljskega pa več kot dvakrat toliko.
— (Vabilo k maske rad i,) katero priredi Narodna čitaln ca v Kamniku na pustno nedeljo dne 20. februvarja t. 1. Ustopnina za maskirane ude 20 kr., za nemaskirane neude 40 kr , maske ne plačajo ustopnine. Maskam je dovoljen ustop le s posebnim izkazom, kateri se dobi brezplačno v pro-dajalnici Podrekarjevi v Kamniku. — Začetek ob 7. uri zvečer.
— (Občinski odbor pri sv. L o r e n c i v puščavi,) napel je vse svoje žile, da bi zabrani! zborovanje tukajšnjega kmetskega bralnega društva Pa žal! žile so popokale in slavni občinski odbor zdihuje in toguje zdaj v svoji .-d bosti in onemoglo sti in le to ga zna še malo potolažiti in okrepčati, da bo videl, kako veselo bode naše društvo dne 20. februvarja t. 1. pri g. Andreji Pernatu zborovalo Vspored zborovanja je sledeči: a) Ouvertura iz opere Conte St. Bonifacio; b) Govor; c) Senčica iz opere Dinorah; d) Tajnikovo poročilo; e) Don Cesar, poutpourri; f) Bob iz Kranja, šaloigra s petjem : g) Prosta zabava s petjem in plesom Svirala bode vojaška godba 47. pešpolka. Ustopnina za osobo 50 kr. — Začetek ob 3. uri popoludue. Vse rodoljube prav uljudno prosimo, da nas takrat v obilnem številu počaste.
— (Notranjska p o s o j i 1 n i c a)  imela je I. 1886. 48.218 gld. 2 kr. dohodkov in 46.037 gld. 12 kr.  troškov,  torej prometa 94.255 gld. 14 kr. Gotovine v blagajnici 31. decembra p. 1. 2.180 gld. 90 kr. — Udov z opravilnimi deleži je na novo pristopilo 29, izstopilo pa 10. Ustanovni, oziroma zadružni fond znaša z opravilnimi deleži vred koncem 1. 1886. 10 950 gld. — Posojil  dovolilo  se je 29 strankam in bo je uplačalo na ta konto 28.152 gld. 50 kr., izplačalo pa 30.211 gld  — Posojila, katera so se dajala le proti osobnomu poroštvu z majhnimi izjemami znašajo koncem 1. 1886. 26.463 gld. 58 kr. Na konto hranilnih uklad plačalo se je 8.255 gld. 23 kr., izplačalo pa 6.504 gld. 88 kr. Stanje hranilnih uklad koncem 1. 1. 12.075 gld. 73 kr. Bilanca izkaže 29.553 gld. 62 kr. aktiv in 28.294 ghl, 72 kr. pasiv,  torej čistega dobička 1.258 gld. 90 kr. Po sklepu občnega zbora dne 30. januvarja t. 1. se ima dobiček sledeče razdeliti: Deležnikom plaču se po 4 7-2 ghl. na zadružni delež, kar znaša 492 gld. 75 kr , reservnemu fondu pridene se 25% kar je 314 gld. 73 kr., ravnateljstvu nagrade 62 gld. 94 kr. inventarju se odpiše 90 gld. in ostanek 298 gld. 48 kr. prenese se kot saldo na nov račun. Reservni fond znašal je koncem I. 493 gld. 33 kr., prištevši 314 gld. 73 kr   znaša sedaj  808 gld. 6 kr. Isti občni zbor volil je v ravnateljstvo gg. dr. I. Pita-mica, ravnateljem; Josipa Lavrenčiča, trgovca, bla gajnikom; Petra Kraigherja, trgovca, kontrolorjem; Fr. Kuttiua, trgovca in Ferko Gasparija, c. kr, okr. živinozdravniku,   namestnikoma, vsi iz  Postojine. V nadzorstvo bili so voljeni gg. A. Globočnik, c. kr. deželne vlade svetnik v Ljubljani; Fran Lavrič, ve-letržec na Rakeku, Fr. Križaj, veletržec v Št. Petru; Anton Lodes, nadlogar v Bukovji;  A. Kraig he.r; trg. in dr. Jak. Šegula odvetniški koncipijent oba iz Postojine. Sklenilo se je, da se ima uplačati pri posojilih  do   100  gld.  opravilni delež po 2 gld. čez 100 gl. pa kakor dozdaj po 10 gld. Izvršitev te spremembo pravil naloži se ravnateljstvu. Ravnateljstvo in nadzorstvo je v svoji skupni seji dne 13. februvarja t. 1. sklenilo znižati obresti posojilom od 8 na 7% in ima  to pričeti s 1. marcem  t. I. Po 8°/0 plačane obresti se ne povračajo
Telegrami »Slovenskemu Narodu'-:
Carigrad 16. februarji. Mej Porto in odposlanci bolgarskimi doseglo se je sporazum-ljenje o sestavi regentstva. Slednje bo sestavljeno iz Štambulova, Cankova iti še tretje popolnem neutralne osobe, ki se bode pa pozneje določila. Ob jednem se je imenovanje novega vojnega ministra načeloma dovolilo.
Dublin 16- februarja. Blizu Ballvcara v grofiji Clare se je včeraj zvečer iz zasede streljalo na sodnijskega izvrševalca in spremljajoča ga policaja. Vsi trije ranjeni, prvi smrtno. Zlodejca še neso dobili.
Razne vesti.
:f (Nemška vestnost.) „Deutscbes Adela-blatt" zagotavlja, da je znani senzačiii članek v „Post", ki je tuko silno razburil vse  borze, neka
'mlinska banka naročila, katera je 8 tem šest 11<ilijonov mark zasluzila
* (Platine) so preteklo leto v Rusiji toliko l'.bili, da      jej je cena znatno znižala.   Pud (40 funtov) stal je prej 5500 rubljev, sedaj pa se pro daje po 4000 rubljev.   Skoro vsa platina pošlje se m Angleško. _
Tulci
IT), februvarja.
Pri MtMMM Roncbor z Dunaja. — TOptfer, Gutkais t« Linca. — Taucher z Ininaja — Herenschwand iz Gradca — Braun z Pmi ijh. — Baan^nulli,   Lampo iz Zagreba. —
Pri "iliiii StOssl, Geks z Dunaja. — pl Rtusch, IVtinelli iz Trsta. — Ficht z Dunaja — Rendulič iz Pulja.
l'n MtNiri|Miieui  iiHiirji    Levstik  iz Ljubljane.
t'iiirli ko v I Jiihljrtiil :
15. februvarja: Janez Maček, delavčev sin, 4'/» let«, 11'ivica Št. 33, ea davico.
V deielnej bolnici:
13. februvarja: Josip Dimic, delavec, 42 let, za raz-II rjenjem pluč.
14. februvirja: Jakob Jenko, gostač, 01 let, za plućni co.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v ni in-	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v mm.
-= i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7 n • 82 hi«. 742-62 nm. 745 ti Ima.	— 3-0" C : brez v. 0 2» C z. vzh. — 4-4° C m. vzh.		megla jas. d. jas.	j 0 00 mm.
Srednja temperatura 2*4', za 2*1" pod normalom.
XDiaxia<3sls:a. borza
dne 16. februvarja t. I. Izvirno tclegrafično poročilo.)
včeraj — danes
: apirna renta.....gld.   7775 — gld 7765
>rebrna renta     ....     „     79 90 — „ 7975
/lata renta .           .    .   .           109*20 — ; 108"65
ML marčna renta         .   .     „     9655 — H 9630
-Vkcije narodne banke            „   H4K-— — „   845*—
Kreditne akcije    ....     „   27010 — „ 270-10
London   ...                 *   128H0 - „ 12855
srebro........                                 n --- — »--
Napol.                           •     ■         H - „     10 14-/,
O. kr. cekini        .                          B04 — „      6 04
Nemške marko                      „     '-2-95 — n     62 95
'.•/. državne srečke ti I. 1854   860 gld. 12» gld.— kr.
Državno srečko il 1. 1864          100 g Id, 165 ,   50 „
«»gersku zlati- renta 4°/o          • 9f>   -   J'y ■
Ogerska papirna renta 6  . ^0 •   30 „
.°/0 štajerske zeniljiSč. odvez, oblig. 105 »50 „
)unava reg. iirecke 5°/0            100 gld 113 , 75
Zemlj obč. avstr. 4«/|l>/0 zlati /.aut. listi 125 „ 90 , .'rior. oblig. Eltznbetine zapad, železnice fl   — „
'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 99   „   80 „
Kreditne Brečke                   100 t 173   „25 „
Itudolfove srečke                         10   . 17    „ 90
Akcije Hnj-lo-avstr. banke         120   . 102 „60
Trammwuy-dru8t velj. 170 gld. a. v. 206 „
Naznanilo.
Doslej veljavne znamke za ljudsko kuhinjo so ve-'avne saino Se do konca meHeoa uiareii 1987. let«.
I'o pretečeni tej dobi oddajale se ne bodo več zanje jedi'a, kor sđ bodo sedaj  upeljale druge znamke za ljudsko ku-injo.
Ljudska kuhinja v Ljubljani,
dno 15. februvarja 1887.
Hubsohmann, stotnik, io7—1) načelnik.
I : i r><»li. južne žole/.niee postaji Kulog in I.«/.*', na KranjMkeni, s stalno vodo, 5 tečaji, 4 sobami, kuhinjo, ; letjo, uiagacinona, skednjem, šupo, 2 kozolcema, 2 hle-- otnH, 23 orali travnikov in njiv ter 20 orali bukovega .'»zda, produ *«* tc proate roke. Cenilo 17.400 gld. — Ponudbe vsprejema Fr« JIuller-|ev Aiinoucenuureuu i Ljubljani. (108—1)
UmuCue 41—8) t
l in zobovja f
'  ustavlja po najnovejšem  a mer ikanskcin načinu
,   brez vsakih bolečin ter opravlja  |»loml.ovniij« iu $
vse itubnc oikcruetle O
0 •* *
1 zobozdravnik A. Paichel, t
.y. poleg lirudeckesra inorttu.  I. nadstropje. *>
* O
S • ^a zims^° zdravljenje!
Nova napolnitev
smedicinalnegas
(ki s»> pa ne sme zamenjati a tovarniškim ribjim oljem)
ribjega olja. fej
1'i-isiin«   in jedino  zdravilno. Al
l atekl. 60 kr., dvojne velikosti 1 gld. Prodaja (802—17)
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v I_ij^xTolja.rii. Razpošilja na vsak dan po potiti.
i>.i niin.i,-. im vsa k emu omisliti si, kar je v vsake) sobi naj praktičueje in najlepše, i ■■iit.vil sem svojim dlvanom za malo česa nizko oeno
S£ »-Id.
Moji divani preoblečeni so l modernim, trpežnim bligom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se) Jamči Divani imajo pod sedežem predalo, H na zahtevanjo izdelujem jih tudi brez istega. Besnim kup eni na deželi po Sijem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena Velja le aa malo časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih najbobSo izpeljavo so jamči.
Anion Obreza,
tapeclrar v IJiibljnnl, Kljuoarske ulice št. 3.
Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oenl, brao in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost.        (54—8)
Zgubil ae je 5 mesecev star
lovsk pes (brak),
bele kratke dlako; ima rujavkaata ušesa in rujavo majhno piko sredi čela. — Kdor ve, kje da je, naj blagovoli to proti primernemu plačilu sporočiti lovakeinn klanu v Dolenjem Logatcl. (103—2)
Parčka am eteljsla izložba
steklenih fotografij
Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4
v novi hiši tik kazine.
Od četrtka 17. fetiruvarju do untevftl »oboto 19. februvarja:
VII serija: (60—7)
Fšle-mele, Amerika, Kalifornija itd.
Odprto vsak dan od 2. ura popaludne do 8. zvečer.
Ustopnina mu osobo ttO kr. — /u fte«t iistopnie vkupe O O kr. — Uetopninu za deeu lO kr.
Vsako nedeljo in četrtek nova izložba.
Spedicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnice
sproti JOSIP STRASSER ^roii
kolodvora.   v toipruku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. NataTičneja rzvestja za vse obhode. Komhinovanl in mej narodu i obratiti obhodi. Specijalne uredbe za pl < ninske obhode. Vozni hiteti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—1) Hottcrdama  \       vozijo vsako nedeljo
prekrasni parniki od cen. kr. avstrijske rlade
iiizozeisfco-aiiieriške Novi Yott
Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in iiajcenejia pot.
Iz in
Amsterdama
aoncesijonovane parnišKe iružlie v
Skušena štupa za živino
j>o 50 lii-.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj iu prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po čcevih, bezgavk, vseh nalezljivih kožnih bol p /ni j. kašlja, plučnih iu vratnih bolez-nij ter odpravlja vae gliste ter vzdržuje konje de-
8
bele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zametek z rahilniui navodom vred volja le 50 kr., i> zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Dobiva se v (803—17)
„LEKARNI TRNK00ZT"
■i zraven rotovža v Ljubljani, mm
^      It a/, po v. i! jj»  h«  VHUk   ti u u   po   posli. _
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovan j« za življenje iti proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobra tu |»k<> prll|nblien» avatrijaku «lrutbu. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod 91. 1867** poslati temu listu. (.70—5)
Naznanilo.
„Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice"
rfgistrovnua zadruga 7. neomejenim poroštvom
znižala je obresti posojilom in dovoljuje o<l denaš-njega dne naprej novu posojila pod sledečimi pogoji:
1. Posojila proti intabulirunemu dolžnemu ali zastavnemu pismu po 6° 0. Prvikrat računajo se tudi uradni stroški.
2. Posojila proti menici po o'/a°/oi n katerim, se še prištevajo uradni stroški, kakor do seduj.
Hranilne uloge vsprejema po l'/a%. obrestujejo se pol mesečno, koncem leta pa obresti kapitaliziraju.
Obrestovanje hranilnih ulog s 5% proti polletni odpovedi se •/. denašnjim dnem obustavi in strankam, katere so imele te na ta način uložene, s tem do 1. marca t. 1. odpovedo.
Uradni dan je vsak torek od 9. do 12. ura. Prošnje za posojila se pa vsprejemajo vsak dan v tednu v navadnih uradnih urah.
Pisarna društva je na Marije Terezijo cesti hiš. it. 3 v Ljubljani.
Ljubljana, dne 15. februvarja 1887.
Ravnateljstvo.
Mokriška graščina
(pošta Jesenice na Savi) c^-*> parodija: ~2LME
oves:
Tri umi' 100 klg. Ligovo 100
10 gld. 12 .
■ mmnir ■ Najboljše  vrste,  kakor : M MUillpll i Eary Veiniont, Magnum
bornim, Gripple castle 100 klg.   .   .   6—8 gld.
Semensko ajdo: TOTftS m
mm , ...      Salix viininalis I 1U0O
Vrbove sadike: .   ;\ ,wwm m
„    amygdalina J 2 gld.
(ovijač) 1 hektoliter.....12 gld.
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHN
3T
ki sta pri prvej  Dunajskej razstavi  kuhinjske uuutnos i bili  odlikovani z najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu ■ registrovauo varstveno znamko iu firmo. (856—M))
pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v jani pri g. Petru l,assiiik-u.
liii/.po.Mlja so v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj. IV., Alleffasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
f VIZITNICE f
priporoča ^
INA TISKARNA |
v Ljubljani. |
BRATA EBERL '
prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, aa debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične l>arve in eouiee ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-7)
, LJUBLJANA . goapodu'J. Villiar-jii liis'. štev. 1. LJUBLJANA.,
Izdatclj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
09