1Uvod
Digitalna preobrazba vključuje večjo uporabo tehnologije
za izboljšanje izkušnje zaposlenih, uporabnikov, dobavitel-
jev, partnerjev in ostalih zainteresiranih deležnikov (1). V
preteklosti so ti procesi v lekarni na primarni ravni (v nada-
ljevanju: lekarna) vključevali zlasti integracijo digitalne teh-
nologije na področju informatizacije lekarniškega poslovanja
9 farm vestn 2021; 72
DIGITALNA
PREOBRAZBA
LEKARNE 
NA PRIMARNI
RAVNI
DIGITAL
TRANSFORMATION 
IN A COMMUNITY
PHARMACY
AVTORJA / AUTHORS:
mag. Nina Pisk, mag. farm., spec.1
Jan Rakuša, mag. farm.2
1 Javni zavod Gorenjske lekarne, 
Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj
2 Javni zavod Lekarna Ljubljana, 
Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: pisknina@gmail.com 
POVZETEK
Digitalizacija v lekarniški dejavnosti zajema predvsem
področja razvoja informacijsko-komunikacijskih teh-
nologij, komunikacije z uporabniki in drugimi deležniki
v zdravstvu. V preteklosti je bil poudarek predvsem
na razvoju lekarniške infrastrukture, lekarniških pro-
gramov, pridobivanju novih znanj in kompetenc, av-
tomatizaciji delovnih procesov in vpeljavi številnih re-
šitev, ki so ob digitalizaciji prenosa podatkov
prispevale k varni in pravilni uporabi zdravila pri bol-
niku in zmanjšale možnost napake ob izdaji zdravila.
V prihodnosti bo ključna nadaljnja implementacija
naprednih tehnoloških rešitev in umetne inteligence
v vsakodnevno delo ob sočasnem razvoju in izobra-
ževanju zaposlenih za njihovo uporabo. Za vse izmed
nas bosta v prihodnosti izjemnega pomena obvla-
dovanje in interpretacija ogromne množice podatkov,
ki jih bomo prejemali na vsakem koraku. Lekarniški
farmacevti bomo z znanjem, kritično presojo in ustre-
zno digitalno pismenostjo lahko ponudili storitve z
dodano vrednostjo in še utrdili svoj položaj v procesu
zdravljenja z zdravili.
KLJUČNE BESEDE: 
digitalna preobrazba, komunikacija, lekarna na pri-
marni ravni, lekarniški farmacevt, razvoj, vizija, zgo-
dovinski pregled
ABSTRACT
Digitalisation in community pharmacy mainly covers
the development of information and communication
technologies, communication with users and com-
munication with other healthcare providers in a
healthcare system. In the past, the emphasis was
mainly on the development of pharmacy infrastruc-
ture, pharmacy computer programs, acquiring new
competencies, automation of work processes and
the introduction of many solutions that contributed
to the safe and correct use of the drug by the
patient and reduced the possibility of error when
dispensing the drug. In the future, further imple-
mentation of advanced technological solutions and
artificial intelligence into daily work will be crucial,
while developing and educating employees for their
use. For all of us, mastering and interpreting the
vast amount of data will be extremely important in
the future. At this point, community pharmacists
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
treben prehod iz sistema v DOS-u na okolje MS Windows,
ki je omogočil kompatibilnost z drugimi aplikacijami (2).
Kasneje se je (zlasti v javnih zavodih) pokazala potreba po
centralizaciji podatkov, z možnostjo vodstvenega nad-
zora in največjo možno razbremenitvijo posameznih enot z
administrativnimi opravili ter časovno in stroškovno optimi-
zacijo procesov. Novejši sistemi IKT omogočajo stalen pre-
nos, shranjevanje in osveževanje podatkov (replikacijo) med
enotami in upravo zavoda. To je pomembno za analize po-
datkov in dela ter sprejemanje odločitev (2).
IKT je bilo potrebno ustrezno programsko nadgraditi tudi
z dodatnimi moduli za e-poslovanje. Leta 2013 so bili
npr. uvedeni t. i. e-izdatki za zahteve do plačnikov, leta
2014 e-račun kot obvezen način za javni sektor in za e-
podpise izjav na podpisne tablice ob izdajnih mestih pri iz-
daji medicinskih pripomočkov na obnovljivo naročilnico in
izjav pri izdaji nadstandardnih medicinskih pripomočkov
skladno z zahtevo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo-
venije (ZZZS), leta 2015 davčne blagajne (2). Leta 2017 se
je uveljavila e-knjiga Atestov (analiznih certifikatov) ob prev-
zemu farmacevtskih surovin (2). Uvedeno je bilo tudi naro-
čanje blaga v elektronski obliki, kar so veledrogerije nad-
gradile še s spletnimi portali za obveščanje kupcev. V
nekatere IKT je vključena tudi možnost neposrednega po-
ročanja o neželenem učinku zdravila.
2.1.2 vključitev v on-line sistem zvzz
2.1.2.1 Kartica zdravstvenega zavarovanja (KZZ)
Veliko novost so predstavljale KZZ, uvedene leta 2000.
Vsebovale so čipe s podatki o zdravstvenem zavarovanju,
ki jih je bilo treba sprva posodabljati vsake tri mesece na
terminalih, ki so bili v lasti ZZZS in nameščeni v njihovih
poslovalnicah, zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Pri iz-
daji zdravil na recept so KZZ predstavljale kakovostnejši
vir podatkov o zdravstvenem zavarovanju, na sam proces
izdaje pa niso vplivale. Zaradi zagotovitve ustrezne infra-
strukture je bilo treba tudi v lekarnah posodobiti precejšen
del IKT. Prenova je vključevala menjavo strojne opreme
(delovne postaje na izdajnih mestih v lekarnah), menjavo
aktivne mrežne opreme (usmerjevalniki, mrežna stikala),
nadgradnjo internetnih povezav, montažo in konfiguracije
novih čitalcev KZZ (2).
2.1.2.2 On-line sistem elektronskega poslovanja
On-line sistem elektronskega poslovanja v sistemu ZVZZ
so uvedli v začetku leta 2009. Ta omogoča izmenjavo po-
datkov o zdravstvenem zavarovanju bolnikov neposredno
med informacijskim sistemom zdravstvenih izvajalcev in
ter dostopa do informacij, v sedanjosti in prihodnosti pa
se bodo vse bolj vključevali tudi elementi digitalnih, social-
nih, mobilnih in ostalih tehnologij, ki bodo v pomoč pri
odločanju glede farmakoterapije in bolnikom pri upravljanju
s svojim zdravjem in zdravili. Članek predstavlja tako zgo-
dovinski pregled kot možen razvoj v prihodnosti.
2Mejniki digitalnePreobrazbe v Preteklosti
Razvoj oz. informatizacija lekarniških procesov, poslovanja
in upravljanja s podatki ter programske opreme, je sledil
spremembam na področju informatike, sistema zdravstve-
nega varstva in zdravstvenega zavarovanja (ZVZZ) ter želji
po optimizaciji delovnih procesov (DP). S temi se je opti-
miziral tudi prenos podatkov, zmanjšal obseg brezpapir-
nega poslovanja in postopoma vzpostavil tudi elektronski
arhiv dokumentov (npr. receptov, dobavnic … ).
2.1 RAZVOJ INFORMACIJSKO-
KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
2.1.1 lekarniški informacijski sistemi (lis)
Ob uvedbi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
so se podatki najprej shranjevali z zapisom na diskete, ki
so služile tudi za prenos podatkov. Priprave na uvedbo in-
tegriranega računalniško-informacijskega sistema so
se začele v letih 1987 in 1988 (2). Razvoj je trajal dve leti,
primopredaja informacijskih rešitev za področja recepture,
proizvodnje galenskega laboratorija, proizvodnje magistral-
nih zdravil, prenos podatkov s centralnega računalnika na
lekarniške enote, prejem in prevzem blaga, interni promet
in izdajo na naročilnice pa je bila opravljena leta 1989 (2).
Postopoma so se v naslednjih letih lekarne opremljale z
IKT ter vpeljevale LIS. V začetku novega tisočletja je bil po-
with knowledge, critical judgment and appropriate
digital literacy, will be able to offer value-added ser-
vices and further consolidate their position in the
drug treatment process.
KEY WORDS: 
communication, community pharmacist, community
pharmacy, digital transformation, development, hi-
story, vision
10
D
IG
IT
A
LN
A
 P
R
E
O
B
R
A
Z
B
A
 L
E
K
A
R
N
E
 N
A
 P
R
IM
A
R
N
I R
A
V
N
I
farm vestn 2021; 72
11 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
centralnim strežnikom nosilcev zdravstvenega zavarovanja,
obveznega in prostovoljnega. Posodabljanje podatkov na
KZZ bolnikov ni bilo več potrebno (2).
Ministrstvo za zdravje je leta 2013 začelo pospešeno uvajati
eRecept pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Gorenjske
lekarne so zaradi primernega IT-okolja in ustrezne IT-pod-
pore izbrali za testiranje pilotnega projekta uvedbe eRecept
(2). eRecept naj bi lekarniškim farmacevtom odvzel nekaj
administrativnega dela (podatki recepta so že v LIS), nudil
informacijsko podporo pri izdaji zdravil ter odpravil fizične
arhive. Zdravnik predpiše elektronski recept (ali paket re-
ceptov), ki se prenese v bazo na zaledni strani sistema
eRecept. Pacient nato pride v lekarno, kjer se ob branju
KZZ ta elektronski recept prenese v LIS za nadaljnjo obde-
lavo. Po obdelavi in vnosu recepta gredo podatki recepta
na ZZZS (on-line) in v evidence elektronskih receptov. Med
obdelavo recepta LIS dostopa še do Centralne baze zdravil
in orodja za preverjanje interakcij med zdravili. Sistem eRe-
cept temelji na varni komunikaciji s šifriranjem podatkov po
prenosnih kanalih ter avtentikacijo in avtorizacijo podpisnikov
(lekarniški farmacevt) s kvalificiranimi digitalnimi potrdili (2).
V produkcijsko okolje je bil sistem eRecept implementiran
v letu 2015 (3). Uporaba eRecepta se je na primarni ravni
v celotni Sloveniji začela 2. 11. 2015 (3). Sistem je izjemno
kompleksen, saj v njem poteka veliko različnih operacij,
posledično pa nastajajo številna tveganja za težave ali ne-
delovanje sistema. 90 % vseh dejavnosti ob izdaji zdravil
poteka oddaljeno na centralni komponenti eRecept in ne
lokalno, zato se čas izdaje zdravil precej podaljša (2).
2.1.3 digitalizacija delovnih procesov
2.1.3.1 Spremljanje pogojev shranjevanja
Digitalizacijo delovnih procesov v lekarni predstavlja uvedba
sistema elektronskega odčitavanja in spremljanja
temperature v hladilnikih ter temperature in vlage v
prostorih v realnem času. Ta sistem nadomešča ročno
odčitavanje ter vpisovanje v ustrezne obrazce. Samodejni
prenos podatkov v aplikacijo omogoča pregled podatkov
v tabelarični ali grafični obliki, analiziranje in pregled zgo-
dovine, spremljanje in alarmiranje odklonov preko alarmov
v lekarni in SMS-sporočil. To je predvsem pomembno za
zagotavljanje kakovosti izdelkov in v primeru vračila zdravil,
ki so v hladni verigi (2).
2.1.3.2 Robotski sistemi
Za optimizacijo dela strokovnih lekarniških delavcev in skla-
diščnih prostorov se v lekarne postopno nameščajo ro-
botski sistemi (4). Osnovno enoto predstavlja regalno skla-
dišče s po meri nastavljivimi policami na obeh straneh in z
vmesnim prostorom, v katerem deluje ena ali več elek-
tronsko vodenih robotskih rok, ki vnašajo, iznašajo ali pre-
lagajo zdravila. Robotski sistem na zahtevo lekarniškega
farmacevta dostavi izdelek neposredno na izdajno mesto.
Načrtovan je individualno, prilagojen prostoru lekarne in
njenim zmogljivostim. Skladiščenje ne poteka po klasičnem
abecednem redu, temveč po kaotičnem načelu, pri čemer
se pakiranja zlagajo glede na obstoječi prostor in velikost
posamezne škatle (2, 4, 5). Dodatni moduli omogočajo
tudi popolnoma avtomatiziran vnos zdravil, shranjevanje
zdravil hladne verige, čiščenje polic … Prvi robotski sistem
so v Sloveniji postavili leta 2007 v zasebni lekarni špringer
in leto kasneje še v javnem zavodu Lekarne Maribor. Po
podatkih iz decembra 2019 so robotski sistemi prisotni v
približno 11 % lekarn na primarnem nivoju (5).
Robotski sistem se lahko nadgradi tudi z virtualnimi pred-
stavitvenimi policami. To so veliki zasloni na dotik, na-
meščeni v lekarniški oficini. Omogočajo sodobnejšo pred-
stavitev in hitrejšo menjavo (aktualnih) izdelkov, z dostopom
do digitaliziranih informacij zagotavljajo tudi podporo pri
svetovanju in hkrati dostavijo želen izdelek iz robotskega
sistema (2).
Robotski sistemi so avtomatizirali tudi tehnični del iz-
vedbe inventure, kar predstavlja dodatno možnost izva-
janja inventure poleg uporabe t. i. brezžičnih dlančnikov.
Dodatna pridobitev je tudi sinhronizacija podatkov s podatki
na centralnih strežnikih (2).
V številnih lekarnah je vpeljan sistem elektronskega
označevanja cen, ki preko povezave s strežnikom sa-
modejno spremeni podatke o posameznem izdelku (npr.
ceno) na polici (2).
2.1.3.3 Preverjanje avtentičnosti zdravil
Na izdajnih mestih in določenih prevzemnih mestih so v
letu 2014 v lekarnah zamenjali čitalnike črtne kode s či-
talniki 2D kode (2). Razlog je bila evropska direktiva o
dodatnem označevanju zdravil z 2D kodo, ki predstavlja
edinstveno oznako zdravila. Februarja 2019 sta se začeli
izvajati Delegirana uredba 2016/161 in Direktiva
2011/62/EU, ki nalagata članicam EU, da vzpostavijo si-
stem preverjanja avtentičnosti zdravil, ki ga izvedejo končni
uporabniki v verigi preskrbe zdravila bolniku (2, 5). Dode-
ljevanje in označevanje edinstvene številke oz. oznake na
posamezno enoto pakiranja izdelka iste vrste – serializa-
cija – omogoča sledenje izdelku skozi celotno oskrbno
verigo in prepreči, da bi bolniki dobili ponarejeno zdravilo
(6). V ta namen ustanovljen Zavod za preverjanje avtenti-
čnosti zdravil (ZAPAZ) skrbi za vzdrževanje sistema za pre-
12
D
IG
IT
A
LN
A
 P
R
E
O
B
R
A
Z
B
A
 L
E
K
A
R
N
E
 N
A
 P
R
IM
A
R
N
I R
A
V
N
I
farm vestn 2021; 72
verjanje avtentičnosti zdravil, informiranje in podporo upo-
rabnikom ter izmenjavo podatkov s širšo evropsko mrežo
arhivov oz. sistemov v vozlišču EU (6). Čitalniki 2D kode
so vgrajeni tudi v robotski sistem.
2.1.4 Urejenost in dostop do internih podatkov
Zlasti v lekarnah, ki so združene v obliko javnega zavoda,
se je pokazala potreba po vzpostavitvi digitalnega do-
kumentacijskega središča – intranet. Portali se med
lekarnami in zavodi razlikujejo. Namen vseh pa je vzposta-
vitev sistema vodenja kakovosti z dostopom do internih
informacij oz. navodil, ki nadomeščajo papirnate obrazce
in racionalizirajo postopke (npr. odpoklici zdravil in ostalega
blaga), omogočajo izmenjavo in shranjevanje podatkov v
obliki poročil, zagotavljajo komunikacijo določenim skupi-
nam ter omogočajo dostop do drugih informacij, ki so po-
membne za delo v lekarni (npr. navodila za delo s programi
in izmenjava izkušenj pri primerih bolnikov) (2, 7).
2.2 KOMUNIKACIJA Z UPORABNIKI
2.2.1 digitalni dostop do informacij o lekarni ter
do strokovnih nasvetov
Prve spletne strani lekarn oz. javnega zavoda so objavili
konec prejšnjega tisočletja. Te omogočajo uporabniku le-
karniških storitev digitalen dostop do osnovnih podatkov
o lekarni (npr. poslovni čas in informacije o dežurni službi).
Hkrati nekatere spletne strani predstavljajo izdelke, ki
so dostopni brez recepta. Praviloma te spletne strani omo-
gočajo tudi dostop do strokovnih nasvetov, kar lahko
opredelimo kot digitalizacijo informacij na informativnih li-
stičih in drugih gradivih, ki so bili in so v določeni meri še
vedno na voljo obiskovalcem lekarn. Tudi na splošno in-
formativne in promocijske vsebine v lekarnah vse pogosteje
predstavljajo digitalno, na digitalnih prikazovalnikih. Tak
način omogoča centralno vodenje informacij in hkrati pri-
lagoditve posamezni enoti. Spletne strani lekarne praviloma
omogočajo tudi zastavljanje vprašanj preko poseb-
nega spletnega obrazca, ki je dodatna možnost dostopa
do strokovnih in drugih informacij ter predstavlja prve za-
četke telefarmacije (8). V letu 2020 so v zavodu Lekarna
Ljubljana kot prvi ponudili tudi možnost vzpostavitve vi-
deokonferenčne povezave z uporabnikom oz. bolnikom
(9). To lahko označimo kot del telefarmacije, kot jo opre-
deljuje tudi Zakon o lekarniški dejavnosti iz leta 2016.
2.2.2 digitalni dostop do izdelkov
Kasneje so kot del spletnih strani lekarn oz. javnih zavodov
organizirali še spletne lekarne. Omogočajo prodajo zdravil
z režimom izdaje brez recepta in drugih izdelkov preko
medmrežja. Gre za uradne spletne lekarne, ki dobijo
odločbo s strani Ministrstva za zdravje in morajo izpolnjevati
pogoje, predpisane v Zakonu o zdravilih (Uradni list RS,
št. 17/14) in Pravilniku o izdaji zdravil prek medmrežja
(Uradni list RS, št. 87/15). Prva spletna lekarna v Sloveniji,
Lekarna Nove poljane, je začela delovati decembra leta
2004.
2.2.3 digitalizacija lekarniških svetovalnih
storitev
V številnih lekarnah je svetovalni lekarniški storitvi, kot sta
osebna kartica zdravil in pregled uporabe zdravil,
mogoče izvesti s podporo dodatnih računalniških modulov,
ki jih od leta 2011 razvijamo lekarniški farmacevti sami v
sodelovanju s ponudniki IKT. V nekaterih lekarnah upora-
bljajo tudi dodaten računalniški modul za storitev farma-
koterapijski pregled. Načrtujemo tudi razvoj digitalnega
dostopa uporabnika in med zdravstvenimi delavci.
2.3 PRIDOBITEV INFORMACIJ, ZNANJA
IN KOMPETENC
Delo v lekarni in spremembe na področju zdravljenja z
zdravili ter uporabe izdelkov za podporo zdravljenja in ohra-
nitev zdravja, nenazadnje tudi Kodeks lekarniške deonto-
logije, zahtevajo od farmacevtskih strokovnih delavcev do-
ber dostop do informacij o zdravilih in drugih izdelkov,
smernic in drugih novosti na področju zdravljenja z zdra-
vili.
2.3.1 digitalizacija podatkov o zdravilih
V veliko pomoč pri iskanju informacij predstavlja digitaliza-
cija podatkov o zdravilih, najprej na CD-nosilcih in kasneje
kot on-line podatkovne baze. Slovenska uradna poda-
tkovna baza zdravil je že od vsega začetka prosto do-
stopna. Najprej kot Baza podatkov o zdravilih (www.bpz.si),
od 2012 pa kot Centralna baza zdravil (www. cbz.si), Omo-
goča elektronski dostop do dveh glavnih dokumentov o
zdravilih v slovenskem jeziku: Temeljne značilnosti zdravila
in Navodilo za uporabo zdravila, kar je bilo v preteklosti v
lekarnah na voljo kot k zdravilu priloženo navodilo za upo-
rabo in v obliki t. i. kartic zdravil. V zadnjem desetletju
vključuje tudi številne vnaprej pripravljene sezname, inte-
grirane v LIS. Podobno je organizirana tudi Evropska baza
o zdravilih (www.ema.europa.eu).
Spletna orodja za pomoč pri strokovnem odločanju
V veliko pomoč je dostop do spletnih orodij za pregled
in oceno interakcij (npr. Lexicomp.com in Drugs.com)
13 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
ter drugih spletnih pripomočkov. Spletna orodja, vključena
tudi v LIS, omogočajo oceno interakcije in svetovanje že
ob sami izdaji zdravil. Z uporabo in pridobivanjem izkušenj
smo lekarniški farmacevti začeli v začetku tega tisočletja.
Kmalu smo ugotovili, da se je potrebno zavedati dejstva,
da ta orodja ne nadomestijo človeških odločitev ter da je
potrebno kritično ovrednotiti ugotovitev orodja pred končno
odločitvijo o intervenciji pri posameznem bolniku (10). Pod-
obno kot v drugih državah se uporaba teh orodij v praksi
celo zmanjšuje zaradi preštevilnih opozoril, ki jih je pri izdaji
zdravil težko klinično ovrednotiti (11).
2.3.2 digitalni dostop do strokovnih vsebin
Pri iskanju informacij o zdravilih in novostih na področju
zdravljenja so v lekarni v veliko pomoč tudi smernice in
priporočila, objavljeni na spletnih straneh domačih in tujih
stanovskih in drugih združenj (Lekarniška zbornica Slove-
nije, Slovensko farmacevtsko društvo), podatkovne baze
z dostopom do znanstvenih in strokovnih člankov (npr.
PubMed), tuje podatkovne baze o zdravilih, ki so bile v
preteklosti na voljo najprej v obliki tiskanih knjig, kasneje
digitalizirane v CD-obliki, danes pa tudi v obliki podatkovne
baze, praviloma s plačljivim dostopom (npr. Martindale in
UpToDate).
Poleg klasičnih izobraževanj v obliki srečanj in simpozijev
so v zadnjih letih na voljo tudi spletni portali za izobraževanje
(npr. Farmapro in Doctrina) ter številna druga spletna iz-
obraževanja, ki jih organizirajo strokovna združenja in tudi
proizvajalci izdelkov.
2.4 KOMUNIKACIJA MED
ZDRAVSTVENIMI DELAVCI
Klasični komunikaciji lekarniških farmacevtov z drugimi far-
macevti (iz bolnišnic, agencije za zdravila, farmacevtske
industrije …) in drugimi zdravstvenimi delavci, zlasti z zdrav-
niki, preko telefona se je pridružila še digitalna komuni-
kacija z uporabo elektronskih sporočil.
Pomemben kanal obojestranskega komuniciranja med le-
karniškimi farmacevti in zdravniki predstavlja neposredna
povezava med LIS za izdajo in zdravnikovim progra-
mom za predpis zdravila. Omogoča prenos informacij
o posameznem bolniku, a je še premalo izkoriščen.
Posebnost v digitalni komunikaciji predstavlja prenos neod-
visnih strokovnih informacij med lekarniškimi farmacevti in
zdravniki v obliki obvestila Farmacevt zdravniku, ki ga pe-
riodično pripravljajo v Gorenjskih lekarnah in predstavlja
nadgradnjo zaščitenih spletnih strani za strokovno javnost,
ki so na njihovi spletni strani postavljene že od postavitve
prve spletne strani v letu 1999 (12). Novo možnost digital-
nega sodelovanja med zdravnikom in lekarniškim farma-
cevtom predstavljajo različne spletne platforme (npr. SRC
InfonetTelepharma in Juliet-rose), ki nudijo tudi varen kanal
za prenos informacij o bolniku in bodo v uporabi zlasti v
prihodnosti.
3digitalna Preobrazba v Prihodnosti
Prihodnost lekarniške dejavnosti je težko napovedati. Ev-
ropsko združenje lekarniških farmacevtov (PGEU), kraljevo
farmacevtsko društvo Velike Britanije (RPS) in ameriško
združenje farmacevtov zdravstvenega sistema (ASHP) v vi-
zijah prihodnosti poudarjajo pomen k bolniku/uporabniku
usmerjene medicine, aktivnejšo vključitev lekarniških far-
macevtov v zdravstvene time, aktivno sodelovanje pri za-
gotavljanju brezšivne skrbi ob prehajanju med različnimi ni-
voji zdravstva … Pomemben del vizij in načrtov se nanaša
na nadaljnjo integracijo naprednih IKT in digitalnih zdrav-
stvenih rešitev v naše delo, predvsem na področju sveto-
vanja in izvajanja (farmacevtske) skrbi za bolnika, promocije
(javnega) zdravja in interpretacije podatkov, pridobljenih s
strani pametnih telefonov ter drugih pametnih naprav (13,
14, 15). Rdeča nit je optimizacija obstoječih delovnih pro-
cesov s pomočjo naprednih tehnoloških rešitev, umetne in-
teligence in pretvorbe ogromne količine podatkov v »smart
data«. Pridobljeni čas lekarniški farmacevti namenimo raz-
voju storitev, ki uporabniku nudijo dodano vrednost in lahko
pomembno vplivajo na zdravstvene izide in kakovost življe-
nja. Stremimo k viziji, kjer digitalne rešitve dopolnjujejo in
nadgrajujejo, vsekakor pa ne zamenjujejo naše vloge (16).
Lekarništvo se kot celotna krovna panoga razvija hitreje
kot kadar koli prej, sledi toku in novim odkritjem znanosti
ter se prilagaja vedno večjim pričakovanjem, zahtevam in
željam naših uporabnikov. Implementacija novih tehnologij,
lekarniških storitev, digitalizacija delovnih procesov in drugih
aspektov našega dela je ključna, da so in bodo lekarne in
lekarniški farmacevti na visokem nivoju in nudijo širok nabor
storitev svojim uporabnikom (2).
Digitalizacija bo v prihodnosti vpeta v celoten razvoj in evo-
lucijo lekarn, pri čemer pa bodo ključna sledeča področja:
• razvoj IKT-lekarn;
• komunikacija z uporabniki (pacienti in laična javnost);
• komunikacija med zdravstvenimi delavci;
• pridobitev novih kompetenc zaposlenih.
14
D
IG
IT
A
LN
A
 P
R
E
O
B
R
A
Z
B
A
 L
E
K
A
R
N
E
 N
A
 P
R
IM
A
R
N
I R
A
V
N
I
farm vestn 2021; 72
Vsa ta področja se med seboj prepletajo in prekrivajo, tudi
na splošno z razvojem digitalizacije zdravstva (17), zato je
potrebno poskrbeti, da se bodo vsa ustrezno razvijala in
nadgrajevala.
3.1 RAZVOJ INFORMACIJO-
KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
LEKARN
Na tem področju je izrednega pomena usklajen razvoj IKT
in znanja zaposlenih za uporabo novih tehnologij. Zaradi
proaktivnega pristopa lekarn do IKT v preteklosti in seda-
njosti so lekarne na primarni ravni odlično umeščene za
razvoj, testiranje in implementacijo novih tehnologij v
prakso (16). Lekarne prihodnosti bodo drugačne kot da-
nes, digitalna preobrazba bo za seboj potegnila tudi vi-
zualno preobrazbo lekarne, ki bo najverjetneje postala
bolj futuristična, odprta in udobna. Pečat novih IKT bo
povsod, veliki ekrani za prikaz in svetovanje, tablice za
osebno svetovanje na izdajnem mestu, samostojni termi-
nali oz. ločeni separeji, kjer si bodo lahko uporabniki s
pomočjo umetne inteligence odgovorili na vprašanja, pre-
gledali podatke o izdelkih in storitvah v aplikacijah za ohra-
njevanje zdravja … Ločen prostor za svetovanje bo udo-
ben, prijeten in bo omogočal optimalno izvedbo svetovanj
ob ustrezni digitalni podpori.
Robotski sistemi v lekarnah bodo skrbeli za shranjevanje
in prinos zdravil na izdajno mesto in omogočili, da bodo
farmacevtski strokovni delavci več časa posvetili svetova-
nju. Tudi priprava individualiziranih terapij bo najver-
jetneje avtomatizirana in robotizirana. Izjemen preboj na
tem področju bi lahko prinesla implementacija 3D tiskalni-
kov v delo lekarne. 3D tiskanje zdravil bi lahko postalo iz-
jemno pomembno pri pripravi individualnih odmerkov za
male otroke in pri polifarmakoterapiji bolnikov, kjer je so-
delovanje pri zdravljenju z zdravili slabo (16). LIS bo visoko
dovršen in sofisticiran IT-sistem z visoko razvito umetno
inteligenco in številnimi vgrajenimi komponentami, ki bodo
zaposlenim omogočili učinkovito, hitro in kvalitetno opra-
vljanje delovnih procesov. Klasična lekarniška dokumenta-
cija se bo prenesla v digitalno obliko in pripomogla k boljši
skrbi za okolje, dostopu do podatkov ter nenazadnje k
boljši izkoriščenosti prostora. Lekarne bodo povečale vlo-
žek v znanje in izobraževanje zaposlenih, saj uvedba novih
tehnologij in ogromna količina zbranih podatkov s strani
pametnih naprav brez pretvorbe tega v informacije z do-
dano vrednostjo za pacienta ne pomeni ničesar. V primeru
dodelitve novih kompetenc lekarniškim farmacevtom s
strani pristojnih inštitucij, bo potreben tudi večji dostop do
elektronske zdravstvene kartoteke bolnika za namene iz-
vajanja našega dela. Pri tem bo izjemnega pomena ustre-
zna informacijska varnost ter skrb za kakovostno zaščito
podatkov. Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigrala teh-
nologija veriženja blokov, če bo to mogoče glede na razvoj
in prilagoditev tehnologije in zakonodajne zahteve (13, 14,
16).
3.2 KOMUNIKACIJA Z UPORABNIKI
Danes sta medicina in farmacija osredotočeni na končnega
uporabnika, govorimo o t. i. »k bolniku usmerjeni medicini«.
Bolnik je v središču in je skupaj z zdravstvenimi delavci
soodgovoren za svoje zdravje. Komunikacija z bolniki in
drugimi uporabniki naših storitev je izjemnega pomena, pri
čemer imamo že danes ogromno možnosti kakšen komu-
nikacijski kanal izbrati. Velika prednost lekarniških farma-
cevtov je dostopnost, saj smo najlažje dostopni strokovnjaki
na področju zdravstva. Dostopnost lahko ohranimo in še
nadgradimo tako, da ponudimo način komunikacije, prila-
gojen uporabnikom. To pa bomo dosegli z nadaljnjo digi-
talizacijo lekarniških storitev.
Digitalizacija na področju ponudbe zajema področje sple-
tnih lekarn, promocije in aktivnosti lekarn na spletnih mestih
preko digitalnega marketinga, novih komunikacijskih
kanalov in novih načinov dostave izbranih produktov in
storitev. Ljudje so vedno bolj ozaveščeni in se želijo o
zdravilih in prehranskih dopolnilih podučiti in jih proučiti,
zato jim je potrebno ponuditi več možnosti na tem po-
dročju. Ključno za uporabnika bo to, da bodo klasični
opisi in informacije nadgrajeni z vizualnimi prikazi in ho-
logrami. Na spletni strani lekarne in/ali v spletni lekarni
bo uporabniku pomagal virtualni osebni asistent »farmbot«
oz. lekarniški »chat bot«, ki bo odgovarjal na enostavna
vprašanja in mu bo pomagal pri reševanju lažjih zdrav-
stvenih težav, pravilnem jemanju zdravil, izbiri primernih
izdelkov pri samozdravljenju oz. izdelkih za dobro počutje
... Dostopen bo 24 ur na dan in sedem dni v tednu in bo
lahko opravil osnovno zdravstveno triažo in uporabniku
priporočil nadaljnje ukrepanje (16). V kolikor bo uporabnik
želel, bo lahko preko »farmbota« vzpostavil stik z izbrano
lekarno in se dogovoril za video posvet z lekarniškim far-
macevtom ali obisk lekarne.
Leto 2020 je jasno pokazalo, kako pomembno je, da se
v različnih primerih, ki onemogočajo ali otežujejo osebne
stike, vzpostavijo alternativne možnosti obiska lekarne in
posveta v živo. Telefarmacija bo glede na hiter razvoj in
dostopnost opreme za izvedbo ter vedno boljše informa-
15 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
cijske pismenosti ljudi, zagotovo postala pomemben del
našega dela. Ključna prednost telefarmacije in telemedi-
cine je možnost dostopa do kakovostnih zdravstvenih in
farmacevtskih storitev ne glede na lokacijo, stanje pa-
cienta, razmere in druge dejavnike, ki lahko onemogočijo
obisk lekarne in posvet v živo. Trenutno obsega video-
konferenčni pogovor lekarniškega farmacevta s pacien-
tom preko ene izmed za to namenjenih aplikacij (9). Že
čez nekaj let bo mogoče sliko zamenjal hologram lekar-
niškega farmacevta, ki bo s pomočjo drugih orodij upo-
rabniku razložil uporabo zdravil, pomagal pri interpretaciji
neželenih učinkov zdravil in odgovarjal na vprašanja upo-
rabnikov.
3.3 PRIDOBITEV INFORMACIJ, ZNANJA
IN KOMPETENC 
Kompetence zaposlenih se bodo zaradi digitalizacije in
avtomatizacije delovnih procesov spremenile in prilago-
dile. Poudarek bo na individualnem razvoju in karierni
poti posameznika, kar bo omogočilo optimalen oseb-
nostni in profesionalni razvoj, obenem pa celostno izva-
janje farmacevtske skrbi in oskrbe uporabnika. Ena iz-
med novih kompetenc, ki jo bo potrebno razviti, je
digitalna farmacevtska pismenost in pomeni stro-
kovno odličnost lekarniškega farmacevta na področju
digitalnih zdravstvenih tehnologij ter njihovo uporabo
za doseganje izboljšanja izidov zdravljenja bolnika in iz-
vajanja farmacevtskih intervencij. Zajema razvoj, oceno,
presojo in uporabo digitalnih zdravstvenih tehnologij in
preko njih zbranih podatkov za optimizacijo terapije,
svetovanje uporabniku glede uporabe teh tehnologij in
interpretacije njihovih podatkov, analizo pridobljenih po-
datkov pri bolniku in širši populaciji ter uporabo teh po-
datkov za optimiziranje farmacevtske skrbi oz. storitev
za paciente (16).
Smernice oz. viziji PGEU in Practice Advancement Initiative
(PAI) za leto 2030 poudarjajo pomen dostopa lekarni-
škega farmacevta do celotne elektronske zdrav-
stvene dokumentacije bolnika. To bi lekarniškemu far-
macevtu omogočilo izvajanje celostnega pregleda
zdravljenja bolnika in priprave predlogov za optimizacijo/in-
dividualizacijo terapije bolnika. Lekarniški farmacevti smo
na podlagi znanja o zdravilih in dobrega splošnega pozna-
vanja medicine odlično umeščeni, da poskrbimo za opti-
mizacijo zdravljenja z zdravili, kar bo vodilo do boljših klini-
čnih izidov in privedlo do znižanja stroškov zdravstva zaradi
neželenih učinkov zdravil (13, 14).
3.4 KOMUNIKACIJA MED
ZDRAVSTVENIMI DELAVCI 
Sodelovanje in komunikacija med vsemi člani zdravstvenega
tima sta izjemnega pomena za dobro in učinkovito izvajanje
k bolniku usmerjene medicine, s ciljem doseganja optimalnih
terapevtskih izidov in opolnomočenja bolnika v skrbi za
svoje zdravje. Sodelovanje se spreminja v koraku s časom
in novimi možnostmi, ki jih prinaša digitalizacija (13, 14). V
prihodnosti bo videokonferenca nadomestila telefonski klic
ali obisk, ko bo potreben celovitejši posvet oz. obravnava.
Če pogledamo še naprej, nas mogoče čaka obdobje, ko
bodo zdravnik, lekarniški farmacevt in bolnik vstopili v vir-
tualno sobo s svojimi avatarji in ob pomoči naprednih teh-
nologij in programov skupaj optimizirali terapijo, reševali
bolnikove težave in ga opolnomočili v skrbi za lastno zdravje.
Glavno priložnost na tem področju predstavlja povezovanje
s primarnim zdravstvom, saj je na tem nivoju največ prilož-
nosti za vključitev lekarniškega farmacevta v zdravstveni
tim in je potencial za naš doprinos največji. številne razi-
skave kažejo, da je glavna vloga farmacevta v timu pred-
vsem pri izboljšanju sodelovanja pri zdravljenju z zdravili in
posledično tudi kliničnih izidov zdravljenja (13).
Veliko možnosti se ponuja tudi na področju medseboj-
nega izobraževanja, ki bi omogočalo boljši prenos znanja
med strokovnjaki in njihovo močnejše povezovanje. Ob
pomenu komunikacije z drugimi ne smemo pozabiti na
nas, farmacevte. Klinični in bolnišnični farmacevti so izjemen
vir znanja na svojih področjih, izkušeni v komunikaciji z
zdravniki in dostopanju ter selekcioniranju relevantnih po-
datkov iz zdravstvene kartoteke. Če se bodo spremenili
kompetence lekarniškega farmacevta in dostop do elek-
tronske medicinske dokumentacije bolnika za lekarniškega
farmacevta, so klinični in bolnišnični farmacevti prvi, ki nam
lahko priskočijo na pomoč s svojim znanjem in izkušnjami.
Novi zakon o lekarniški dejavnosti je leta 2016 definiral
tudi področje zagotavljanja brezšivne skrbi na področju
preskrbe z zdravili ob prehajanju bolnikov med različnimi
nivoji zdravstva. Zakon izvajalce lekarniške dejavnosti na
vseh nivojih obvezuje, da zagotovijo ustrezno izmenjavo
informacij o zdravljenju z zdravili pri bolniku, kar omogoča
učinkovito usklajevanje zdravljenja z zdravili in varno zdra-
vljenje bolnika ob sprejemih in po odpustih iz bolnišnice.
Naš skupni cilj je nadgradnja izvajanja farmacevtske skrbi
na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti in implementacija
brezšivne skrbi v prakso.
Tudi lekarniški farmacevti bomo imeli možnost izboljšati
medsebojno sodelovanje. Prenos znanja, izkušenj in težav,
16
D
IG
IT
A
LN
A
 P
R
E
O
B
R
A
Z
B
A
 L
E
K
A
R
N
E
 N
A
 P
R
IM
A
R
N
I R
A
V
N
I
farm vestn 2021; 72
s katerimi se srečujemo ob delu, bo pomemben dejavnik
tudi na področju digitalizacije. 
4skleP
Lekarniški farmacevti imamo številne izkušnje z digitaliza-
cijo, v preteklosti največ na področju informatizacije po-
slovnih procesov, v današnjem času pa tudi že s področji
našega delovanja na daljavo. Nove tehnologije na področju
IKT in robotike omogočajo številne možnosti nadaljnjega
razvoja tako za optimizacijo dela v lekarni kot za pomoč
bolnikom pri upravljanju s svojim zdravjem in zdravili. Velik
izziv pri tem je vzpostavljanje »varnih poti« z zagotavljanjem
varovanja občutljivih osebnih podatkov. Sistemi morajo biti
razviti tako, da olajšajo delo zlasti pri izdaji zdravil in sveto-
vanju o njihovi pravilni in ravni uporabi. Pri razvoju tehnolo-
ških rešitev za uporabnika moramo imeti v mislih tudi naj-
ranljivejše skupine, ki morda ne bodo mogle slediti razvoju
tehnologije.
V prihodnosti nas čakajo številni izzivi pri našem delu, nove
digitalne zdravstvene tehnologije bodo spremenile naše
delo in nam ponudile nadaljnje možnosti razvoja stroke.
Implementacija bo pogosto težka, vendar lahko s premi-
šljenimi koraki, veliko volje in sodelovanja ter kančkom
drznosti prevzamemo še pomembnejšo vlogo v zdravstve-
nem sistemu ter s skupnimi močmi zagotovimo ljudem
boljši jutri.
5literatUra
1. Gaber N. Proces digitalizacije v podjetju, Diplomsko delo, 2018
2. Škerjanc Kosirnik B., Rakovec R. 70 let Gorenjskih lekarn, 2018:
81-95
3. eRecept. https://www.nijz.si/sl/erecept-0. Dostop: januar 2021
4. Rakuša J. Robotizacija v javnih lekarnah. Farm Vestn 2014; 65:
198–199.
5. Pustoslemšek P. Izkušnje z robotskim pristopom pri izdaji zdravil.
100 let bolnišnične lekarne UKC Maribor: 1919-2019. Zbornik.
6. Nacionalni sistem za zagotavljanje avtentičnosti in varnosti
zdravil (NMVS). https://www.zapaz.si/nacionalni-sistem-za-
verifikacijo/nmvs/ Dostop: januar 2021
7. Pisk N. Primeri bolnikov – dejavnost farmakoinformativne službe
v Gorenjskih lekarnah. Lekarništvo 3/2014: 5-7. 
8. Pisk N. e-posvet s farmacevtom. Lekarništvo 1-2012: 45-46. 
9. Balaban M. Telefarmacija, Lekarništvo 4-2020: 67–68.
10. Vasle A., Landekar N., Mrhar A. Analiza uporabnosti
podatkovne baze Lexicomp za prepoznavanje potencialnih
interakcij med zdravili, Farm. Vestn. 2014, 65: 240-246.
11. Phansalkar S, Zachariah M, Seidling HM, et al. Evaluation of
medication alerts in electronic health records for compliance
with human factors principles. J Am Med Inform Assoc 2014;
21: e332–e340
12. Koder B., Pisk N. , Rakovec R. Farmacevt zdravniku –
predstavitev projekta Gorenjskih lekarn. Farm vestn 2012; 63,
255–258.
13. PGEU (Pharmacetutical Group of EU): Pharmacy 2030: A Vision
for Community  Pharmacy in Europe, 2019 (povezava
https://www.pgeu.eu/wp-content/uploads/2019/04/Pharmacy-
2030_-A-Vision-for-Community-Pharmacy-in-Europe.pdf.
Dostop: januar 2021.
14. ASHP (American society for health-system pharmacists): ASHP
Practice Advancement Initiative 2030: New recommendations
for advancing pharmacy practice in health systems, Am Jour
Health-Syst pharm, vol 77 (113-121), 2020.
15. RPS (Royal Pharmaceutical society): Now or never: Shaping
pharmacy for the future: The Report of the Commission on
future models of care delivered through pharmacy; November
2013.
https://www.rpharms.com/Portals/0/RPS%20document%20libr
ary/Open%20access/Publications/Now%20or%20Never%20-
%20Report.pdf. Dostop: januar 2021.
16. Rijcken ed: Pharmaceutical care in digital revolution:Insights
towards circular innovation; Academic press, 2019: 44-54, 67-
74,121-146,157-164,181-191,229-237, 259-271.
17. WHO Classification of Digital Health Interventions.
https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/260480/WHO
-RHR-18.06-eng.pdf. Dostop: januar 2021.