(KMMiMJMEIIGLAS Uto XLIV - št. 88 - CENA 25 SLT Kranj, petek, 8. novembra 1991 Žirovski radijci med najboljšimi glIuas I ' GorenjsKa banka Kranj P GOH 1 FORMU Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za promet in zveze Marjan Krajne sta sredi tedna v Festivalni dvorani na Bledu začela letošnje Cestarske dneve, ki naj bi v prihodnje, po osamosvojitvi Slovenske cestne organizacije, ki je septembra letos postala članica Svetovne organizacije za ceste, podali Slovenski cestarski kongres. - A. Ž. - Foto: J. Cigler Malo mešano Čeprav Cestarski dnevi na Bledu sredi tega tedna niso bili namenjeni razčlenjevanju dosedanjega poteka in trenutnega stanja ter razmišljanjem o jutrišnjih dogajanjih na področju oblikovanja slovenske državotvornosti, pa namen in cilji srečanja, prvega po osamosvojitvi Slovenije, posredno še kako potrjujejo, da v državi zazrti v Evropo, ne morejo stati ob strani. Če kdo misli, da so ceste zgolj domača zadeva, ali pa zelo malo gospodarsko in drugače povezano vprašanje našega vsestranskega vključevanja v širše dimenzije zdaj že precej določno opredeljenega trga, se motu Pravzaprav politično, strateško, gospodarsko tudi zdaj niso nikdar bile. In tudi v tujini, v razviti Evropi, so in tudi ta hip še kako oblikujejo smeri nacionalnih in široko povezanih gospodarstev. Pa vendar prav Cestarski dnevi opozarjajo, da slovenske državotvornosti ne gre graditi parcialno oziroma je po njihovem mnenju ne bi smeli graditi tako, kot jo na njihovem področju danes skušamo. Evropski zgledi na tem področju so jasni, in nanje na vseh koncih nenazadnje tudi prisegamo. Pa se vendarle vse od "izstopitve" Slovenije iz "Beograjske bencinske poenoteno-sti" dogaja, da namen takratne odločitve o dražjem bencinu v Sloveniji ostaja danes bolj kulisa kot razlog, da bomo na nemogočih cestah zaradi nemogočega odnosa Beograda do slovenskih cestarjev oziroma cest v Sloveniji, sami ta denar namenili v to nadvse pomembno gospodarsko infrastrukturo, kije eden glavnih pogojev za pot v Evropo. Kuliso z grenkim občutkom drži minister za promet in zveze, kije takrat obljubljal, da gremo v dražji bencin zaradi cest. Pa so tokrat vendarle, če ne drugega, cestarji na Bledu poudarili in nedvoumno povedali, da gre pravzaprav za skupni kotel in malo mešano, v katerem se pravzaprav niti ne ve, ne koliko ne kam gre denar, kije bil obljubljen za ceste. Integralni proračun, kije nenazadnje ob razlagi njegovih razlagalcev in opredeljene strategije razumljiv (saj, če nekaj vzameš iz njega, potem je manj denarja za vse drugo), je najbrž ob vseh težavah na najrazličnejših strateških in gospodarskih področjih res lahko vsaj do neke mere in na trenutke bolj ali manj učinkovita čarobna palica. Vendar pa nas, vsaj kar zadeva cestarijo evropska stroka in politika (še kako pa se z njo strinja tudi domača cestarska in še katera stropka) uči, da je malo mešano s cestami v njem pomešano "zvarek", ki morda blaži, nikakor pa ne zdravi Nasvet parlamentu pri oblikovanju jutrišnjega proračuna torej je: ceste morajo ven iz skupnega kotla. • A. Žalar Stečaj Tekstilindusa Kranj, 7. novembra - Kranjsko sodišče je v sredo, 6. novem-"fa, razglasilo stečaj za kranjski Tekstilindus, narok je vodil sod-^k Vojko Pintar. Sodišče je za stečajnega upravitelja določilo Ja-[(eza Mlakarja iz Ljubljane, ki je bil danes že v tovarni. V Teksti-''ndusu proizvodnja stoji, do nadaljnjega so jo ustavili, delavci s° doma. Z razglasitvijo stečaja je delo izgubilo 1.504 delavcev. J^akšna je usoda delavcev in podjetja več v prihodnji številki. • Ljubljana ima tri konzulate Tudi Nemci v Ljubljani Ljubljana, 8. novembra - Nemčija tudi praktično dokazuje, da ji je veliko do mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške. Kancler Kobl je to zahtevo ponovil tudi v sredo v svojem govoru o zunanji politiki v Bundestagu, nic manj odtočen pa ni bil zunanji minister Genscher na kongres« svoje Liberalne jjtranke v Suhlu. V torek pa je zunanji minister Genscher odlogi, da začne v Ljubljani delovati generalni konzulat Tako ima Mubljana tri konzulate: ob avstrijskem in italijanskem se nemškega. Imenovan je rudi generalni konzul: to je dr. Giientber Seibert. Po priznanju Slovenije pa naj bi konzulat postal veleposlaništvo. Novi konzul v Ljubljani je izjavil, da z veseljem sprejema to dolžnost, vendar je otožen, ker Slovenija še ni med-jjarodno priznana. Dodal je, da je odprtje konzulata potrditev dobrega sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo, posebej pa se je ^hvalil slovenskemu zunanjemu ministru dr. Ruplu za sodelovaje. # J. K. Orodjarna v stečaj r&nj, 7. oktobra - Kranjsko sodišče je sprejelo sklep o stečaju Orodjarne v Iskri Kibernetiki v Kranju. Za stečajnega upravitelja * imenovalo Franca Skodlarja. Čeprav so iz nekdanje velike Orod-& ne' k' so J° d°lg° imeli za srce Iskre, nanovo oblikovali kar dve imetji, čaka brezposelnost kar 145 delavcev. Padla je tudi še ena ftev »prestrukturiranja« nekdanje Iskre - Elektromehanike. Razgovor s slovenskimi bančniki Tisočodstotne obresti Ljubljana, 6. novembra - Po oktobrskem padcu obrestnih mer je sistem Ljubljanske banke že sprejel 21,5-odstotno mesečno revalorizacijsko stopnjo, kar pomeni, da so letne obresti tisočodstotne, smo slišali na dobro obiskanem razgovoru s slovenskimi bančniki, ki ga je pripravil odbor za podjetništvo liberalno demokratske stranke. Kdor je bistvene spremembe pričakoval samo od monetarnih ukrepov, se je motil, saj je lahko le del fronte, res pa monetarni ukrepi hitro učinkujejo, je dejal guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. Cilj novembrskih ukrepov je zaostritev tolarske likvidnosti, s čimer naj bi prispevali k stabilnosti tolarja, njihov končni učinek je za skoraj 4 milijarde tolarjev zmanjšana likvidnost slovenskega bančnega sistema. Z NBJ imajo stike še vedno le pri dinarski gotovini, te dni so ponovno na obisku inšpektorji, ki nameravajo polovico gotovine preseliti, polovico uničiti. Avtomatičnih posojil iz primarne emisije ne bo več, odvisna bodo od bonitetne ocene bank, za izjeme, kakršne so bile doslej v navadi, bodo gluhi, upoštevali jih bodo le, če bo tako odločila slovenska skupščina. Pritiskov je namreč že veliko, predvsem s področja kmetijstva. Devizna problematika je še večja, obremenjujejo jo tudi nerazrešena vprašanja deviznih prihrankov ljudi, tudi vse obveznosti bivših EDP še niso poravnane. Banka Slovenije je že omogočila odprtje zasebnih menjalnic, guverner Arhar pa je napovedal, da bo prihodnji teden začel delovati devizni trg na Ljubljanski borzi, kjer bodo cenejši kot druge bančne operacije. Devizni tečaj je le instrument tolarske likvidnosti, samo z njim inflacije ne bo moč ustaviti, je dejal dr. Veljko Bole, član sveta Banke Slovenije, trenutno stoji, kar je posledica razčiščevanja, tja do 20. novembra naj bi bile stvari jasne. Direktor Ljubljanske banke Anton Slapernik je povedal, da so se po več poskusih s Hrvati uspeli dogovoriti, da bo plačilni promet potekal v obračunski marki, kar pomeni, da bodo uvedli konvertibilni kliring. Nerezidenčni računi bodo odprti pri Zagrebški banki, limit bo znašal 5 milijonov mark, konvertibilen bo šele presežek oziroma primanjkljaj nad to mejo. Podobni dogovori že potekajo s Črno goro ter Bosno in Hercegovino, težak pa bo, po Slapernikovih besedah, s Srbijo. • M. Volčjak Škofja Loka, 5. novembra - Prve novembrske dni Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika slavi 55 let. Ob tej priložnosti so priredili tradicionalno razstavo izdelkov iz delovne terapije, ki ji dodajajo tudi izdelke iz proizvodnje in srednje šole, v sliki in besedi pa je prikazan tudi polstoletni razvoj zavoda. Poleg razstave, ki bo v domu odprta do 10. novembra, imajo v centru pokazati še veliko drugega. Letos so, denimo, odprli nov prizidek k proizvodnemu oddelku, v srednji šoli pa so kupili računalnike, prilagojene slepim. -Foto: G. Srni k Voda iz Karavank še ta mesec Jesenice, 6. novembra - Še ta mesec naj bi začela delovati polnilnica vode, ki jo bodo pridobivali iz osrčja Karavank. Jeseniški Vodovod, Železarna in podjetje Perne napovedujejo, da bodo polnilnico pognali 30. novembra. Njena zmogljivost bo 210 tisoč plastenk po liter in pol, na začetku bodo vodo prodajali predvsem na ameriškem trgu. V parlamentu naj bi se kresala mnenja, a se ne vladavina (Demosove) pravičnosti in morale, ne pa zakona Če ni cilja, je vsaka pot prava... Gorenjski župani, predsedniki vlad, pozicijski in opozicijski poslanci o uspešnosti in neuspešnosti gorenjskih občinskih parlamentov in vlad AVTO ŠOLA ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov V GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 11. 11. 1991, praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF Informacije: telefon 631-729 GORENJSKI GLAS 1*9 2m5Bftt£ti&Q*AB 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Nevarni Slovenci Če so nas še pred leti v drugih delih Jugoslavije trepljali po ra-menih in in našo naraščajočo nejevoljo, sicer pritajeno, blažili z be- cdami o našem povsem enakopravnem položaju v državi in naši ridnosti ter priljubljenosti pri drugih narodih, smo sedaj postali j ravi zlodeji in zaviralci kakršnegakoli dogovora o mirni razrešitvi •tgoslovanske krize, seveda za tiste, in ti so v večini, ki še vedno želi-io obnoviti bolj ali manj trdno Jugoslavijo. Zaradi ustanovitve la- tne vojske, ki se je drznila upreti svetemu poslanstvu jugoslovanske Armade v Sloveniji, pa smo predvsem za srbsko usmerjeni blok prava nevarnost na sončni strani Alp, narod, ki z orožjem pomaga Hrvatom v boju zoper Srbe in armado, ogrožali pa naj bi celo soseščino na severu in jugu. Evropa bi nas morala kaznovati, saj smo republika, ki je najmanj poslušna za ukaze mirovne konference v Haagu. Beograjska Politika med drugim piše, da dobiva Slovenija z orožjem, ki ga je pustila armada, in nakupom v tujini povsem solidne oborožene sile, ki se za zdaj še ne morejo meriti z Dunajem, vendar naj bi bile ambicije mladega slovenskega vojaškega vodstva veliko večje kot sluti generalštab na Dunaju. Avtor članka Miroslav l.azanski nato ugotavlja, da Avstrija prav zato, da bi imela stvari na jugu pod svojim nadzorom, ponuja Sloveniji razširitev radarskega sistema protiletalske obrambe tudi na njeno ozemlje. Naslednji primer domnevne nevarnosti Slovenije za okolico. O njem pišejo Večernje novosti. Janez Janša in njegov štab se intenzivno ukvarjata s projektom pod oznako "državna varnost" in šifro Ilabsburg. Načrt se nanaša na mračne avstrijsko-slovenske načrte prelisičiti Italijane in nagnali Italijane iz Slovenskega Primorja, kamor naj bi se v daljnji prihodnosti naselili Avstrijci. S tem hi dobila Avstrija izhod na morje. Načrt naj bi financirala Avstrija, plačevali pa naj hi tudi Janšo. Časnik svari pred resnostjo načrta, saj je slovenska mariotetna vlada doslej stoodstotno uresničila svoje načrte :a ustanovitev germanske Slovenije, njeno podložništvo dunajski politiki pa nima meja. Na slovenska pleča se mečejo še nekateri drugi grehi. Da smo obsedeni z iskanjem vojnih zločincev, ki so si umazali roke med junijsko agresijo na Slovenijo. Beograjska Politika Ekspres omenja majorja Danila Radovanoviča, ki je priprt v kranjskem zaporu, v Beogradu pa tudi svarijo Hrvate, naj ne sodelujejo z nami in naj nam ne zaupajo, ker jih bomo tako in tako izdali. Kot dokaz navajajo zadnjo sejo komisije za mednarodno sodelovanje slovenske skupščine, ki je odnose s Hrvaško obravnavala za zaprtimi vrati. Vsepovprek pa nam delijo tudi nauke, da samostojni ne moremo preživeti in da je naše upanje na pomoč zahoda neresno. Nemčija Sloveniji ne bo pomagala, pravijo, saj bo tudi sama začela obdobje sedmih suhih let in že išče posojila v tujini. Tako pač nekateri sodijo o nas in druge prepričujejo, da smo takšni. V delih Jugoslavije, od koder prihajajo ta opozorila, nedvomno padajo na plodna tla, pa tudi v tujini se utegnejo koga prijeti, saj je medijsko propagandni stroj južnega dela države še vedno močnejši in prodornejši kot pa naš. Potrditev so reakcije in tolmačenja vzrokov jugokrize v Evropi in Združenih državah Amerike. Če že govorimo o kakršnikoli nevarnosti, potem je ogrožanje tega ali onega soseda z naše strani brezpredmetno, pojavlja pa se druga nevarnost: da škodujemo samemu sebi in si otežimo težko pot do mednarodnega priznanja, če že ne takojšnjega političnega, pa vsaj gospodarskega. Mednarodno priznanje sedaj ni več stvar samo politike, ampak preživetja Obubožani, ob tem pa še notranje neenotni in nepripravljeni na morebitne nove šoke. navzven res ne moremo nikogar ogrožati, ogrozimo pa lahko sebe. PREJELI SMO IZGOREN JSKIH PARLAMENTOV Obvestilo uporabnikom vojaških stanovanj Ljubljana, 7. novembra - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije poziva na podlagi 9. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91) ter dogovora med delegacijama RS in ZSLO z dne 18. 10. 1991 vse osebe, ki jim je bilo dodeljeno ali prodano stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada v Republiki Sloveniji (Pravilnik o stanovanjih v JLA, Vojaški uradni list št. 9/91), da uredijo finančne obveznosti in nekatere formalnosti. Stanarino od 1. oktobra 1991 dalje naj poravnajo na račun Ministrstva za obrambo RS 50100-637-5055216 v višini, ki jim je bila določena kot zadnja s strani pristojnih organov vojaškega stanovanjskega sklada. Do 15. novembra 1991 naj predložijo upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve, kopijo določbe o dodelitvi ali zamenjavi stanovanja iz vojaškega stanovanjskega sklada, kopijo zapisnika o vrednosti in točkovanju stanovanja ter zadnjega računa o višini stanarine. Do istega datuma naj predložijo občinskim upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve, kopijo pogodbe o nakupu stanovanja iz vojaškega stanovanjskega sklada. Dokumente o pravici do uporabe vojaških stanovanj morajo vložiti pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, tiste občine, na območju katere je stanovanje. Stanarino po tem pozivu uporabniki vojaških stanovanj plačujejo v doslej odmerjeni višini, dokler jim le-ta ne bo na novo odmerjena s sirani Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. GLAS KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN PONOVNO V NASLEDNJI ŠTEVILKI Zasedanje radovljiške skupščine Radovljičani bodo praznovali dvakrat Ker se zbori in poslanci niso mogli uskladiti za en občinski praznik, so se odločili, da bo praznik kar dvakrat: tako kot doslej 5. avgusta, ob obletnici Cankarjevega bataljona, in 11. decembra, ob obletnici Linhartovega rojstva. Radovljica, 5. novembra - Ko so zbori občinske skupščine na torkovem zasedanju obravnavali poročilo izvršnega sveta o delu med zadnjima sejama, so zadolžili izvršni svet, da prek svojega pooblaščenca vpogleda v stečajni spis za begunjski Elan in o tem poroča skupščini, imenovali so skupščinsko komisijo, ki naj bi preverila, ali so očitki republiškega finančnega ministra Dušana Sešoka o neredu v radovljiški davčni upravi utemeljeni, izvršneme svetu pa so pripročili, da za eno naslednjih skupščinskih sej pripravi celoviti poročilo o problematiki obrti v občini. Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je poročal o tem, da so nekatera turistična podjetja v občini neodplačno prenesla svoj poslovni sklad (trajni kapital) na podjetje HIT Invest d.o.o. Nova Gorica in hkrati v višini prenosa sklenila z njim pogodbo o dolgoročnem posojilu. Čeprav so tovrstni prenosi usklajeni z Markovi-čevim zakonom o podjetjih, ki se po posebnem republiškem predpisu uporablja tudi v Sloveniji, pa se izvršni svet z njimi ne strinja. O tem je že obvestil republiško agencijo za prestrukturiranje gospodarstva in republiško vlado, ki je zaradi takšnih in podobnih primerov že sprejela odredbo, na podlagi katere bo tudi za takšne spremembe, kakršne so bile v radovljiški občini, potrebno soglasje agencije. Kar zadeva problematiko Elana, je Jože Resman dejal, da je izvršni svet zaradi poročanja skupščini zaprosil Temeljno sodišče v Kranju za nekatere podatke, med drugim tudi za odgovor na vprašanje, ali so podatki o stroških stečajnega postopka (17 milijonov mark) resnični. Sodišče v odgovoru ni navedlo podatka, vendar je zakonitemu zastopniku občine Radovljica dalo možnost, da vpogleda v sodni register. Ker je za dražbo Elana napovedana začetna vrednost 22 milijonov mark. je izvršni svet predlagal republiški vladi, naj tu- Obveznice v radovljiške občine že v prodaji di ona kandidira za nakup podjetja, v katerega je že sicer prek podjetja Sport EL 2000 vložila dva milijona mark. V Radovljici se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da je ob vseh podatkih o pozitivnem poslovanju novoustanovljenih Elanih podjetij in ob optimističnih ocenah stečajnega upravitelja mogoče, da je za napovedano dražbo določena tako nizka začetna vrednost in da je v zadnjem času prišlo do odpuščanja delavcev z razlago, da republika ni zagotovila sredstev. Ko je predsednik izvršnega sveta poročal o razmerah v davčni upravi, je dejal, da se je julijska republiška kontrola nanašala le na obračunavanje in izterjavo prometnega davka in obresti ter na vodenje knjigovodstva in da samo na podlagi tega še ni mogoče ocenjevati uspešnosti dela Zbori občinske skupščine so odločali o tem, kdaj naj bi v občini praznovali občinski praznik: tako kot doslej, 5. avgusta, ali tako, kot so predlagale Demosove stranke in še nekateri drugi - 11. decembra, ob obletnici Linharovega rojstva. Čeprav je bila za spremembo tako pomembnega dela občinskega statuta potrebna dvotretjinska večina, sta bila zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela za spremembo, torej za praznovanje 11. decembra, zbor združenega dela pa ne. Usklajevalna komisija se ni uspela uskladiti (lahko bi sedeli do polnoči, je dejal eden od njenih članov), zato je predlagala, da bi v občini občinski praznik proslavljali dvakrat: 5. avgusta in 11. decembra. Čeprav se je nekaterim to zdelo smešno in je bilo slišati tudi za predlog, ukinimo praznik, zdaj ni čas za praznovanja, so o predlogu komisije vendarle odločali in ga po ponovljenem glasovanju v zboru krajevnih skupnosti tudi sprejeli-Ljudstvo naj bi bilo zdaj tisto, ki naj bi odločilo, kateri praznik se bo bolj "prijel". uprave. Izvršni svet je že sprejel ukrepe za izboljšanje izterjave (obresti), republika pa je občini tudi predlagala, da bo morala povečati število davčnih inšpektorjev. V razpravi je bilo slišali o Elanu, kapitalskih povezavah in davkariji različna stališča, mnenja in predloge. Lado Eržen (KS Radovljica) je dejal, da mu kot obrtniku ni vseeno, da se kleveta davčno upravo in da gre sedanje- Skupščina je sprejela osnutek odloka o komunalnih taksah, osnutek usmeritev za reševanje prostorske problematike v občini in odlok za zavarovanje vodnega zajetja Zadlaščica. Zavrnila je predlog, da bi legalizirali gradnjo parkirišča za tovornjake na Lanco-vem in soglašala z izvršnim svetom, ki je dovolil le začasno uporabo parkirišča oz. uporabo še največ dve leti po ureditvi parkirišča v obrtni coni Lesce. Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja je predlagala, da bi letos Linhartovo plaketo podelili dvema, vendar je skupščina brez razprave odločila, da plaketo prejme le Anton Kelbl iz DPD Svoboda Bohinjska Bela. Zavrnila je tudi predlog za imenovanje Jožice Lukan za direktorico Centra za socialno delo. mu in prejšnjemu načelniku davkarije pohvala za njuno razumevanje obrtniških stisk. Mnogi obrtniki so v podobnih težavah kot on: delal je za Verigo, Metalno in še za nekatera podjetja, zdaj pa posla ni več. Bernard To-nejc, presednik zbora združenega dela, je dejal, da obrt nazaduje i" da številni obrtniki vračajo obrtna dovoljenja, ker lahko shajajo le, če delajo "na črno". Štefan Pf skalo iz podjetja G&P hoteli Bled je v zagovor hotelskim podjetjem, ki "sodelujejo" s HlT-orn, povedal, da je turizem zaradi vojne ostal brez 90 odstotkov deviznega zaslužka in 70 odstotkov celotnega prometa in da je od vseh obljub bilo bolj malo. Ker država ni pomagala, so se povezali s tr stimi, ki imajo denar. Občinski minister za turizem Jože Cvetek se ni strinjal z oceno, da pomoč' ni bilo, in je dejal, da bi turisti; čnim podjetjem lahko pomagali premostiti težave tudi z denarjem od prodanih obveznic. • C Zaplotnik Za denar se (za zdaj) poteguje pet podjetij in obrtnik Radovljica, 4. novembra - V ponedeljek so začeli na 27 blagajniških mestih Ljubljanske banke - Gorenjske banke, v krajevnih uradih Bled in Bohinjska Bistrica ter v sprejemni pisarni občine Radovljica prodajati obveznice radovljiške občine, ki so nominirane v markah (v vrednosti po 100, 200, 1.000 in 5.000 DEM) in po datumu zapadlosti i/plačljive v tolarjih z 12-odstotno obrestno mero. Prve kupone bo mogoče vnovčiti februarja prihodnje leto, potem pa na vsake pol leta. Kot so povedali predstavniki radovljiške občine na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v ponedeljek, prvi dan prodaje obveznic, so v občini izdali za 10 milijonov mark obveznic. Za začetek so jih dali v prodajo za tri milijone mark, ostale pa bodo postopoma, odvisno od prodaje, tržnih razmer in ekonomske politike. Ljubljanska banka - Go- renjska banka naj bi jih odkupila za dva milijona mark, z denarjem pa naj bi v obliki posojila pomagali podjetjem, ki imajo po besedah predsednika i/vršnega sveta Jožeta Resmana finančne težave, vendar dokaj dobre proizvodne programe. Gre za podjetja Almira, Sukno, Veriga in Iskra Otoče (morda tudi Vezenine), ki zaposlujejo domala tri tisoč de- lavcev in so lani ustvarila 30 odstotkov občinskega izvoza. Pomoč je povezana s preoblikovanjem teh podjetij v delniške družbe oz. v družbe z omejeno odgovornostjo. Posojila naj bi postopoma preoblikovali v vložke, delnice, z lastninskimi procesi pa bi dobili tudi vpliv na poslovodstvo. Na razpis za sofinanciranje sanacije gospodarstva in za naložbe v gospodarstvo in v gospodarsko infrastrukturo se je doslej prijavilo pet podjetij (Veriga, Sukno, Iskra Otoče, Vezenine in Almira) in en obrtnik. Pogoj, da lahko podjetja kandidirajo za denar od prodanih obveznic, je izdelan sa-nacijsko-razvojni program, analiza poslovanja in premoženja, zagotovljena sredstva sovlagatelji in usposobljena ekipa. Vse vloge bo obravnavalo občinsko podje' tje za razvoj Alternativa, o predlogih pa bo odločala občinsk* skupščina. Ta je na nedavni sej1 že sprejela okvirni program. P° katerem bi bilo smiselno vlaga" denar za organiziranje nove pr°' izvodnje v praznih ali slabo izf3' bljenih tovarniških prostorih, 211 izgradnjo centra drobnega gospodarstva v Dvorski vasi, za razširitev golf igrišča na Bledu, za ureditev dostopa na smučišče Vogel... • C. Zaplotnik Seja jeseniškega izvršnega sveta Preživeti ali propasti Jesenice, 7. novembra - Jeseniški izvršni svet je sprejel analizo ukrepov na področju gospodarstva v občini Jesenice s predlogi novih ukrepov. Gospodarstvo bo propadlo, če ne bomo takoj rešili lastninskega vprašanja. Občinske obveznice? Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so člani razpravljali o analizi ukrepov na področju gospodarstva v občini Jesenice s predlogi novih ukrepov. Nekateri člani so imeli kar precej pripomb na gradivo, ki ga je pripravil sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine. V prvi polovici letošnjega leta je občutno upadel fizični obseg proizvodnje, zmanjšuje pa se tudi zunanje - trgovinska menjava. V prvem polletju so jeseniška podjetja izvozila kar za 46 odstotkov manj. Izgubo je v prvi polovici leta izkazalo 18 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 5.800 delavcev. Zanimivo je, da so zasebna podjetja v prvem polletju obračunala 52 odstotkov celotne obračunane akumulacije jeseniškega gospodarstva. Ob koncu junija je bilo v občini registriranih 436 obratovalnic s 179 zaposlenimi. Brezposelnost narašča, na Jesenicah je registriranih 1.618 brezposelnih, poseben problem pa predstavljajo presežni delavci, ki so sicer še zaposleni, vendar bodo v večini primerov prešli med brezposelne. Lani in letos so bili podjetjem ELIM Jesenice, Iskra Unitel. Merkurju Kranj. Zarji Jesenice, KOOPu Mojstrana in Naravnem zdravilišču Triglav Mojstrana odobreni krediti ali garancije za premostitev likvidnostnih težav. Izvršni svet skupščine občine je na osnovi programa spodbujanja podjetništva februarja objavil razpis za dodelitev posojil v višini 857 tisoč tolarjev. Odziv je bil zelo velik, posojilo pa je dobilo deset prosilcev. Med drugim je v razpravi o analizi stanja gospodarstva član izvršnega sveta Janez Poljšak poudaril, da se razvoja ne da reševati po administrativni poti in da je tudi jeseniško gospodarstvo pred dilemo: preživeti ali propasti. V ekonomiji drugih variant namreč ni. Gospodarske razmere na Jesenicah so zaskrbljujoče, še posebej, ker je vedno več storitvenih dejavnosti, ki pa ne prinašajo primarne akumulacije. Po njegovem mnenju bi v SlovenU1 nujno morali sprejeti gospodarski plan, predvsem pa najprej re" siti lastninsko vprašanje, sicer ho gospodarstvo zdaj zdaj propadi^ Posledice divje privatizacije se bodo boleče občutile čez nekaj let, ko bo prepozno. Izvršni *ve pa bi moral sprejeti analizo S^0* jih ukrepov, iz katere bi bilo raZ^ vidno, katere probleme je usp šno rešil. Med predlogi novih ukrep0* pomembnejše mesto zavzemaj predlog izdaje občinskih obvG* nic, izgradnja obrtne cone n Blejski Dobravi, izgradnja bla£° vno transportnega centra s Pr° stocarinsko cono, reorganizacij* javnih služb in izdelava razvOT nega programa občine.• D- ' dej . SALON POHIŠTVA Ark - Maja Predoslje pri Kranju Odprto: od 12. -19. ure, sobota od 9. -13. ure, telefon 241-031 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA PO UGODNIH CENAH KREDITI - GOTOVINSKI POPUSTI DO 40 % Ob nakupu nad 40.000 SLT do 20.11.91 brezplačno kosilo ali večerja za 2 osebi v gostilni LAKNER na Kokrici. GLAS I Istrnovftclj io izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak Direktor In glavni urednik: Marko VaU^jSji Odgovorna urednica: I copoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek, Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik. * *q ca Zavrl-Žlebir. Andrej Zalar, Štefan Zargi Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc . Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Šinik t Tisk: Podjetje d* — TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I, telefon: 211-860. 211-835. telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 215-f Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure vsak dan 7. — 13.30. oh sredah do 16.30 ' Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda " s Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20°'° popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7 91). petek. 8. novembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Družbenopolitični zbor zahteva od vlade zasnovo proračuna za prihodnje leto Skrb za okolje premaguje dimnike Družbenopolitični zbor je ob številnih pripombah in pomislekih pohvalil in sprejel osnutek zakona o varstvu okolja, prav tako osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter (presenetljivo) predlog Liberalnodemokratske stran-*e za spremembo 40. člena zakona o državljanstvu. Na Kredarici gre za črno gradnjo kapelice, vendar je dal zbor soglasje. Od vlade je zahteval takojšnjo pripravo zasnove proračuna za prihodnje leto. Ljubljana, 6. novembra - Sklepčnost je bila tokrat edina nevarnost za sredino sejo družbenopolitičnega zbora. Stalno je bila si-^er na meji, vendar je bila kar °olgo zadostna, tako da je zbor 'ar>ko nadoknadil precejšen del Postanka za drugima dvema boroma. Proti večeru pa je mo-ra' predsedujoči dr. Ludvik To-P'ak sejo zaradi nesklepčnosti Vendarle prekiniti. Usklajevanje Slališč z drugima dvema zboroma *>'ede zakonov o zadrugah in de-"acionalizaciji pa zbor še čaka. Ker je tudi družbenopolitični *uor izrekel pozitivno mnenje, je osnutek zakona o pokojninskem in 'nyalidskem zavarovanju sprejet. *'ada pa ne bo imela lahkega de-la' saj ima nalogo, da odgovori in Se opredeli do vseh vprašanj. Predlogov in dopolnil ter pojasni-a opremi tudi z izračuni. Največ Pr'pomb leti na 51. člen osnutka Zak-ona (določitev odstotka za odmero starostne pokojnine), razli- čna so stališča do olajšav za matere z več otroki, Spomenka Hribar pa je predlagala, da bi se v zavarovalno dobo štela tudi leta, ki jih je posameznik presedel v zaporu zaradi političnih procesov od 15. maja leta 1945 dalje. Sprejet je tudi predlog za izdajo zakona o varstvu okolja z osnutkom zakona. Zbor občin in zbor združenega dela sta to opravila že prejšnji teden, družbenopolitični zbor pa v sredo. Sestavljalec osnutka je požel nesporno pohvalo in eden od poslancev je dejal, da je to dokaz dobljenega dvoboja okolja z dimniki. Slišati pa je bilo tudi mnoge ugovore, predloge in zahteve: ker so pri nas razmere drugačne kot v Nemčiji, kjer smo iskali vzor za ta zakon, ga bo mogoče postopno uveljavljati; ločeno je treba obravnavati varovanje tekočih voda in morja; kje bomo dobili kadre, ki bodo uresničevali zakon; zakon je napisan v porazni slovenščini in Tudi Zakon o varstvu narave Poslanec Zelenih Slovenije dr. Stanko Buser je bil najtrdnejši v zahtevi, da mora parlament sočasno s predlogom zakona o varstvu okolja obravnavali tudi osnutek ali vsaj teze za zakon o varstvu narave. Razlog: tudi ta zakon naj bo tako dober kot zakon o oko-l/u, prav tako pa se lahko na ta način izognemo podvajanju med obema zakonoma. Družbenopolitični zbor je pobudo sprejel. Sprejel pa je tudi predlog Mirana Potrča (Stranka demokratične prenove), da mora ob predlogu zakona ministrstvo predložiti koncept nacionalnega programa varovanja okolja, zasnovo podzakonskih predpisov, študijo o pričakovanih problemih pri uresničevanju zakona in organizacijo upravnih služb za to področje. Enostavneje do državljanstva "kušajmo rešiti čast te skupščine, ki je v Izjavi o dobrih namenih "bljuhila vsem, ki so 23. decembra lani stalno bivali v Sloveniji, av-'oinatično državljanstvo, so pozivali poslanci Liberalno demokratke stranke ob svoji pobudi za spremembo 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Ta člen pravi, da državljan druge republike pridobi slovensko državljanstvo, če vloži vlogo v šestih Mesecih po izidu zakona, če je 23. decembra lani stalno bival v Slo-ve'iiji in tu še živi. Ta člen zadeva okrog 200.000 prebivalcev Slovenije, ki so se znašli v vlogi drugorazrednih državljanov, ki se moralo gnesti pred uradniškimi okenci. Čas jih priganja, upravne takse so visoke, dodatnih dokumentov pa iz drugih delov Jugoslavije sko-raj ni mogoče dobiti. To lahko povzroči težke probleme, tudi politi' c"c. pravi Liberalnodemokratska stranka. Predlagala je, da teh Prošenj ne bi reševalo notranje ministrstvo, ampak občinski organi, fazen tega pa prosilci ne bi plačevali taks. Ugovor ministrstva, da bi bilo ob prenosu te pristojnosti na občine možno šikaniranje Iju-m ne zdrži. Družbenopolitični zbor je predlog sprejel. Gradnja brez dovoljenj Družbenopolitični zbor je dal soglasje za gradnjo nove kapelice na Kredarici, vendar je ob tem ugotovil, da gre v bistvu za "črno gradnjo". Investitor je z gradnjo že začel, čeprav do danes še ni pridobil niti enega soglasja. Ta primer bo raziskal ustrezni upravni organ. Na skupščini je bilo tudi rečeno, da gre za večji objekt, kot je bil prvotno predviden. ga je treba dati v obdelavo slavistom; okolje mora biti varovano tudi v prehodnem obdobju, ker bo nov zakon operativen Sele v dveh, treh letih; kršitve naj se jemljejo kot kazniva dejanja in ne kot prekrški; kjer bomo dobili denar za 8 institucij, ki jih predvideva zakon; odškodnina naj gre v regionalne sklade in ne v republiški proračun; pomanjkljivo je varovanje krasa, ki predstavlja 43 odstotkov ozemlja slovenske države; razčistiti je treba odnose z gozdarji glede gozda oziroma pristojnosti glede varovanja gozda; zakon bomo zaradi krize težko uresničevali, zato ga bomo množično kršili, itd. Družbenopolitični zbor je obravnaval dva predloga za spremembo zakona o državljanstvu. Prvega je predlagala Liberalno demokratska stranka in pomeni poenostavitev pridobitve državljanstva Slovenije za državljane drugih republik, drugega pa vlada, ki sodi, da se postopek za osebe, ki so sodelovale v agresiji na Slovenijo, ustavi, dokler se ne ugotovi krivda ali nedolžnost. Predlog Liberalnodemokratske stranke je bil (presenetljivo) sprejet, o predlogu vlade pa bodo glasovali na prihodnji seji. Kljub nasprotovanju premiera Lojzeta Peterleta je zbor sklenil, da mora vlada do sredine tega meseca pripraviti zasnove republiškega proračuna za prihodnje leto. Zbor je razpravljal o beguncih iz Hrvaške, katerih število v Sloveniji je doseglo kritično mejo (uradno nad 20.000), dal pa je soglasje za gradnjo kapelice na Kredarici, čeprav gre za začetek gradnje brez ustreznih soglasij. Mnenje k temu bo dal ustrezni upravni organ. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalnodemokratska stranka Kdo se vtika v televizijske programe ^ Ljubljana, 4. novembra - Pavel Gantar, član izvršnega odbora Li-• eralnodemokratske stranke in član sveta Radiotelevizije Slovenije li a' pobudo za sklic izredne seje sveta RTV, povod za pobudo pa je ar>ck Ljerke Bizilj "Psihiatrija sredi mesta", objavljen v Delu 2. no-rnbra. Na izredni seji naj bi obravnavali naslednja vprašanja; neredno vpletanje politikov v programske odločitve TV Slovenija in em povezana vloga generalnega direktorja RTV Slovenija, blokada Svetu RTV pri imenovanju glavnega urednika TV programov ter rj|8°vornega urednika Studia Maribor in Ljubljana ter izdelava me-j^j ki bodo političnim strankam in drugim zainteresiranim politi-Vej7l skupinam omogočila enakopravno nastopanje na Televiziji Slo- ^tranka demokratične prenove ^•smo ostanek starega režima n Ljubljana, 4. novembra - Predsedstvo Stranke demokratične pre-u Ve Je obravnavalo aktualne razmere v Sloveniji, sprejem nove tave in odnose z Republiko Italijo. Menili so, da ljudje živijo ved-veHs'ar)še, da se čas Demosove vladavine izteka. Stranka se sooča z dr>o hujšo medijsko blokado, enačijo jo s starim režimom. SDP ni-I?" z njim nič skupnega, prav tako pa tudi ni skrajno leva ali meščan-pJ*.franka, ampak sodobna evropska levosredinska stranka. Stranka ^Pira predlog besedila nove slovenske ustave, čeprav z besedilom d^RPPolnoma zadovoljna, vendar se bo zavzemala, da jo sprejmemo en decembra, pol leta kasneje naj bi sprejeli volilni zakon, v poern ietu pa naj ^ |zve(jii nove volitve. Predsedstvo je opozorilo na £vnien sodelovanja z Italijo, ki je največja soseda in vplivna članica dr,r°Pske gospodarske skupnosti. Republika tudi ne sme ovirati med-|a .avr °ngres nemške liberalne stranke ^°čno slovensko zastopstvo ml Mubljana, 4. novembra - V Suhlu je bil kongres Nemške liberalne č|an e FDP, ki je pomembna nemška stranka, njen najbolj znan \Cnn P« je zunanji minister Genscher. V Suhlu je bila kar številna slo-gre Posadka. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil na kon-gres Posebej povabljen, imel je odmeven govor in je pozdravil kon-njje v.'menu Slovenije in tudi Liberalno demokratske stranke Slove-v$uhr je zastopal Janez Kopač, razen Rupla in Kopača, pa je bila Ijl .nlu še delegacija Liberalne stranke, ki sojo sestavljali Franc Go-ciJQ n|o Paš in Danijel Malenšek. Kongres je sprejel posebno resolu-*a r« '0Ven'J' z zahtevo po njenem mednarodnem priznanju in apel rinili UCV Rurirovn'ka- dr. Rupel pa se je zahvalil za pomoč Gensc-vo||e ln nemški vladi. Janez Kopač je bil s potekom kongresa zado-nc gn- Prav tako pa s stiki s predstavniki liberalnih strank iz Vzhod-k> biVr°Pe" Pre^stavniki Liberalne stranke pa so posebej opozorili, da ^Pr-'.na kongresu vse tri dni in ne le prvi dan kot Rupel in Kopač, ki, zgrajen odsek Mlaka - Tenetiše v Kranju, v gradnji je še odsek Obrne -Soteska v radovljiški občini in So-vodenj - občinska meja v škofjeloški. Iz elementarja pa so potekala popravila na odsekih Trebija - So-vodenj, v Železnikih, Rudnem, na cesti proti Jezerskem in Sorici." Stanje na lokalkah (za katere skrbijo občine) je v primerjavi z magistralkami in regionalkami nekaj ugodnejše, vendar občinske denarne vreče marsikje ob pomoči krajanov oziroma krajevnih skupnosti niso prenesle, da bi naredili vse (tudi najbolj nujno ne), kar je bilo letos načrtovano ali pa izraženo spomladi kot zadolžitev oziroma prioriteta; seveda pod pogojem, Če bo denar. • • • Slovenska cestarija, ki se je ta teden zbrala na Bledu, pa je v osnovni iztočnici vendarle, kljub oceni sedanjega stanja in izgledom za jutri, uspela v dvojem. Morda so se glede zakonodajo, ki je v pripravi, od katere bo nenazadnje \ prihodnje marsikaj odvisno, zbrali kakšen mesec prezgodaj, a so vseeno opozorili nase. Kar pa zadeva načrtovanje republiškega proračuna za prihodnje leto, pa ravno pravi čas, da bo v integralnem (a'1 drugačnem) proračunu iztržila >n opredelila pravo traso na cestnem dogajanju v Sloveniji vsaj prihodnje leto. Za daljše obdobje pa s« bo morala dokopati čimprej o*o nacionalnega programa, ki pa moral temeljiti predvsem na cest' nem in drugih področjih vključevanja Slovenije v Evropo. • A. Zalar Za urejenost novih šenčurskih naselij Odločitev za asfalt Šenčur, 6. novembra - Slaba urejenost Sajovčevega in Mačkovega naselja ter okolice novih hiš ob Pipanovi cesti v Šenčurju je m nekaj časa povod za slabo voljo tako tamkajšnjih prebivalcev ko vodstva KS Šenčur. Z odpravo motečih problemov sta se letos Ms tenzivno ukvarjala tudi novo ustanovljena gradbena odbora obe" naselij, je med drugim poudaril Franc Kern iz vodstva KS Šenčur na nedavnem zboru krajanov novih naselij. Pogodbo z izvajalcem del Je Stanovanjska zadruga Kranj ze sklenila. Kot je povedal n.ie direktor Franc Teran, bo zadfU Doslej so poskrbeli za popravilo javne razsvetljave, za katero so opravili tudi tehnični pregled in prevzem. Predvidoma do sredine novembra naj bi končali dela pri izgradnji nove ponikovalnice in povezavi z eno od greznic v kanalizacijskem sistemu. Še pred koncem letošnjega leta pa naj bi vse makadamske ulice dobile asfaltno prevleko, o čemer je predvsem razpravljalo nekaj več kot trideset udeležencev zbora. Predstavniki gradbenih odborov so jih seznanili, da so med tremi ponudniki izbrali za izvajalca del Cestno podjetje Kranj. Na poti v skupni dolžini 1360 metrov naj bi položili 6-centimetrski asfalt, za katerega naj bi vsak stanovalec prispeval med 22 in 25 tisočaki. Zaenkrat so predvideli, da bodo v asfaltiranje zajeli okoliš z okrog 120 stanovanjskimi objekti. ga plačala polovico od bhz 2,5 milijona tolarjev za asfa'' ta denar pa naj bi ji '03,^ družniki vrnili v največ štifl obrokih. Pogodba predvidevaj da bodo asfaltiranje končalii o 15. decembra letos. To bo odvisno predvsem od ureditve P° lage za asfalt, za katero je z.x dolžen Sklad stavbnih zemlj'* občine Kranj. Njegov predsednik Tadej Markič je pojas*1'/ da ponudbo za ta dela že P' pravlja kranjski Gradbi"e ' vendar bo gradbeni odbor rn ral poskrbeti pred utrjevanje" poti za odstranitev vseh °v,r a ulic, stanovanjska zadruga P. bo najprej morala °dveZ^e mošnjiček; skladu narnre^lfl(j doslej dolguje za komuna' ' urejanje več kot 200 tisočako • • S. Saje Jjtok, 8. novembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran h..!11 ,r«»kt. To ni kislina, ki N Prebav njc "'Jala. temveč razjeda k"« k°. adica naj po\sem od-r*ga ,c'esu ne naredi nič do-|)|ci'n'n ^udkorja in bele moke v )'rup"° 'menujejo zastonj "beli 'i'u\ j^"eč zelenjave, več mine- pravih beljakovin (n-,vogodbo za določen čas. • Si Nezadovoljni z analizo onesnaženega vira vode v Hotovli Mrhovina ali škropivo? Škofja Loka, 7. novembra - Občinski izvršni svet je v torek obravnaval delno poročilo Komunalnega podjetja Škofja Loka o onesnaženju zgornjega vira pitne vode v Hotovli. Smrdeča voda je 17. oktobra pritekla v Škof jo Loko, kjer so ljudje zaznavali različne vonje: po fenolih, zdravilih in škropivu. Novomeški ZSMH je z analizo vode, vzeto naslednji dan v izviru, pred klori-ranjem (ki je smrdela drugače kot dan prej v Škofji Loki), kot najverjetnejši vzrok navedel mrhovino. V Komunalnem podjetju in ZSMH za Gorenjsko v Kranju, ki je pooblaščena za analize vode, pa so obljubili dokončno poročilo po temeljitem pregledu terena ob izviru. Teren je prejšnji teden v organizaciji škofjeloške civilne zaščite prečesalo okrog šestdeset ljudi. Našli so tri divja odlagališča smeti, med odpadki pa tudi možne vzroke onesnaženja. V počeni steklenici je bilo še pol herbicida, škropiva za široko-listni plevel, v vreči od gnojila, sicer polni vode, pa že pregno-jene ostanke kravjih lobanj. Možno je, je dejal Milan Ekar iz kranjskega ZSMH, da je bilo onesnaževalcev pitne vode več, točnejše rezultate bodo lahko lahko posredovali po analizi omenjenih odpadkov. Od kod se napaja vir v Hotovli, bodo dognali z barvanjem. Skratka, odgovora, kaj je 17. oktobra zas-mradilo pitno vodo v škofjeloškem vodovodu, še ni. Kot je dejal direktor Komunalnega podjetja Ivan Kepic, je bilo onesnaženje lahko tudi namerno; zadoščal bi zgolj liter koncentrata. Viri pitne vode, ki tečejo v zajetje, so bolj ali manj površinski, zaščiteni predvsem na papirju. Občinski izvršni svet, zlasti še Marija Pogačnik, v njem zadolžena za ekologijo, je kritiziral nesistematičen način analiziranja onesnažene vode. Razumljivo je, da se je ZSMH v naglici odločil za analize na podlagi smradu, vendar bi (v prihodnje) moral vzeti dovolj vzorcev za kasnejšo temeljito analizo. Zgornji vodni vir v Hotovli je zdaj sicer neoporečen, vendar bo iz vodovoda izključen, dokler ne bo konkretnih dokazov, kje je bila voda onesnažena in kaj je onesnaženje povzročilo. Podobna negotovost kot zdaj je bila tudi pri onesnaženju spodnjega vira v Hotovli, ki je po sedmih letih še vedno zaprt. • H. Jelovčan Prvonovembrsko presenečenje v Poljanah Spomeniku vzeli zastave Poljane, 6. novembra - Sredi Poljan stoji spomenik žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Ob praznikih so na drogove ob njem obešali zastave. Tako naj bi bilo tudi ob letošnjem 1. novembru. Vendar zastave tokrat niso visele ob spomeniku, žrtvam druge vojne v čast. Svet krajevne skupnosti Poljane je namreč menil, da zastave pri spomeniku motijo avtomobile, ker da padajo po njih. Pred praznikom so zato drogove požagali, na drugi strani ceste, neodvisno od spomenika, pa postavili novega. Gotovo ni sporno, da je krajevna skupnost poiskala nov prostor, kjer bodo ob prihodnjih praznikih nove slovenske države, ki ne koreninijo več na tradicijah narodnoosvobodilnega boja, plapolale zastave. Vendar pa ji ne bi bilo treba zaradi tega žagati drogov ob osrednjem poljanskem spomeniku in odrekati pravice žrtvam ter še živim udeležencem narodnoosvobodilnega boja, da vsaj enkrat na leto, ob tradicionalnih prvono-vembrskih komemoracijah zastave vihrajo tudi njim v čast in spomin. Razlog za odstranitev drogov je namreč sila prozoren, razen tega pa bi se spodobilo, da bi svet krajevne skupnosti Poljane za svoje dejanje poiskal vsaj soglasje borčevske organizacije. • H. J. STRANKARSKE NOVICE Zeleni Slovenije o ustavi Upoštevati pravico do zdravja Ljubljana, 5. novembra - Na včerajšnji seji izvršnega odbora Zelenih Slovenije so največ pozornosti namenili usklajevanju strankarskih zahtev pri snovanju nove slovenske ustave. Izrekli so se tudi z« nadaljnje sodelovanje s Slovensko kmečko zvezo - Ljudsko stranko pri pripravi novega zakona o gozdovih. Predsednik Zelenih Sloveni- ni prišlo do črtanja nekaterih je dr. Dušan Plut je člane izvršnega odbora seznanil z dosedanjim dogovarjanjem za sestavo nove ustave Republike Slovenije. Kot je dejal, zaenkrat nista sprejeti le dve njihovi stališči; namreč, drugi zavračajo, da bi v ustavo zapisali tudi pravico do zdravja, prav tako pa se ne strinjajo s predlogom, da bi pri predsedstvu formirali svet za nacionalno varnost kot posvetovalno telo in dodatni organ nadzora. Menil je, da bi vseeno kazalo še naprej vztrajati na upoštevanju obeh zahtev, obenem pa ocenil, da je sedanji osnutek ustave za stranko sprejemljiv. Tudi drugi strankarski veljak, dr. Leo Šešerko, je izrazil zadovoljstvo z dosedanjim potekom dogovarjanja o besedilu ustave. Še posebej se mu zdi pomembno, da kljub nekaterim drugačnim težnjam od začetka pravic do varstva okolja iz stare ustave. Zavzel se je tudi, da bi z ustavo opredelili svobodno ustanavljanje strank, ki pa bi morale enkrat letno javno razgrniti svoje finančno poslovanje. To zahtevo in obe poprejšnji bodo Zeleni Slovenije predlagali za sprejem v besedilo ustave. Izvršni odbor se je med drugim seznanil z dosedanjimi rezultati projekta Ekologija doma in priporočil povezavo ug°' tovitev z normativnim področjem. Prižgal je tudi zeleno luc za izgradnjo informacijskega centra Triglavskega narodnega parka v Trenti in za nadaljevanje pogovorov s Kmečko zvezo pri pripravi novega zakona o gozdovih, za kar se je posebej zavzel dr. Božidar Voljč, vodja poslanskega kluba Zelenih M S. Saje Komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja skupščine občine Tržič 4y razpisuje, na podlagi 15. in 16. člena Akta o ustanovitvi radijskega programa Radia Tržič, lokalne radijske postaje Ra" dio Tržič in o ureditvi medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti ter 30. člena statuta lokalne radijske postaje Tržič, prosto delovno mesto GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA RADIA TRŽIČ Za glavnega in odgovornega urednika Radia Tržič je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih * Zakonom o javnem obveščanju (Ur. I. SRS, štev. 2/86), >z' polnjuje še naslednje: - da ima najmanj srednjo izobrazbo družboslovne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na področju obveščanja - da ima organizacijske sposobnosti Kandidati naj Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja predložijo tudi predlog za programsko in organizacijsko-finančno prenovo Radia Tržič, kar bo odločilnega pomena pri izbiri kandidata. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objav' razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisn'" pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh P° izteku roka za zbiranje prijav. petek, 8. novembra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS Arhitektura a la DESSA NASA ARHITEKTURA V AMERIKI To, da se lahko slovenska arhitektura z razstavo predstavlja v New Yorku, sovpada sicer s politiko promocije, še posebej kulturne Promocije Slovenije v tujini. Vendar je za razstavo, ki se odpira 12. novembra v Ameriškem inštitutu za arhitekturno izobraževanje v New Vorku, poteklo od prve ideje pa do uresničitve kar poldrugo leto. Vse kaže, da se slovenska arhitektura zadnje čase resnično trudi, da bi s svojimi dosežki seznanila tudi tujino. Po razsta-y> v Benetkah je zdaj na vrsti New York. Vendar je treba takoj dodati, da gre pri tej ameriški predstavitvi za arhitekturo skupine arhitektov vključenih v TDS DESSA. Ob postavljanju razstave je bilo tudi treba upoštevati ameriško kulturno oko-Jje in tudi to, da galerija DESSA seveda ni sposobna pripra-v'ti velike razstave slovenske arhitekture. Vendar pa so orga-"'zatorji razstave kljub temu Prepričani, da bo 16 projektov, kolikor jih je na razstavi, ki po-tuJe v ZDA, predstavilo dolo-čen del slovenske arhitekture, Predvsem smeri, ki je na ameri-skih tleh ne gojijo posebej. Slo-venska arhitektura se bo zato Predstavila ameriškemu strokovnemu občinstvu predvsem s sv°jim posebnim odnosom do Materiala, in posebej do detaj- lov, v čemer prav gotovo stopa po poteh arhitekta Jožeta Plečnika. Druga značilnost te arhitekture je vsekakor podrejanje arhitekturi prostora in predvsem upoštevanje historičnega konteksta. Vse to pa prav gotovo ni značilnost ameriške arhitekture, zato bo pogled na drugačne rešitve vsekakor zanimiv. S svojimi arhitekturnimi projekti predstavljenimi s fotografijami in načrti se predstavlja na ameriških tleh dvanajst slovenskih arhitektov: Katarina in Miha Dešman, Jurij Kobe, Janez Koželj, Tone Lešnik, Metod Prijatelj in Peter Vezjak, Vojteh Ravnikar, Igor Skulj, Aleš Vodopivec, Vesna in Matej Vozlič. K razstavi sodi tudi razstava fotografij avtorja Damjana Galeta o delih Jožeta Plečnika, predstavljen pa je tudi izbor grafičnih del oblikovalca Ranka Novaka. Razstavo spremlja tudi sijajen katalog, oblikoval ga je Ranko Novak, Slovenska arhitektura: Stanovanjska hiša, Ljubljana, arh. Vojteh Ravnikar Razstave v Doliku v katerem so v sliki in besedi predstavljeni razvoj in dosežki določene smeri slovenske arhitekture. Ob razstavi bo v Nevv Yorku tudi dvoje predavanj arhitektov Andreja Hrauskija in Aleša Vodopivca. Na tiskovni konferenci v galeriji DESSA je bilo govora tudi o težavah, ki razumljivo spremljajo takšno razstavo. Za galerijo DESSA je to pravcati podvig, saj galerija, ki za svojo razstavno dejavnost ne dobiva nikakršne podpore, tudi za ameriško razstavo ni mogla dobiti prispevka od republiške kulture. Ameriška razstava je zato nastala s pomočjo prispevkov lastnih članov in cele vrste večinoma domačih pa tudi nekaj tujih sponzorjev. Pot razstavi v Ameriko pa so poleg drugih naklonjenih utrli odbor prijateljev DESSE iz ZDA, slovensko zunanje ministrstvo in jugoslovanski kulturni center v New Yorku. Za vsako razstavo je seveda pomemben tudi prostor, saj je prav od tega mnogokrat odvisno, kakšnemu občinstvu bo dostopna. Tega so se zavedali tudi organizatorji razstave; če bi namreč razstava bila v kultu-rem centru, je ne bi videla širša strokovna javnost, ki si jo na razstavo želijo slovenski arhitekti. Zato je po mnenju An- NAGRAJENE FOTOGRAFIJE pšenice - Letošnja klubska razstava jeseniškega foto kluba Andrej "rešeren, ki so jo odprli 4. novembra v razstavnem salonu Dolik in bo na 0g|e(j jo vključno 20. novembra, v prvem delu predstavlja °tografije članov kluba, ki so se že potrdili na številnih razstavah "'"na in v tujini. V drugem delu pa izdelke mladih fotoamaterjev, ki z razstavljenimi deli dokazujejo pridobljeno znanje in svoje osebne dispozicije do fotografskega sporočila. Tretji del pa so barvni diapozitivi, ki so jih izdelali člani in so bili prikazani ob ____ otvoritvi razstave. I Žirija v sestavi Janko Krmelj, fotoamater I. kat., Milan Ma-.°Vrh, fotoamater I. kat, in Božo Šinkovec, samostojni kulturni j e'ayec, ni imela lahkega dela. V skupini mladih fotoamaterjev |e Prispelo 48 fotografij 8 avtorjev, za razstavo je bilo izbranih 20 p.tografij 8 avtorjev. 1. nagrado je dobil Peter Mlekuž za fotogra->>r Triglav«. 2. nagrado je prejel Miha Zvan za fotografijo P^rafiti«, 3. nagrado pa si je prislužil Gašper Svetlin za fotogra-plj0 »Žarki upanja«. Diplome pa so prejeli Primož Reškovac za *°grafijo »Narava 1«, Polona Malenšek za fotografijo »Can-£.es 90« in Klavdija Tušar za fotografijo »Počitek«. V skupini panov je prispelo 115 fotografij 13 avtorjev, sprejetih je bilo 50 (-*°grafij 13 avtorjev. I. nagrado sije prislužil Franc Kolman za '^grafijo »Beneške maske 1«, 2. nagrado je dobil Franc Sluga u \°tografijo »Pokrajina 1«, 3. nagrado pa je prejel Klemen Ce- ^ 0 za fotografijo »V mreži 2«. Diplome pa so dobili Mihael to . za fotografijo »Arhitektura 1«, Andrej Malenšek za fo- ra8rafijo »Prekajevalec« in Jaka Čop za fotografijo »Pomladno 2(.2Položenje«. V skupini diapozitivov je 15 avtorjev predložilo jev ^'aP°zitivov, projekcijo so sprejeli 165 diapozitivov 15 avtor- • L nagrado je dobil Klemen Čebulj za diapozitiv »Katja«, 2. gr.8^ado je prejel Franci Sluga za diapozitiv »Pokrajina 5«, 3. na- nj 0 Pa so podelili Adiju Finku za diapozitiv »Njeno življe- Ta P'P'orne za diapozitive pa so bile podeljene dr. Borisu tjvncarju za diapozitiv »Tihožitje«, Francu Kolmanu za diapozi- »Beneške maske 15« in Sandiju Novaku za diapozitiv »Avto csta« So Otvoritvi razstave fotografij in projekciji diapozitivov je pri-f0f lv°val tudi devetdesetletnik Jože Truhlar, edini še živeči član 10 kluba Skala iz leta 1925. Lojze Kerštan dreja Hrauskija več kot srečna okoliščina, da je bilo mogoče najti primeren prostor v Ameriškem inštitutu za arhitekturno izobraževanje na 22. cesti, kjer se poleg drugega ukvarjajo s podobnimi prireditvami kot DESSA v Ljubljani. To je z razstavami o arhitekturi, predavanji, simpoziji, na voljo je knjižnica itd. NIAE, kot je kratica za to ameriško ustanovo, je stara skoraj sto let, prizadeva pa si izboljšati raven arhitekturnega izobraževanja v Ameriki; ta institucija je tudi organizator od 1903. leta obstoječe Van Allenove štipendije za arhitekturo. Od sodelovanja s to institucijo si slovenski arhitekti lahko obetajo še marsikaj. Že sedaj namreč kaže, da se za tovrstni kulturni dogodek zanimajo tudi v Clevelandu in še posebej v Montrealu v Kanadi. Zato ni izključeno, da se bo razstava po New Yorku selila še kam. Vsekakor bo potovanje razstave kasneje lažje, kot pa je odhod iz Slovenije, če upoštevamo težave z zaprtimi letališči pri nas, pridobitvijo ameriških viz in drugih potrebnih dokumentov za prevoz razstave. Vsaj upati je, da bodo vsi naslednji prodori slovenske kulture v svet, ne le arhitekturne, potekali v prijaznejših okoliščinah. • Lea Mencinger Blejska kulturna sezona ZAČETEK Z GLEDALIŠČEM Bled - Jutri, v soboto, se v Festivalni dvorani s predstavo celjskega gledališča začenjajo prireditve v okviru Kulturnega kluba Bled. Programski okvir prireditev, ki jih vodi agencija Agens v sodelovanju z Atlasom Bled, ostaja skoraj enak lanskemu. Spremembe so le v tem, da ni več abonmajev, pač pa so vstopnice v prosti prodaji. Sezono odpirajo celjski gledališčniki s komedijo Lubezen v režiji Dušana Mlakarja. Zvone Agrež, Bojan Umek in Darja Re-ichman bodo v komediji Schisgala Murravja zaigrali zakonski trikotnik in pričarali iskanje večno iskane večne ljubezni. Sicer pa je kar polovica prireditev v okviru Kulturnega kluba namenjena gledališču, obiskovalcem se bo predstavila še Mala drama Ljubljana, Stalno slovensko gledališče iz Trsta, februarja pa se obeta ogled Hamleta v mariborskem gledališču. Ostali del programa je namenjen glasbi - poleg resne tudi vrhunskemu jazzu, zabavni glasbi in etnoglasbi. Tudi letošnji kulturni program ni brez Otroškega vrtiljaka -že ta mesec bo nastopilo v Festivalni dvorani Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane - in Bis programa za srednješolce, Idriarta 92 za zaključek bo še drugi festival etno glasbe. Povsem nova pa sta glasbena programa, prvi nosi naslov RTV v živo, ki se v sodelovanju z RTV začenja po novem letu, v njem pa bodo nastopile radijske glasbene skupine od simfoničnega orkestra do pevskih zborov. Že novembra pa bo stekel tudi GM oder, program nastaja v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, predstavil pa bo najobetavnejše mlade slovenske glasbenike. Že konec novembra bo v hotelu Toplice koncert godalnega kvarteta Enza Fabianija iz Ljubljane. Tako kot doslej bodo prireditve sicer v Festivalni dvorani, za nekatere druge kot na primer komorne koncerte pa bodo poiskali primernejše prostore. Načrti letošnje sezone segajo tudi na likovno področje, saj bodo v galeriji Sebastjan agencije Atlas iz Dubrovnika priredili nekaj likovnih razstav. • L. M. GORSKA KRAJINA V bifeju Freising v okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja osem slik Janez Ambrožič, član jeseniškega likovnega kluba Dolik. Janez Ambrožič je bil rojen 16. oktobra 1926, kar pomeni, da je bila razstava njegovih del odprta prav na njegov rojstni dan. Po poklicu je Janez Ambrožič ekonomist, upokojen že od leta 1980 in v Doliku deluje že od leta 1962 dalje. Seveda pa je slikarskemu snovanju posvetil vse svoje sile šele po upokojitvi. Za razstavo v Škofji Loki je izbral slike z gorsko tematiko vse tam od Kamniške Bistrice do Trente. Tu so tudi slike Stenarja, Dolhove špice s Stenarjem, Cimpernik pa Triglav in Soča pod Lomom. Janez Ambrožič slika v oljni tehniki z velikim posluhom za pravilno kompozicijo slike z gorsko motiviko in za nizanje planov, tako da odmerja ravno pravšnjo mero gorskim masivom in količini ravnice pod njimi. Tako sta obe krajinski komponenti združeni v uravnoteženo enoto na slikovnem polju. Barvno je strpen in mu res ne moremo očitati razgledničarstva. Je slikar z dobršnjo mero znanja, ki izvira iz poznavanja gora, ki jih naslika s široko potezo in brez drobnjakarskega opisovanja. Pomemben mu je vtis gorske gmote. Andrej Pavlovec KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec, v kletnem razstavišču pa je odprta razstava udeležencev slikarske kolonije v Premanturi: Alenke Kham Pičman, Vinka Tuška, Zmaga Puharja, Bernda Huberta Romankievvitza in Cveta Zlateta. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled zbirka novejše umetnosti na Slovenskem iz depojev Gorenjskega muzeja. Predstavljeni so Silvester Komelj, Kiar Meško, Polde Oblak, Zmago Jeraj, Herman Gvardjančič, Henrik Marchel, Boni Čeh, Izidor Jalovec, Franc Vozel, Karel Kuhar idr. V Prešernovem gledališču bo v nedeljo, 10. novembra, ob 19.30 gostoval KUD Poljane nad Škofjo Loko s predstavo Cvetje v jeseni. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava del akad. slikarja Dušana Kirbiša. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo otografije SA80člani Foto kluba Andrej Prešeren z Jesenic. V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v delavskem domu na Javorniku bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave umetniške fotografije kandidata mojstra fotografije Francija Kolmanu. Razstava bo odprta do 18. novembra vsak dan, razen sobote in nedelje, med 16. in 18. uro. BLED - V Festivalni dvorani se v soboto, 9. novembra, ob 19.30 s predstavo SLG Celje Schigala Murrava LUBEZEIV^začenjajo prireditve v okviru Kulturnega kluba Bled. Vstopnice so v predprodaji v Alpetouru Radovljica, v Murki Elgo Lesce, Atlas Bled in Kompas Jesenice. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Tisnikar - 25 let kasneje. Razstavo sta posredovala Loški muzej in slikar Pavel A. Florjančič. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Alojz Mulič. V galeriji Kamen razstavljajo fotografije člani Foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava barvnih fotografij avtorjev Justi in Adija Finka. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar lavdij Tutta. Zbirke Loškega muzeja SA80so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Freising baru na Loškem gradu razstavlja Janez Ambrožič. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogled grafike in kipi Viktorja Klofutarja. V Paviljonu NOB so na ogled ilustracije akad. slikarja Andreja Trobentarja. KAMNIK - V galeriji Veronika razstavlja slike Milan Golob. V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del Zdenke Omahen. "ŠKOFJA LOKA ZA MIR" Škofja Loka - V nedeljo, 10. novembra, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Jakoba na Cankarjevem trgu v Škofji Loki koncert z naslovom Škofja Loka za mir. Prireditev, že tretjo te vrste - po recitalu šansonov Vite Mavric in literarnem večeru pesnice Neže Maurer - organizirata Izvršni svet SO Škofja Loka in ZKO Škofja Loka. V programu sodelujejo: Vera Mlejnik - sopran, Miloš Mlejnik - violončelo, Tone Potočnik - orgle in Komorni pevski zbor Loka z zborovodjem Janezom Jocifom. Program bo povezoval Marko Črtalič, čisti dohodek pa je namenjen beguncem - žrtvam agresije na Hrvaškem. REPUBLIŠKA RAZSTAVA BARVNIH DIAPOZITIVOV Radovljica - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v petek, ob 18. uri projekcija barvnih diapozitivov. Foto kino kljub Radovljica je letos organizator 17. republiške razstave diapozitivov formata 5x5, obenem pa prirejajo tudi tradicionalno medklubsko razstavo barvnih diapozitivov formata 6x6. Projekcijo bodo ponovili tudi na Jesenicah v prostorih Foto kluba Andrej Prešeren. Letošnja 10. medklubska razstava Barvni dia 6x6 je v bistvu mednarodna razstava, saj je prispevek h kulturnemu sodelovanju med fotoamaterji iz vseh republik bivše Jugoslavije. Domači radovljiški klub je bil organizator medklubske razstave Color dia 6x6 že leta 1977, letošnja jubilejna pa je vsekakor spodbuda domačinom, saj je to edina razstava te vrste, ki se je v Sloveniji ohranila. Organizatorji - občinska ZKO in ZOTK Radovljica pa upajo, da bodo tudi v prihodnje lahko prirejali takšne razstave v Radovljici. Na letošnjo razstavo so prispela izredno kakovostna dela. Žirija ni imela lahkega dela, izbrala pa je posnetke avtorjev, ki iščejo predvsem nove izrazne možnosti. Na razstavi sodeluje 57 avtorjev s 136 deli, na medklubski pa 16 avtorjev s 84 deli. Prva razstava je po pravilniku FSJ I. ranga, druga pa III. ranga. Razstavo spremlja tudi katalog Foto informator št. 4, ki je izšel v 300 izvodih, oblikovno in grafično pa sta ga uredila Ivan Pipan in Matej Rupel. Razstavo je podprla cela vrsta sponzorjev iz Radovljice. • jr VESTE VSE O GALLUSU? Gotovo ne! Saj tudi nikoli ne boste. Če pa bi hoteli nekaj več, se pridružite Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren iz Kranja, ki v tem letu s prav posebno pozornostjo študira Gallusa in skladbe o Gallusu, našem Petelinu - Kranjcu. A kar je res, je res. Tudi Gallus ni vse. Je tudi Mozart in druga evropska zborovska literatura, so tudi drugi slovenski zborovski skladatelji in je slovenska ljudska pesem - nikoli do kraja izpeta. Zares je nekaj posebnega, ko stojiš na odru koncertne dvorane v slavnostni obleki, pred tabo dirigent v fraku, v dvorani pa polno poslušalcev. Poskusiti je treba. Akademski pevski zbor France Prešeren sprejema nove pevce vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v pevski sobi Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Vabljeni! I SALON I™ POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308 GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 8. novembra 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Zamrznitve ne bo Cene in plače ne bodo zamrznjene, je na sredinem pogovoru s slovenskimi bančniki dejal finančni minister Dušan Šešok in kot nekdanji direktor pristavil, da učinka ne bi prinesla, saj tudi sam pozna tisoč in eno pot izognitve hladilniku. Vlada je namreč to obravnala, vendar zamrznitev ni bila sprejeta. Negotovost, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih, mesecih, se je zato še povečala. V napovedih strokovnjakov se bolj ali manj skriva strah pred ponovnim hudim udarom inflacije, dr. Rino Si-moneti je na nedavni tiskovni konferenci v Gospodarski zbornici Slovenije dejal, da se bomo kot vse kaže kmalu ponovno znašli v inflacijski spirali in nato doživeli ponovni monetarni šok, saj se je po stari navadi spet začela bencinska zgodba. Nafto namreč v celoti uvažamo, na naftne derivate pa so obešeni 100- odstotni davki, zato na podražitev ne pritiska le Petrol, temveč tudi vsi porabniki, ki se napajajo s cenami bencina. Prav zanimivo bi bilo poslušati, kako podražitev tehtajo na seji slovenske vlade, saj je podpredsednik Ocvirk prišel iz Petrola. Minister Šešok je na omenjenem razgovoru z bančniki med drugim dejal, da so se komunalne storitve podražile kar za 100 odstotkov, kar lahko razumemo tudi kot napoved in opravičilo naraščajoče inflacije. Prav ob visoke podražitve komunalnih storitev, kijih navsezadnje potrjujejo občine, je moč pripisati pripombo, da analitika ni povsem prava, saj zaradi neplačanih računov nikakor niso tolikšne. Nobena skrivnost ni, da podjetja teh računov ne plačujejo sproti, nekatera šele po šestih mesecih, nekatera denarja za ta plačila sploh nimajo. Sicer pa lahko začnemo kar pri elektriki in šele nato nadaljujemo pri vodi. kanalizaciji, smeteh itd. Uporaba takšnih argumentov torej diši tudi po grenki resnici, da brez inflacije ne znamo živeti, stvar je le toliko bolj neprijetna, ker zdaj ne moremo več kazati v Beograd, temveč inflacija postaja naša. slovenska. Več ali manj je že jasno, da bo cena osamosvojitve velika, vsi tisti, ki so govorili, da sta Beograd in federacija kriva za vse, se zdaj že lahko globoko zamislijo in ob podiranju jugo-trga zdaj v glavnem molčijo. Več ali manj je tudi že jasno, da smo šli v osamosvojitev premalo pripravljeni. Tudi vsi tisti so zdaj previdno tiho. ki so napovedovali, da bo tuji kapital nemudoma pri nas. da je denarja na Zahodu veliko (kar je seveda res) in da ga bodo zahodni poslovneži hitro pri nas. Zdaj je že jasno, da na večja posojila lahko računamo šele, ko, nas bodo EGS priznala, dotlej bodo odprte le kratkoročne linije, ki so zdaj že vzpostavljene z Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Vsaj dve do tri leta pa bodo potrebna, da bo Slovenija sprejeta v svetovne bančne institucije in ustanove, kot je. denimo. Svetovna banka. Težko pa je seveda tudi breme preteklosti, ki smo si ga morali zadati, ko smo zapustili vse bolj vroči balkanski lonec. Minister Šešok zagotavlja, da je tekoče proračun izravnan, velik pa je dolg preteklosti, saj znaša kar 5 milijard dolarjev. Vanj so zajete obveznosti do tujine, do deviznih varčevalcev, izgube infrastrukture in neobhodna sanacija bank. V takšnih razmerah je brez inflacije tako rekoč nemogoče gospodariti, naj je stabilnost slovenskega tolarja še tako zaželena, saj si tudi zadrževanje tečaja lahko razlagamo predvsem s tem, da se z dražjo marko seveda avtomatično povečajo obveznosti do tujine. Predvsem pa vse bolj dozoreva spoznanje, da sprotno prilaganje tekoče ekonomske politike ne bo več zadoščalo, da potrebujemo jasne razvojne cilje, saj bomo sicer doživeli še veliko inflacijskih in monetarnih šokov. [ IZ GOSPODARSKEGA SVETA Letošnji izvoz 4,5 milijarde dolarjev V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bo do konca letošnjega leta slovenski izvoz znašal 4,5 milijona dolarjev, uvoz pa med 4 in 4,2 milijona dolarjev, je na nedavni novinarski konferenci povedal predsednik Feri Horvat. Septembra je uvoz drastično padel, kar je posledica padca proizvodnje, vpliva pa tudi spremenjeni tečaj. Ključno razvojno vprašanje Slovenije je povečanje izvoza, je dejal Horvat, udeležba izvoza je zdaj 19-odstotna, do konca leta se bo nekoliko povedala, še vedno pa premalo glede na razpad jugoslovanskega trga. Za pospešitev izvoza bo potrebno čimprej sprejeti zunanjetrgovinsko zakonodajo, ki mora vsebovati princip kvalificiranega liberalizma, da se bo z zunanjo trgovino lahko ukvarjalo vsako podjetje, pri zaščiti naj bi upoštevali pravila Gatta in sistem subvencij, temu bi morali prilagoditi davčni sistem. Horvat se je zavzel za odpravo izvoznih kontingentov, osnovni instrument zaščitne politike naj bi bile carine, pri tem pa oprostitve resnično le izjeme. Ocenjuje, da bodo za prilagoditev Evropi potrebovali šest do osem let. Izmenjava z jugo-trgom padla skoraj za tretjino Natančnih podatkov o padcu blagovne menjave z drugimi republikami po slovenski osamosvojitvi še nimamo, prvo oceno je dal Zavod za makroekonomska in razvojna vprašanja, ki pravi, da je prodaja padla za 32 odstotkov, nakupi pa za 30 odstotkov. Padec bo verjetno še večji, vendar pa v Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da teh trgov nikakor ne kaže povsem zapustiti, saj se vsa proizvodnja hitro ne bo mogla preusmeriti na zahodne in druge trge. Velik del slovenskega poslovnega sodelovanja s tujino pa je odvisen od jugo-tujine. V Elanu odpustili 52 delavcev V begunjskem Elanu so pred dnevi odpustili 52 delavcev, kar stečajni upravitelj Igor Triller pojasnjuje s tem, da niso dobili vsega denarja za tako imenovano kapitalizacijo delovnih mest. Preračunano v marke jim je pripadalo približno 5 milijonov mark, 20 odstotkov tega denarja pa niso dobili, po desetih mesecih pa so neprevrednotena seveda tudi manj vredna. V tovarni so delavce napotili na zavod za zaposlovanje, vendar pa tega niso mirno sprejeli. Vse kaže, da se bo sindikat v njihovem imenu pritožil, najprej seveda pri pristojni komisiji podjetja. Igor Triller pravi, da pravno gledano ti delavci sploh niso sklenili delovnega razmerja z Elanom, saj osnovnega pogoja, to je kapitalizacije, niso izpolnili. Na Zavodu za zaposlovanje pa pravijo, da je Elan prejeti denar dobil za vse delavce, ne samo za nekatere. Tudi v pravnem smislu je torej prišlo do zanimivega spora, zato je težko napovedati, kako se bo stvar razpletla. MARIJA LONČAR: Zaupanje bo morda povrnjeno, če ljudje pri deviznih vlogah ne bodo izigrani Glasovala bom proti Ne morem glasovati za vladni predlog o lastninjenju podjetij, glasovala bom za Ribnikarjevega, če bom seveda imela možnost, pravi neodvisna poslanka Marija Lončar. Kranj, 6. novembra - Vladni predlog o lastninjenju podjetij je obtičal v zboru združenega dela, njegova usoda še naprej ostaja nejasna, povezana je seveda z razmerjem političnih moči, ki jih prav lastninjenje spreminja tudi znotraj Demosa. Neodvisnim poslancem v zboru združenega dela je nemara najhuje, Marija Lončarjeva se je odločila, da za vladni predlog ne bo glasovala, v pogovoru je nanizala razloge svoje odločitve. Njena napoved ima toliko večjo težo, saj je članica usklajevalne komisije zbora združenega dela. "Vladni predlog zakona o lastninjenju podjetjij je obtičal v zboru združenega dela, zato je bilo o njegovem delu izrečenih ie veliko očitkov?" "Zbor združenega dela je doslej, s popravki seveda, sprejel vse zakone, ki jih je predložila vlada, privatizacija pa je tema, ki jo prav ti poslanci najbolje poznajo, saj je v njem veliko gospodarstvenikov, ki vedo, da Slovenija potrebuje domišljeno makroekonomsko politiko, ob njej ustrezno monetarno politiko in ustrezni zakon o lastninjenju podjetij, da bo prišlo do preobrata v gospodarjenju in do večje učinkovitosti gospodarstva. To ni le cilj neodvisnih poslancev, temveč tudi tistih na levi in na desni, zato smo imeli pripombe tudi na aprila sprejet Mencingerjev osnutek zakona. Vlada bi morala že lani povedati, kakšna bo škoda, če tega ne bo, mečkala je, zdaj pa je prišla z vsebinsko popolnoma novim predlogom zakona, zato je to tudi proceduralno zelo problematično, poleg Ribnikarjevega zakona so se pojavili še Staničev, Jamniškov itd." "Vlada od svojega koncepta ne odstopi?" "Vsebinsko ga nista spremenili niti Kopačeva usklajevalna skupina niti komisija zbora združenega dela, v kateri sodelujem. Vlada ni odstopila od svojega trdno začrtanega koncepta, po njem bo naše gospodarstvo, ki je že tako pahnjeno na rob, doživelo še dodatne šoke." "Kakšni so Vaši poglavitni očitki vladnemu predlogu zakona?" "Zlasti za velika in srednja podjetja predvideva skoraj po- polno podržavljenje z močno poudarjeno upravljalsko vlogo državnih institucij. Prikriti ga skuša z rešitvami, kot so zasebni investicijski skladi, ki bi prek navadnih delnic upravljali in vodili podjetja, toda, kdor se ekonomsko poglobi v delovanje teh skladov, lahko kmalu ugotovi, da je to čista utopija. Nikjer v svetu teh skladov niso postavili z dekreti, investicijske sklade organizirajo posamezniki, da z njimi pridobijo varčevalce, ki jim zagotavljajo določen donos. Ti skladi so pod strogim nadzorom državnih upravnih odborov, spremlja jih stroga zakonodaja, ki preprečuje špekulacije in varčevalce ščiti pred izgubo prihrankov. Zanje je značilno, da so se uveljavili šele, ko je dobro razvit trg vrednostnih papirjev imel že večletno tradicijo. V naših razmerah torej ne morejo delovati. Administrativno določenih lastnikov te od boga dane navadne delnice ne bodo kaj dosti brigale, ker ne bodo prinašale občutljivejših dividend, obravnavali jih bodo kot papirje brez vrednosti, poleg tega bo zapletena že njihova delitev sama. Delnice investicijskih skladov bodo za državljane veliko razočaranje, kar bo trg vrednostnih papirjev in kapitalskih odnosov zavrlo, namesto da bi ga razvijalo. Delitev delnic med državljanje bi bila ekonomsko smiselna šele, ko bi imeli dobro razvito tržišče vrednostih papirjev, ozdravljeni bančni sistem in očiščene bilance naših podjetij." "Vskupščini ste odprli razpravo o problematičnosti vračanja premoženja in razdeljevanja druibe- Slovenijales razvija tudi gostinsko in turistično dejavnost Odlika ponudbe sta kakovost in konkurenčnost Gozd Martuljek, Bled, 6. novembra - Pri Mednarodnem podjetju Slovenijales, kjer vse bolj razvijajo tudi dejavnost gostinstva in turizma, so minulo sredo predstavili dve pomembni naložbi na Gorenjskem. Tako končujejo dela pri izgradnji apartmajev v Gozd Martuljku, ki jih bodo oddajali po sistemu časovnega zakupa, na Bledu pa so obnovili vilo Epos. Prav vila Epos na Bledu je primer kvalitetne obnove kulturnega spomenika, želja Slo-venijalesa pa je bila, da se temu kulturnemu in arhitektur- nemu spomeniku vdihne življenje. Tako so v prenovljeni vili gostom na voljo trije luksuzni apartmaji in dve dvoposteljni sobi, poleg tega pa tudi restavracija in vinoteka ter vrt. Čeprav se pri Slovenijalesu zavedajo, da sedanji trenutek turizmu in gostinstvu ni naklonjen, jim je prav to izziv, da tudi v takšnih okoliščinah s svojo kakovostjo in konkurenčnostjo lahko dokažejo, da so takšnim izzivom kos. Računajo namreč, da bo država Slovenija v prihodnje imela več razumevanja za to pomembno gospodarsko panogo. • V. Stanovnik nega kapitala, dokler ni razrešena problematika deviznih vlog varčevalcev?" "Izhajala sem iz čiste ekonomske logike, da lahko samo varčevanje generira investicije, kar vpliva na povečanje proizvodnje, če v družbi tega mehanizma nimamo vzpostavljenega, gredo vsa podarjena, razdeljena ali na kakršenkoli drug način obrnjena sredstva avtomatično v potrošnjo, kar pa si naša družba v tem trenutku ne more dovoliti. Dokler našim državljanom ne bo povrnjeno zaupanje v varčevanje na naših, slovenskih tleh, je praktično nemogoče računati na preobrat v gospodarstvu. To je vendar denar, ki so ga ljudje že dali, vedeti morajo, kaj bo z njim, če ne bodo vedeli in bodo izigrani, si bodo rekli, pri delnicah bomo še bolj." "Pravite, da boste glasovali za Ribnikarjev model, bolje rečeno Ribnikar- Mencinger- Prašnikar- jev, ki ga zagovarja vrsta uglednih slovenskih ekonomistov in gospodarstvenikov, kakšne rešitve ponuja?" "Predvsem zagovarja ekonomsko logiko, da so vsa podjetja pred zakonom enaka, da nad družbenim kapitalom nihče ne more dobiti upravljalske pravice, zato lahko dobijo zaposleni in morebitni skladi zgolj preferenčne delnice, torej neupravljalske, a z obvezo donosa. Podjetje mora pridobiti aktivnega lastnika (delavci, me-nedžerji, druge zasebne in pravne osebe, tujci), ki vanje prinesejo kapital, ki investirajo in zaradi tveganja dobijo večinske upravljalske pravice, torej navadne delnice. Zaposleni lahko brezplačno dobijo del premoženja podjetja in hkrati tudi pravico do soupravljanja. Lastninjenje poteka ob sočasni sanaciji bančnega sistema in očiščenja finančnega portfelja podjetij. Slaba podjetja bi takoj prevzeli upniki. Problematične terjatve se prodajajo s popusti, dobre pa spreminjajo v lastninske deleže. Lastninska preobrazba poteka organsko, postopoma, decentralizirano in odplačno, je pod nadzorom tistih, ki imajo poslovni interes za večjo gospodarsko učinkovitost podjetja. Odgovornost za podjetja prevzamejo aktivni lastniki in ne tisti (država, skladi), ki nič fr* ne tvegajo, ki nimajo podjetniških idej. In ne nazadnje, razrešuje večkrat poudarjeno prisvajanje (krajo) družbenega kapitala, ker z 31. decembrom 1991 zamrzne ves družbeni kapital, ga spravi na varno in nato začne s preobratom." "Ribnikarjev model lastninjenj* torej ne bi povzročil šoka, ki & ga gospodarstveniki tako boje?' "Nič ne ruši, ne povzroča šokov, na njegovo osnovo se lahko nadgradijo drugi modeli, hkrati pa preprečuje, da bj družbeno premoženje še naprej uničevali, razprodajah. S prefe-renčnimi delnicami prisili podjetja, da se obrnejo k dobičku, tam, kjer ga ni, pa posega država, menja menedžment, prodaja podjetja, skratka jih rešuje, dobra pa pusti pri miru, da postopoma poiščejo aktivnega lastnika. Ribnikarjev predlog je slabo znan in javno promoviran, mislim, da so se ekonomisti, ki njegov model podpirajo, premalo vključili v delo naše skupine in so premalo aktivno nastopali." "Kako komentirate očitke o rde čih direktorjih, ki ovirajo sprejet* vladnega predloga zakona, Čf prav jih Vam ne morejo deliti? "Distanciram se od vsakih političnih igric, ki so seveda razumljive, vsakdo se pač bori za oblast, vsakdo, da bi jo zadržal, če jo ima. Vprašanje pa je, koliko so v naših trenutnih razme; rah sploh možne in na kakšni ravni so. Kajti, če smo izglasovali samostojno Slovenijo, vemo, kako težka bo pot, ki nas še čaka, zato je zdaj čas, ko mora tisti, ki je na oblasti, znat' izkoristiti vso slovensko pamet' Le tako bo Slovenija ostala slovenska, če bodo prišli tujci, f)f vem, kaj samostojna Slovenij? dolgoročno sploh še pomen' Ne živimo od lastnine, živirfi0 od dobička, seveda je lastnini' nje pomembno, vendar je v tem trenutku pomembneje iskati nove trge, promovira'1 Slovenijo, iskati nove poveza** s svetom, da bomo lahko pr0' dajali naše izdelke in delati n? tem, da bi se vojna v Jugoslav1' ji ustavila. Kajti, če imaš Ur imaš vse." • M. Volčjak Le kandidati za znak SQ Kranj, 7. novembra - Končni izbor proizvodov, ki bodo prejeli /n**1 SQ, bo opravljen šele čez leto dni, ko bo sprejeta ustrezna zakon^ daja, medtem pa kandidati tega znaka ne morejo uporabljati v k"' mercialne namene. Komisija za izbiro kandida- voljili sprejeta merila. Predlog* tov za pridobitev znaka sloven- zakonov naj bi pripravila ustf^ ska kakovost SQ je pripravila poročilo o svojem delu, V katerem pravi, da je potrebno pripraviti celoten sistem postopkov in meril za izbiranje proizvodov, ki zaslužijo znak SQ. Predlaga, naj bi končni izbor opravili čez leto dni, ko bodo izdelani zakonski in drugi nujno potrebni okviri in bodo pregledani izdelki uspešno zado- zna ministrstva in Gospodaf' ska zbornica Slovenije. . Komisija je doslej izbra' 120 kandidatov za znak »J* posebej pa opozarja, da nob'. nemu izdelku tega znaka še 11 podelila, ker za to nima zako11 ske osnove. Zato podjetja teg znaka ne morejo uporabljatiz propagiranje svojih izdelko • M. V. Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj in PAN Kranj d.o.o. objavljata RAZPIS ZA trgovsko in gostinsko ponudbo na ULIČNEM NOVOLETNEM SEJMU V KRANJ^ od 20. 12. do 31. 12. Prijave sprejemamo na naslov: PAN Kranj, d.o.o., PC Planina 3, 64000 Kranj, Tel.: 064/326-508, 323-171 (48) Gradbena dela v Gozd Martuljku se končujejo Petek, 8. novembra 1991 9. STRAN ©©K^SSMEIJGLAS D. SEDEJ Jesenice V parlamentu naj bi se kresala mnenja, a se ne Jesenice, 7. novembra - Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar, Oto Kelih iz Stran-demokratične prenove, Matjaž Peskar iz Liberal- no demokratske stranke in Rajko Skubic iz Slovenskih krščanskih demokratov o delu in problemih je-seniške skupščine. Po velikih začetnih težavah v jeseniškem parlamentu zadovoljivo delajo. Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar jjrudar: Delegati so preveč pasivni »Na splošno skupščina na Jesenicah dela dobro, vendar bi'po mojem mnenju delegati večkrat morali biti bolj ustvarjalni, bolj aktivni, bolj angažirani. Nekatere zadeve, ki jih obravnavajo skupščinski zbori so zelo pomembne, vendar pri obravnavi v skupščini domala ni razprave. Obratno pa se pri nekaterih zadevah, ki niso tako pomembne, rado zaplete. Dobro razumem, da so za krajane važne ceste, komunala; vendar je domala nerazumljivo, da ob nekaterih analizah, ki bi morale biti zaskrbljujoče, na primer o gospodarstvu, delegati sploh ne razpravljajo ali pa le izjemoma. Parlament bi na vsak način moral biti bolj konstruktiven. Večkrat bi se morali tudi v skupščini vprašati, zakaj nekateri sklepi "iso uresničeni. Skupščina bi morala oceniti delo izvršnega sveta, izvršni svet pa materiale tako pripraviti, da delegate spodbuja k razpravi in h konstruktivnim predlogom in pobudam. Samo obravnavati Problematiko in potem vse skupaj odložiti, je premalo.« Predsednica izvršnega sveta Jesenice dipl. sociologinja Rina Klinar: Brez sistemskih ukrepov ne bo šlo »Po mojem mnenju je delo v skupščini konstruktivno - delegati so kos svoji zahtevni nalogi, ki ni lahka, še posebej v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah. V skupščinske klopi prihajajo z vrsto pripombami in predlogi, razprava pa vedno bolj presega ozke strankarske interese. V jeseniški skupščini se delegati ne delijo med seboj, poskušajo s skupnim sodelovanjem in kritičnim odnosom do problemov in vprašanj, ki so na dnevnem redu napraviti korak naprej. Problemov je v skupščini zelo veliko, problematika je večkrat 2e'o zapletena in vedno tudi ni mogoče takoj poiskati pravilno rešitev. V zadnjem času je bil zbor združenega dela nesklepčen, kar je oviralo delo, vendar drugih problemov ni bilo. Veseli me, da je veliko delegatskih pobud, ki izražajo željo, da bi se problemi čimprej ra-2rešili. Jeseniška skupščina je imela precej dela predvsem zaradi od-v°za nevarnih odpadkov, ki so na industrijskem tiru jeseniške železne. V skupščini je bilo enotno mnenje, da morajo z Jesenic - pri teJ problematiki ni bilo ločevanj. *-ani smo oblikovali program dela skupščine, dopolnjujemo pa ga z aktualnimi razvojnimi in drugimi vprašanji. Veseli smo sodelovanja vseh, ki zmorejo prispevati svoj konstruktivni delež. Menim pa, daje v obči ni najhujše gospodarsko nazadovanje, vendar brez sistemskih ukrepov na ravni države tega ne bomo mogli rešiti.« cjto Kelih, Stranka demokratične prenove Jesenice: Spremeniti poslovnik »Po velikih začetnih težavah, ko smo bili priča proceduralnim zapletom in tudi ekstremizmu pri nekaterih poslancih, jeseniška skupščina deluje zadovoljivo. Stranka demokratične prenove ima v zborih kar precejšen delež poslanskih mest: 27 odstotkov v družbenopolitičnem zboru, več kot polovico v zboru krajevnih skupnosti in nekaj manj v zboru združenega dela. Stranka je doslej posredovala že kar precej pobud in pripomb, tudi na delo posameznih občinskih organov kot pobud o občinskih problemih: avtocesta Hrušica - Vrba, problematika ^ nevarnih snovi in tako dalje. n;iUf)^'na Pa 'ma P° moJem mnenju nekaj slabosti: ni jasno definira-$k|e Se^'na dela in večkrat tudi ni jasno, kdo uresničuje in spoštuje jeSePe skupščine: ali samo izvršni svet ali tudi drugi organi. Sklepov <|j,j n.l*'te skupščine tudi ni spoštoval republiški izvršni svet. vsaj te-sklč -° S° k"' na dnevnem rea"u odpadki. Pojavlja se tudi vprašanje Pcnosti - največje probleme s sklepčnostjo ima zbor združenega dela. Vprašanje je tudi, ali je prav, da se zaseda enodomno, ali je prav, da so trije zbori in tako dalje. Poslovnik o delu skupščine je tudi pomanjkljiv, kar se je pokazalo tedaj, ko so delegati glasovali o imenovanju direktorjev nekaterih jeseniških podjetij, ko ni bil izvoljen niti eden. Ni bila izvoljena celo kandidatka za direktorico jeseniškega gledališča, čeprav ji nihče ne more oporekati strokovnosti in čeprav je bila za to delovno mesto edina kandidatka. Tako pridemo do negativne kadrovske selekcije, kar se nam bo maščevalo, kajti na Jesenicah manjka strokovnjakov na vseh področjih.« Matjaž Peskar, Liberalno demokratska stranka Jesenice: V parlamentu se ne krešejo »Parlament je tisti, v katerem naj bi se kresala mnenja, vendar se ne! Zakaj se ne? Zato, ker vlada ali izvršni svet ne prinaša v skupščino konkretnih in dodelanih materialov, še posebej ne tistih zadev, ki se tičejo gospodarstva. Glede na to, da imajo občinski organi po republiškem poslovniku še vedno enake kompetence kot delegati v zboru. Moje mnenje je, da je jeseniški izvršni svet in skupščino še vedno premalo čutiti v republiških organih. Sklepe skupščine občine sem vedno jemal kot vodilo za moje delo. Žal pa uspeh pri realizaciji teh ni bil vedno enak. Mnogo naših pripomb in zahtev ter vprašanj, ki sem jih posredoval pristojnim v organih skupščine ali pa neposredno na sejah zbora, je bilo realiziranih. Iz različnih vzrokov pa je ostalo še nekaj, zlasti za naše okolje, izredno pomembnih vprašanj. Takšna sta bila tudi sklepa o gradnji avtoceste Hrušica - Vrba ter gospodarsko stanje v občini z opredelitvijo razvoja črne metalurgije. Sklepe jeseniške skupščine sem realiziral, seveda pa se moje aktivnosti s tem vprašanjem niso in ne bodo ustavile, dokler cesta ne bo končana. Kar pa se gospodarstva tiče: čeprav je ministrstvo za gospodarstvo ves čas zatrjevalo, da ima pripravljene smernice makroekonomske politike, pa kakšne konkretne strategije razvoja gospodarstva delegati nismo videli. Vodstvo skupščine, ki odloča o uvrstitvi posameznih aktov in tem na dnevni red, posameznih panog gospodarstva noče obravnavati... Sicer pa je Liberalno demokratska stranka posredovalo preko svojega poslanskega kluba veliko konstruktivnih pripomb, ki so bile v skupščini večinoma upoštevane. Nikoli nismo in ne bomo nastopali kot razbijaška opozicija, ampak smo vedno imeli konstruktivne predloge.« Š. ŽARGI Urednikova beseda Odprte strani so tokrat povsem Gorenjske; naši novinarji so se lotili dela občinskih vlad in parlamentov. Povprašali so župane in predsednike vlad. pozicijske in opozicijske poslance in zapisali povedano. Kaj pravi pozicija in kaj opozicija? Najbolje, da temeljito preberete. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj Rajko Skubic, Slovenski krščanski demokrati: Več pozornosti življenjskim X m vprašanjem »Moram reči, da sem kot poslanec nezadovoljen s tem, kako izvršni svet obravnava skupščino; lahko pogledamo dnevne rede in vidimo lahko, da so večinoma na dnevnem redu odloki, predlogi odlokov in poročila. Moti me to, ker premalo obravnavamo življenjsko problematiko. Mislim tudi, da se nekateie pobude poslancev obravnavajo kar mimogrede - vedno so na zadnjem mestu dnevnega reda, pobude pa večkrat naletijo na gluha ušesa. Skupščina tudi večkrat sprejema sklepe, ki so neizvedljivi - povezava izvršni svet skupščina bi vsekakor morala biti boljša, saj bi bil parlament le tako lahko bolj učinkovit in konstruktiven. Jeseniškim poslancem je znan primer, koje prišlo do imenovanja nekaterih direktorjev, pa v skupščini nihče ni bil izvoljen, še posebej me moti, da ni bila izvoljena kandidatka za jeseniško gledališče, saj je znana strokovnjakinja. Komisija bi po mojem mnenju morala zastaviti ves ugled, da bi bili strokovnjaki na vsak način izvoljeni, saj jih na Jesenicah nimamo na pretek. Naša stranka je skupščini posredovala vrsto pobud: zavzemali smo se za socialni program, za reševanje problematike presežnih delavcev, za program zaposlovanja, vendar seje le malo tudi konkretno uresničilo. Sicer pa sem na splošno prepričan, da se različno misleči poslanci v jeseniški občini dobro razumemo, saj hočemo vsi napredek in razvoj občine.« Kranj Različno razumevanje demokracije Kranj, 6. novembra - Nove, kot mnogi trdijo, prve demokratične in svobodne volitve, so v Kranju dodobra spremenile način dela tega občinskega parlamenta. Mirno lahko trdimo, da je po vseh težavah in veliki neučinkovitosti, prav ta skupščina od vseh na Gorenjskem prišla na najslabši glas. Po dobrem letu in pol smo povprašali najodgovornejše funkcionarje ter vodje poslanskih klubov (žal prav vseh nismo uspeli dobiti) kako gledajo na dosedanje delo skupščine in izvršnega sveta kot izvršilnega organa skupščine. Naslednji odgovori kažejo zelo različno razumevanje demokracije in seveda različne vzroke težav, s katerimi so bili soočeni. Množica sporov vsekakor ni bila produktivna, pa čeprav je to sestavni del demokraci- Vitomir Gros, predsednik Skupščine občine Kranj: Demokracija je zelo trd posel Mnenja o dosedanjem delovanju občinskih skupščin, pa tudi republiške, so deljena. Mislim, da je to delovanje res zapleteno vendar demokratično, čeprav se v javnosti to poskuša predstaviti kot nedemokratično. Demokratično je že to, da lahko že vsak pove svoje mnenje, ga poskuša uveljaviti, in povedati moram, da je tudi v Kranju vsak poslanec imel to možnost in marsikdo jo je tudi uveljavil. Občinska skupščina v Kranju je delovala tako kot druge skupščine, prišlo je sicer do raznih problemov, ki pa so se vsi zadovoljivo rešili. O blokadah ne moremo govoriti, opozorim pa naj, da je delo naše skupščine, glede na republiško, oteženo z zahtevnejšim postopkom medzborovskega usklajevanja. Več težav je bilo na začetku dela nove skupščine, saj ljudje niso bili navajeni na demokracijo, ki je zelo trd posel. V prejšnjih skupščinah je bilo videti vse zelo kulturno, zelo uglajeno in neproblematično. Ljudje in tudi vi novinarji ste bili presenečeni nad tem, ko se je začelo tudi pri nas dogajati tisto, kar je normalno povsod po svetu: pojavljajo se nasprotna, tudi diametralno nasprotna mnenja, vendar, če tega ne bi bilo, bi jaz trdil, da to ni demokracija. Demokrati- zacija je prinesla težave, vendar ljudje so svobodno volili in izvolili tisto, kar sedaj imajo. Razmerje sil po volilnem rezultatu je sicer povzročilo, da se morajo sprejemati kompromisi in zato manj kvalitetne odločitve. Med skupščino in izvršnim svetom doslej ni bilo posebnih problemov, kar potrjuje tudi dejstvo, da so v skupščinsko obravnavo poslani predlogi in gradiva zvečine sprejeti. Normalno pa je, in to bo tudi v republiški skupščini vse pogosteje, da vsega kar predlaga vlada, poslanci ne sprejmejo. Trditvam liberalnih demokratov, ki nam odrekajo zadostno demokratičnost in ob tem možnost uveljavljanja tudi njihovih predlogov in interesov, ugovarjam, saj je dejstvo, da so s kvalitetnimi predlogi (pri dnevnih redih, pri urejanju položaja Radia Kranj itd.) večkrat uspeli. Vladimir Mohorič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj: Kranjsko gospodarstvo se postopoma dviga Ocena dela izvršnega sveta od svobodnih volitev do sedaj je težja kot za katerikoli mandat doselj. Začeli smo z novim večstrankarskim sistemom, postopoma se menja gospodarski sistem, prišlo je vmes do vojne in slovenske osamosvojitve. Ob začetku mandata smo si zastavili nek program dela vlade, ki se večinoma uresničuje, del pa v razmerah, ko kljub več kot 70-odstotni inflaciji ni revaloriziran proračun, ni uresničljiv. Zlasti so prizadete nekatere naloge na področju komunalnega urejanja, zlasti cest, zelo pa sem zadovoljen z delom v krajevnih skupnostih, kjer smo pomagali tistim KS, kjer so sicer skromno pri-spevan denar zelo oplemenitili. Slabše se godi v mestu Kranju, kjer smo sicer uspeli spremeniti načrte o brezglavem širjenju mesta, nismo pa uspeli pripraviti oz. začeti pomembnih načrtov urejanja in zazidave (kare A, zazidalni načrt mestnega središča okrog občinske stavbe, rekonstrukcija Oldhamske ceste). Poglavje zase je gospodarstvo. Marsikdo nam očita, da pri tem nismo storili dovolj. Vendar naš politični program je, naj se država in politika ne vtikata v gospodarstvo, ki naj se razvija samo, mi smo le dolžni zagotoviti pogoje za njegovo delo. Mislim, kar se tiče občine in občinskih faktorjev, da smo tako razumljene naloge izvrševali, tako prostorske rešitve kot intervencije za boljše pogoje gospodarjenja. Že pred našim nastopom, se je število delovnih mest v Kranju začelo zmanjševati in ta proces se žal nadaljuje. Ves čas smo se ukvarjali s nadaljevanje na 10. strani GLAS 10. STRAN Petek, 8. novembra 1991 Različno razumevanje demokracije nadaljevanje z 9 . strani Tekstilindusom, vendar akcija reševanja ni uspela, saj v tovarni niso našli ljudi, ki bi jo znali ohraniti. Odlašanje problema zmanjševanja zaposlenih se hudo maščuje. Za druga podjetja velja, da so bila v najslabšem položaju lani ob Markovičevem tečaju dinarja, odkar se ta tečaj normalizira, pa je opaziti dvig tudi v kranjskem gospodarstvu. Po moji oceni, so glavne kranjske tovarne na dobri poti gospodarske ozdravitve. Na področju obrtništva pa sem razočaran predvsem nad obsegom razvoja zasebne pobude, ki sicer dosega dobre rezultate. Na področju družbenih dejavnosti smo reševali, kar se je s tako skromnim proračunom dalo. Stavka v šolstvu je bila popolnoma nepotrebna in zato tudi tako kratka. Republika je v preteklem letu in pol pokazala velikanske težnje po centralizaciji in to na vseh področjih. V svoje okrilje želi prevzeti cele službe (n.pr. geodetsko upravo, davčno upravo, upravljanje z zemljišči, kmetijska zemljišča), in če se bo to nadaljevalo, občina ne bo imela kaj več pristojnosti, kot sedanja krajevna skupnost. Prepričan sem, da je tak razvoj napačen, saj je v občini veliko stvari, ki jih je mogoče reševati le, če jih dobro (od blizu) poznamo. Bojim se, da bodo šla sredstva le v središče, tisto malo, kar bo šlo na teren, pa bo dobil tisti, ki bo imel boljše zveze z nekaterimi ministri. Ljudje se niti ne zavedajo, kako negativno smer utegne ubrati tak razvoj. V zvezi z razmerji med skupščino in izvršnim svetom pa ugotavljam, da je bilo v časih, ko je bila skupščina blokirana, potrebno zagotoviti normalno delovanje na vrsti področij in to je izvršni svet moral storiti. V nasprotju z nekaterimi, ki nam to sedaj očitajo, naj povem, da smo v izvršnem svetu želeli boljše sodelovanje skupščine, radi bi jo večkrat obveščali in tako verificirali svoje delo. Zal so proceduralni zapleti velikokrat onemogočali kakršnokoli vsebino. Izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti popolnoma suveren, očitki o podleganju volji predsedstva, ali celo predsednika (skupščine) pa brez osnove. Florjan Bulovec, vodja poslanskega kluba Slovenske demokratične zveze: Ferdo Rauter, vodja poslanskega kluba Socialistične stranke: Nujne so rešitve na ravni republike Če ocenjujemo delo skupščine v preteklem obdobju, moramo ugotoviti več faz: v prvi fazi, ko so se strankarska nasprotja zaostrila do kritičnih točk, ki so povzročale blokado dela skupščine; v drugi fazi, v kateri smo, pa bi lahko ugotovili, da v skupščini nastaja neko kreativno vzdušje, ki naj bi omogočalo bolj ustvarjalno delo in sprejemanje potrebnih pomembnih odločitev. Vse ovire še niso odstranjene, vendar pričakujemo, da bo ta razvoj omogočil učinkovitejše opravljanje nalog občinske skupščine. Ob takem stanju v skupščini izvršni svet ni mogel priti do pravega izraza, saj se je mnogo zadev v skupščini pogosto zapletlo že v proceduralnih vprašanjih in formalnih sporih. V zadnjem obdobju prihaja vlada v skupščino z gradivi, ki dajejo slutiti, da je izvršni svet v mejah vojih zmožnosti začel reševati nekaj pomembnih zadev. Zavedamo se, da je pri tem delu Izvršni svet omejen z razmerami (gospodarska recesija, nezaposlenost, standard ljudi, problemi družbenih dejavnosti) in vprašanji, ki so izven njegovega dosega, čeprav so prav to vprašanja, ki ljudi najbolj bole. Naš skupni interes je. da se na republiški ravni čimprej najdejo rešitve, ki jih bomo lahko nato na občinski dopolnjevali in prilagajali, predvsem pa čimbolje uresničevali. Aleksander Ravnikar, vodja kluba poslancev Stranke demokratične prenove: stroj, kadar gre za predloge, ki jih vodilna garnitura ne ustrezajo. Od tod tudi absurdno stanje, da leto in pol po volitvah nekatera delovna telesa sploh še niso oblikovana, predsedstvo skupščine pa je še nepopolno. V delu skupščine je zelo je zelo zapostavljeno obravnavanje gospodarske in socialne problematike, kar kaže politično in strokovno nepripravljenost občinskega vodstva in bezanje od pravih problemov. Te razmere poskušamo premagati z delegatskimi pobudami, kot tudi pripombami, predlogi sklepov in delegatskimi vprašanji. Toda kar pravilo je že, da se pobude in predlogi delegatov SDP "posebej dolgo obdelujejo" v upravnih organih in izvršnemu svetu, in da je čas za odgovore na naša vprašanja bistveno daljši. Kljub sklicevanju na pravno državo smo večkrat priča kršitvam tega načela in zato so akti skupščine potrebni takojšnjih sprememb in popravkov. Posebna oblika "reševanja problemov" so v naprej pripravljeni posegi glasovalnega stroja Demosa zoper tiste predloge delovnih teles, ki so bili sprejeti s konsenzom v teh telesih sodelujočih strank. Izvrševalci oblasti torej blokirajo delo skupščine, saj tudi predstavniki strank večinske koalicije opozarjajo, da izvršna oblast dela po svoje. Opazno je kompletiranje in prevzemanje oblasti v okviru ene stranke, ki s ključnih funkcij obvladuje tudi ostali Demos. Izkušnje tega leta in pol so torej pestre in kažejo vso agresivnost politike vladajoče večine. Jože Zorman, vodja poslanskega kluba neodvisnih odbornikov: Odnosi v skupščini se umirjajo čas je m prava razmerj(1 ■WHi rv.i . ____ _____ .....-.1:.....u » Delo skupščine po volitvah je bilo le delno opravljeno. Nekaj pomembnih nalog ni bilo mogoče opraviti zaradi obstrukcijske-ga delovanja opozicije, pri Demosu pa smo se, po mojem mnenju, prevečkrat ukvarjali z manj pomembnimi stvarmi in premalo iskali stike z opozicijo, da bi ustvarili možnost dogovora ali celo konsenza. Veliko sta k težavam prispevala stari poslovnik in statut skupščine, vendar v taki sestavi, kot je skupščina sedaj, ne vidim možnosti, da bi sprejeli nova. Opozicija lahko kjerkoli blokira sprejem, zato se zavzemam za postopne spremembe. Moramo spoznati in priznati našo začetno zaletavost, s katero ni mogoče doseči velikih sprememb čez noč. Imam pa občutek, da se razmere umirjajo, več je pripravljenosti tudi za popuščanje, dogovarjanje in kompromise, celo "trgovanje" in zato upam na učinkovitejše delo. Pri izvršnem svetu je tudi jasno, da je prišlo do napak vendar je potrebno upoštevati sedanje izredno kritične razmere. Glede na prevzete hipoteke ocenjujem, da je še dobro izpeljal mnoga kritična vprašanja. Naj samo omenim vprašanje brezposelnih, kjer so bile napovedi veliko bolj črne, hipoteko stanovanj Teksti-lindusa itd. Veliko je bilo torej gašenja požarov, pogrešam pa pri Izvršnem svetu pogleda v prihodnost. Ne smelo bi se čakati le na Ljubljano, pač pa moramo tudi sami prevzeti pobudo. Nekaj občin v Sloveniji bi bilo vredno posnemati n.pr.: Maribor. Res je navzočaa in tudi potrebna večja centralizacija nekaterih funkcij v naši novi državi, vendar bo potrebno najti pravo ravnotežje tudi z regionalnimi interesi. Rastko Tepina, dosedanji vodja poslanskega kluba Liberalno demokratske stranke: V Kranju še ni demokracije Predvsem je evidentno dejstvo, da je bilo kranjski skupščini onemogočeno, da bi opravljala naloge, ki bi jih morala opravljati normalna skupščina. Pri tem je potrebno dodati, da ta skupščina ni normalna že zaradi sestave, v kakršni deluje. Če vzamemo kot merilo odraz volje občanov Kranja, je treba ugotoviti, da se ta odraža le v Družbenopolitičnem zboru, kjer Demos kot koalicija nima večine. Zaradi tega je prišlo do veliki navzkrižij med zbori in \ delu skupščine. Pri konstituiranju skupščine je LDS pristopila v organe in na funkcije v predsedstvu skupščine, ker smo bili programsko gledano zelo skladni z Demosovim programom. Pri realizaciji ciljev: vzpostavitev demokracije, vzpostavitev sistema, ki bo omogočal nadzorovanje polititičnega delovanja v občini, ki bo usmerjal delo Izvršnega sveta; glede realizacije teh ciljev smo zelo razočarani, saj se po našem mnenju dela drugače. Sedanja oblast pa se vede in dela, kol v preteklem sistemu: s lajno politiko, s prejudiciranimi odločitvami..., zato trdimo, da v Kranju še ni vzpostavljena demokracija Še vedno smo v stanju duha in politike, ki se obnaša tako kot nekdaj partija. Zamenjala seje le barva s tem, da je prejšnja oblast vsaj govorila o soodločanju ljudi, sedanja pa kar naravnost pove: "Moli in delaj!" V LDS nismo mogli (in ne bomo) odstopati od osnovnih demokratičnih postopkov in svobode posameznika, ki je v ospredju našega zanimanja. Vladajoči koaliciji je uspelo ustvariti dva bloka in nas potisniti v opozicijo - pokazalo se je torej, da smo v ključnih vprašanjih demokracije neskladni. V skupščini smo se ukvarjali predvsem s proceduralnimi zapleti, da pa bi se uspeli ukvarjati z življenjskimi vprašanji tega mesta in občine, pa nam še ni uspelo. Izvršni svet bi moral postati v službi parlamenta, ki mu mora postati nalogodajalec. V Kranju je ravno obratno. Zato trdim, da Izvršni svet dela zelo slabo, in če predsednik tega organa izjavi, da se ne da nič narediti, naj takoj odstopi! Mi imamo ljudi, ki so sposobni, znajo in so voljni narediti marsikaj. Da se nič ne da narediti, so tožili komunisti in se izgovarjali na Beograd. Takih izgovorov v Kranju ne potrebujemo. pa ne izbira sredstev v C. ZAPLOTNIK Rezultati volitev aprila 1990 so pokazali, da ima Demos večino v zboru krajevnih skupnosti, v drugih dveh pa ne, in da je Demos v manjšini. Toda z volilno koalicijo je prevzel vse volilne funkcije v skupščini in razumljivo v izvršni oblasti. Razmerje sil v skupščini, težave v gospodarstvu in družbenih službah očitno določajo vsebino dela skupščine. Popolnoma ne-krito si Demosova večina prizadeva zagotoviti kadrovsko obvladovanje občine in njenih organov, javnih medijev, pri tem postopkih in zlasti angažira glasovalni Skupščinske seje so slabo pripravljene Delovanje skupščine na dosedanjih zasedanjih, je po mnenju neodvisnih delegatov, daleč od pričakovanih rezultatov zaradi različnih razlogov. Med njimi želimo posebej opozoriti na to, da so seje slabo strokovno in nepopolno vsebinsko pripravljene. Drugi pomembni vzrok vidimo v vodenju skupščine, pri čemer pogrešamo demokratičnega duha in doslednosti, taktnosti, profesionalnosti in hotenja, da se doseže optimalna rešitev. Vodstvo trmasto vztraja pri svojem videnju rešitev, zavlačuje z neplodnimi razpravljanji in tako seje ostajajo brez rezultatov. Na zasedanjih skupščine preizkušamo, kdo bo koga, premalo pa je odgovornosti za namen delovanja skupščine. Neplodne seje trajajo pozno v noč, zato pa so poleg neprofesionalnega predsedstva krivi tudi tisti delegati, ki se vključujejo v razpravo z neumestnimi pripombami, podtikanjem in vidiki, ki ne sodijo k dnevnemu redu. Za večjo učinkovitost dela skupščine, neodvisni predlagamo, da skupščina ponovno opozori in zadolži strokovne službe, da bolj skrbno pripravijo gradiva, vodstvo pa naj resno prouči še sprejemljivo število točk dnevnega reda. Za vsako ceno naj se delegatom na skupščinah ne pusti razširjanja dnevnega reda. Po naši oceni se je skupščina preveč ukvarjala s kadrovskimi vprašanji, delo na drugih področjih pa je zato trpelo. Nujno je potrebno urediti statut in poslovnik za delo skupščine. Radovljica Strankarska strpnost in spoštljivost do drugačemislečih Radovljica, 5. novembra - Nove volitve so sicer močno spremenile podobo radovljiške občinske skupščine, vendar skupščina s poslanci štirih strankar-skih opredelitev in z močno skupino neopredeljenih (za razliko od nekaterih drugih občinskih parlamentov) kaže strankarsko strpnost, pripravljenost za dialog, spoštljiv odnos do drugačemislečih in tudi zado-voljivo skupščinsko kulturo. Ker je bila vlada izvolje- Jože Resman, predsednik izvršnega sveta: Nimamo podrobnega programa dela, vemo pa, kaj hočemo ,. ^ m 'Odkar je skupščina strankarsko sestavljena in se pri razpravljanju in odločanju v skupščini pojavljajo različni interesi, je skupščinsko delo kakovostnejše. Zanesljivo je. da so interesi tudi zunaj skupščine in da se poskuša odločati tudi mimo izvršnega sveta in parlamenta, vendar za zdaj to dokaj dobro preprečujemo. Izvršni svet ima glede na razmere v občini veliko dela. koliko smo pri tem delu uspešni, je sicer težko oceniti, toda nekaj uspehov je in se že tudi kažejo. Veliko je očitkov, da delamo brez programa in da ga doslej še nismo predložili skupščini. Res je, da nimamo podrobnega programa, na katerem bi potem le kljukali, kaj smo že naredili in česa še ne. imamo pa strategijo, katere bistvo je hitro prilagajanje aktualnim razmeram v občini. Le kdo pa je, na primer, vedel, kaj se bo zgodilo z Elanom in da bo vojna v Sloveniji in Jugoslaviji tako prizadela gospodarstvo? Kar zadeva kadrovske spremembe v vladi in v upravnih organih, smo jih nekaj že naredili, nekaj pa jih bomo še. če se bo izkazalo, da je to potrebno. na s strankarskim soglasjem in ne s preglasovanjem, je razumljivo, da ima v parlamentu vsaj za zdaj dokaj močno podporo in da je bilo doslej zavrnjenih bojj malo njenih predlogov, čeprav v strankah dokaj raz[T čno ocenjujejo delo skupščine in vlade, pa ni tako malo takih, ki trdijo, da radovljiški skupščini celo manjka ustvarjalnega konflikta - konflikta, ki ruši in hkrati ustvarja bolje. Prednost sedanjega izvršnega sveta je v tem, da je sestavljen po strokovnih in ne strankarskih merilih in da njegovi člani niso načelniki upravnih organov, ampak strokovnjaki s posameznih področij, ki v takšni vlogi tudi lažje "nadzirajo" delo upravnih organov." Vladimir Čeme, predsednik občinske skupščine: Dobre predloge podpirajo vse stranke "Oceno dela občinske skupščine bodo dali volilci, jaz kot predsednik lahko dam le svojo, osebno oceno. Če jo primerjal1 z republiško skupščino, ocenjtJ' jem, da dela dokaj dobro. Tokar se dogaja v republiški, se V naši ne in obratno. Pri nas so sicer opazne strankarske razlik^ vendar zelo redko prihaja do strankarskih konfrontacij. Eden od strankarskih veljakov me Je celo vprašal, ali je to normalno-da se v skupščini sploh nikdi)r ne skregamo. Jaz mislim, da Je normalno in da to še ne pomeni, da je skupščina skupno5' mlačnih, uniformiranih skup"1 Največja vrednota našega parlamenta je v tem. da dobri predlogi dO' bivajo podporo, ne glede na to. kdo jih predlaga. Spomnim se primej ra. koje vodja Demosovega poslanskega kluba po razpravi, v kate/ je bilo slišati različna stališča, vstal, dejal, da so ga poslanci dru«1 strank prepričali, in glasoval "za". Kar zadeva zbor združenega d**W nadaljevanje na 19. str«"' Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 8. NOVEMBRA 1991 JEŽ Dva dimnikarja - tri podjetja Reorganizacija je včasih kar huda zadeva, kar kaže primer reorganizacije javnih služb na Jesenicah. Zgodila se je namreč tudi reorganizacija dimnikarskega podjetja Jesenice. Direktor, ki je ustanovil novo podjetje, je pač želel v to podjetje pritegniti vseh pet jeseniških dimnikarjev, saj dimnikarskega podjetja brez dimnikarjev pač ni. A vrli jeseniški dimnikarji, štirje po številu, so rekli: »Ne, mi nočemo direktorja, ki bi bil samo direktor. Od pamtivekov je bil šef dimnikarskega podjetja obenem tudi dimnikar in konec. Ustanovili bomo svoje podjetje. In res so ga. V njem so štirje dimnikarji, kajti en dimnikar se je vseeno pridružil direktorju. Tako imajo na Jesenicah dve dimnikarski firmi in vse skupaj se zdi kot tisti vic o Slovencih in strankarstvu, češ: dva Slovenca, tri stranke. Treba pa je tudi to pripomniti, da se nanovo ustanovljeno podjetje, v katerem so štirje uporni dimnikarji, zares lepo imenuje: Dimov od Jesenice. • D. S. Bohinjci pa v jok V rubriki časopisa Politika - rubrika nosi naslov Beograjska kronika - bralce vabijo k sodelovanju pri spremembi novega imena za snack bar, ki se je doslej imenoval »Bohinj«. Upravnik sedaj že bivšega bara Bohinj trdi, da so se stalni gostje zaradi političnih razmer začenjali v baru s slovenskim imenom neprijetno počutiti. Toliko, dragi Bohinjci, v vednost in na znanje. O Bohinju v Beogradu torej nočejo nič slišati. Upamo, da vaša bol i »tuga« vendarle ne bosta prehudi in da boste preboleli... Gostilna Šifrer za prijatelje zvoka brenkal V gostilni Šifrer v Kranju bo naslednji teden še posebej živahno. Pod skupnim nazivom prireditev TEDEN KITAR se bo ob večerih zvrstilo več znanih kitaristov: v torek, 12. 11., Bojan Drobež in Tomaž Pengov, v sredo, 13. 11., Vlado Kreslin, v četrtek, 14. 11., Dragan Maric in Andrej Šifrer, v petek, 15. 11., pa se bodo preizkusili manj znani in neznani kitaristi in pevci, lahko pa se pojavi tudi kakšen znani gost kot posebno presenečenje. V tem času začenja gostilna tudi z novo ponudbo ocvrtih piščančjih beder in še marsičim. Bralci Gorenjskega glasa imajo s spodaj objavljenim kuponom 10 % popust pri plačilu jedi v gostilni. GOSTILNA ŠIFRER KUPO za 10 % popust pri plačilu računa za hrano GORENJSKI GLAS N V današnji številki preberite V današnji prilogi boste poleg običajnih rubrik, kot sta Za dom in družino in Iz šolskih klopi lahko prebrali zapis o Radiu Žiri, ki se je odlično izkazal na drugem festivalu slovenskih regionalnih radijskih postaj v Murski Soboti. Zaradi praznika objavljamo glasbeno lestvico Radia Žiri šele danes. Urednica Nataša Bešter vas vseeno, vabi, da pošljete kupončke, ki so objavljeni poleg lestvice. VREME Dež in megla Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v petek, 8. novembra, oblačno, v soboto, 9. novembra, in v nedeljo, 10. novembra, nestanovitno, v ponedeljek, 11. novembra, in v torek, 12. novembra, megla, v sredo, 13. novembra, dež, v četrtek, 14. novembra, prvi krajec in v petek, 15. novembra, mrzlo. Lunine spremembe Ker se Luna spremeni v četrtek, 14. novembra, ko bo ob 15. uri in eno minuto prvi krajec, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg in dež. Koledar imen Petek, 8. novembra: Bogo, Vilma, Mira, Bogomira Sobota, 9. novembra: Božo, Neva, Nevenka, Dore Nedelja, 10. novembra: Andrej, Leon, Andreja, Mitja Ponedeljek, 11. novembra: Martin, Davorin, Tina, Martina Torek, 12. novembra: Emil, Joco, Tinče, Tinka Sreda, 13. novembra: Stane, Didak, Bric, Staša četrtek, 14. novembra: Nikola, Joca, Boro, Bor Petek, 15. novembra: Leopold, Albert, Levko, Lev Sobota, 16. novembra: Jerica, Jedrtm, Oto, Marjeta ZABAVNO - VESELO - REKORDNO NAJTEŽJIH SEDEM Danes (petek, 8. 11. 1991) ob 19. uri v Kinodvorani CERKLJE (zadružni dom) - ansambla AS in Eureka - humor in naj-naj pridelki narave Pokrovitelja: Mercator - ETA Kamnik Gorenjski glas Organizacija: TURISTIČNO DRUŠTVO CERKUE SLOVENIJA 1 SOVA SMISEL ŽIVLJENJA (Monty Pyton's The Meaning Of Life) angleški barvni celovečerni film; scenarij in igrajo: Graham Chap-man, John Cleese, Terrv Gilliam, Erick Idle, Terrv Jones in Michael Palin. Montv Python! Slovita angleška skupina, katere vsak član uteleša scenarista, igralca, tudi režiserja. Ko so leta 1968 predstavili svojo prvo oddajo iz serije Leteči cirkus Montvja Pvtona, so nepreklicno spremenili svet sodobnega humorja. Poln je ironije, sarkazma, črnega humorja, predvsem pa po letu nobena, še tako sveta tema, ni bila več varna pred njihovimi parodijami, posmehom. Člani skupine so v posameznih oddajah Letečega cirkusa nanizali nekaj skečev, videz celote pa so zagotavljali bodisi z animacijo bodisi z domiselnimi rdečimi nitmi. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Klub klobuk 10.10 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka 11.00 Euroritem, 8. oddaja 11.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 14.35 Video strani 14.45 Mozaik - Svet na zaslonu, ponovitev 15.15 Sova 16.40 EP, Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik 18.05 EP, Video strani 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Forum 20.15 EPP 20.20 Divjaštvo in Indijanci, angleška dokumentarna oddaja 21.10 EPP 21.15 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka 22.05 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Smisel življenja, angleški film Dražljivo, francoski erotični program 1.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 21.00 Mozart na turneji: Dunaj, najboljši kraj za moj Metier 22.00 Videonoč 1.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Otroški program 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski programi - Staro za novo 16.35 Poročila 16.40 TV koledar, izobraževalni program 17.30 Hrvaška danes 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Humoristična serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrani film 21.35 Talk-shovv 22.25 TV dnevnik 22.45 Kulturna oddaja 0.15 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malvazija, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.20 Po otoplitvi, dokumentarna serija 21.15 Nenadni uspehi 21.40 Marlboro music shovv 22.15 Ciklus filmov Alfreda Hitchco-, cka - Krčma Jamajka - angleški film 23.45 Gardijada KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda Marianne, francoska risana serija Strelja kot dež, italijanski film 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Zadnja arija, španska nadaljevanka 21.30 Kifeljci Los Angelesa, hong-konški film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Rayanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Tutti frutti 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Biblijska ozemlja, dokumentarna oddaja 23.10 Agent Pepper TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Film 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Radi imamo Kate 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Risana serija 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be- auty 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Trije s štirimi pestmi 19.21 Znanost danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Evropski policisti 21.05 Znane osebnosti kuhajo 21.15 Pogledi s strani 2125 Film 23.20 Šport 23.40 Film 1.30 Čas v sliki 1.35 Ex Libris TV AVSTRIJA 2 15.05 Leksikon umetnikov 15.15 Film 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Film 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Film 22.40 Film 2.00 Poročila 2.05 Ex Libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake -t- glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.15 - Še so med nami zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa PRO 7 6.20 VValtonovi 7.05 Ravvhide 7.55 Risanke 8.40 Gospod Ed 8.45 Medvedje prihajajo 9.40 Agencija Maxwell 10.35 Ravvhide 11.25 Deseterica izmed nas 11.50 Barnev Miller 12.15 Caulfieldove vdove 13.10 Perrv Mason 14.10 Risanke 14.50 Nekoč se bom spet vrnil, nemška komedija 16.40 Trd, toda prisrčen 17.30 Poročila 18.35 Risanke 19.25 Cosby shovv 20.15 Genialni blef, angleški film; Tel-ly Savalas 22.10 Ulice San Francisca 23.10 Krvave roke, angleška grozljivka 0.50 MAS.H. 1.15 Havvk RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogat in lep 10.10 Tekma s smrtjo 11.25 Divja vrtnica 12.10 Alia Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eska-drilja 214 20.15 Airvvolf 21.10 Skrivnosti iz Tvvin Peaksa 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.10 Ko so ženske imele še rep, italijanski erotični film 1.45 Alžirski pekel, francoski pustolovski film; Alain Delon KINO SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Odbojka (ž) 9.30 Ameriški nogomet 10.30 Eurobika 11.00 REVS - britanski moto šport 11.30 Super kolesarji 12.00 Avto dirke 14.00 Nemški moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Superkros 16.20 Golf - poročilo 16.30 Bovvling 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Vodni šport 18.30 Moto šport 19.00 Go! - nizozemski moto šport 20.00 Svet športa 20.30 Biljard snooker 22.30 NBA košarka -Miami : Boston 24.00 Formula ena -reportaža o VN Avstralije Razstava v »Mini« V »Mini galeriji« občine Škofja Loka razstavlja akvarele Boris Štrukelj iz Ljubljane. M. B. SATELITSKI TV SISTEMI PACE 6060 A/ode in Enaland, Stereo VVP Po zelo konkurenčnih cenah. KLIČITE (064) 45 381 Ponudba velja do razprodaje zaloge. 8. novembra CENTER amer. akcij, film DELTA FORCE II. ob 16. uri, amer. psih. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ONE TO POČNO NAJBOUŠE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem amer. krim. filma NEW JACK CITY ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 19. uri KOMENDA amer. ljub. drama NORA LJUBEZEN ob 20. uri LAZE amer. thrill. PENTAGRAM ob 19. uri ČEŠNJICA angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 20 uri DOVJE amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer fant. film TEMNI ANGEL ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film EKSEKUTOR ob 20. uri BLED amer. grozlj LEPI DŽONI ob 20. uri [ IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan O O 73 m Z <— C/0 o r > C/5 m H M 00 Z o < OB — 00 H 3J > 2 Filmska nagradna uganka Dvorana Kino podjetja Kranj na Jesenicah se imenuje Zelezar. Po številu vaših odgovorov sklepamo, da prebirate filmski spored. Žreb je za nagrado tokrat izbral Anjo Dolenc z Jesenic, Cankarjeva la, in Katjo Tratar iz Žirovnice, Rodine 18. Čestitamo. V nedeljo ob štirih popoldne bodo v kranjskem Centru vrteli ameriško kri-minalko Bratska kri. V glavni vlogi je zaigral znani Patrik Swayze. Upodobil je policista, ki je zaradi bratove smrti mafiji napovedal krvavo maščevanje. Vprašanje za vas: s katerim filmom je Patrik Swayze zaslovel po vsem svetu? Odgovore pošljite do 20. novembra na naslov: C P Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 1 - Filmska uganka. Za nagrado sta dva para vstopnic za ogled filma po vaši želji v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Geološka ekskurzija (Nadaljevanje) V Jeglowy, 100 kilometrov zahodno od Watbrzycha, smo si pod vodstvom domačina ogledali ogromni dnevni kop snežno belega kaolina, ki je osnovna surovina za porcelan. Tu smo se prvič spopadli s Poljsko mamico zemljo: s pomočjo sekačev in kladiv smo brskali, kopali, rili in iskali kristale kamenih strel. Nekateri so imeli srečo, da so izbrskali izjemno lepe kristale. Za vse pa so bili nabrani, tudi manj kvalitetni, veliko vredni, saj smo jih našli sami. Za znanost smo žrtvovali nekaj ranjenih prstov, dlani, umazanih kolen in obližev. Nato smo po uspelem "lunch" paketu nadaljevali vožnjo v Szklary. Kmalu smo ugotovili, da so tudi Poljaki strastni zbiralci mineralov, saj nas je neki drugi domačin po krajšem barantanju popeljal na velikanski dnevni kop, kjer so povsod naokoli ležali kosi opalov in hrizoprasov. To je bil za nas "šok". Vzkliki navdušenih otrok so predramili tudi bolj zadržane starejše, ki so nato našli večje vulkanske bombe, kar kaže, da smo bili v bližini ugaslega vulkana. Pregnal nas je dež. Tokrat smo odšli s terena mokri, vendar brez prask. Tretji dan smo v gigantskem kamnolomu apnenca iskali kristale skalenoedra kalcita. Zaman. Pred kratkim so delavci vse žile prekrili z debelo plastjo. Najbrž niso mislili na nas, ki smo se z dolgimi nosovi vrnili v hotel. Zadnji dan naše ekskurzije je pomenil vožnjo skozi štiri države, mimo osmih carin. Šlo je počasi, toda ob analizi preživetih dni na Poljskem smo ugotovili, da bi se na podobno pot podali kadarkoli. "Kamni" v nahrbtnikih nam, čeprav se komu zdi nerazumljivo, pomagajo premagati razne težavice in skrbijo za našo dobro voljo. V prihodnosti bomo še organizirali podobne ekskurzije, saj smo v krožku zbrani tisti, ki nas privlači neznani svet domovine in tujih dežel. Morda bomo čez slabo leto obiskali Ural. Ida Kavčič, mentorica naravoslovnega krožka v OŠ Lucijana Seljaka Kranj Če bi bila ravnateljica... • bi v šoli imeli zelo dobro malico, - pouk bi se začel ob osmi uri zjutraj, • učiteljice bi morale biti zelo prijazne z učenci, - na dan bi bilo zelo malo pouka, - učenci bi imeli veliko telovadbe, - predmet srbohrvaščino bi ukinila, • nikoli ne bi pisali kontrolnih nalog, - tudi ocen ne bi bilo, - učenci bi imeli eno prosto uro in bi lahko delali, kar bi hoteli, - tudi starši ne bi hodili na govorilne ure in roditeljske sestanke, - v šoli bi imeli veliko predstav (pevcev, čarovnikov in druge), - nikoli ne bi imeli predure, - med poukom bi se lahko sladkali z bonboni in žvečili, - vse bi uredila tako, da bi učencem ugajalo. Težko, da se bo to kdaj uresničilo. Špela Por, 5. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Opoldansko razgib Pošiljamo vam spis naše nove sošolke, hrvaške begunke iz Osijeka. Skupaj smo približno en mesec, če ne že več, in se zelo dobro razumemo. Dekle je zelo pridna, tako da v šoli nima težav in dosega odlične uspehe. /S/jen spis pripoveduje o zadnjem dnevu, ki ga je preživela na domačih tleh. Spis je zelo zanimiv in tudi pretresljiv, da ga je res vredno prebrati. Pošiljamo vam ga v upanju, da ga boste objavili To ni le navaden časopisni članek, pač pa žalostna in resnična zgodba, zelo doživeto napisana izpoved dekleta, kije vojno občutila na lastni koži razburjenih ljudi. "Streljajo iz kasarne!" "Streljajo na bolnišnico!" Takšni in drugačni komentarji so se slišali od vsepovsod. Sedela sem na stolu, pokrita z odejo. Odrasli so poslušali radio. "Armada strelja na bolnišnico in na spodnji del Osijeka iz kasarne Milan Stani-vukovič," se je slišal glas radijskega napovedovalca, "granata je že zadela tramvaj. Ena oseba je umrla, enajst jih je ranjenih." "Prekleti naj bodo," reče starka poleg mene. "Pravkar smo prejeli poročilo, da s poligona C streljajo na osiješko katedralo," je nadaljeval glas na radiu. "Vse se jim bo še vrnilo," reče mož, ki je sedel zraven radia. Po tem smo še dve uri sedeli v hladni kleti. Tedaj se je oglasil radio: "Napad na zgornji in spodnji del Osijeka je prenehal. Dve osebi sta umrli, materialna škoda je velika." Ugasnili smo radio in šli domov. Kasneje je prišel k nam stric in nas odpeljal v sosednjo Madžarsko. To je bil moj zadnji dan v Osijeku. Čeprav je bil strašen, mi bo za vedno ostal v spominu. Tajana Čebić, 7. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka (prevedla Lidija Goljat) Zadnji dan doma Dolgo je že, odkar sem zadnjič videla svoj dom. Čeprav se je to zgodilo pred dobrima dvema mesecema, se še sedaj zelo dobro spominjam zadnjega dne, ki sem ga preživela doma. Namesto sončnih žarkov me je tega jutra prebudila mama, rekoč: "Pohiti, Tajana! Hitro se obleci, medtem pa jaz prebudim bratca." Še zmeraj sem bila zaspana in se mi še sanjalo ni, od kod naenkrat taka naglica. Moje razmišljanje je zmotila glasna eksplozija granate. V trenutku sem vedela razlog. Seveda, vojna je! Ravno trenirko sem oblekla nad pižamo, ko sem zaslišala zvonjenje na vratih. Mama je zaklicala: "Takoj!" Odprla je vrata. "Oh, tu ste, soseda," je rekla naši mami soseda Stana, "mislila sem, da ste v službi, pa sem prišla zbudit otroke." "Stana, prosim te, odpelji ju v zaklonišče, medtem pa jaz poiščem dokumente," je rekla mama in porinila mene in Miroslava skozi vrata. Stana naju je porinila v dvigalo in že gremo proti kleti, ko Miroslav reče: "Nisem utegnil obuti copat." "Saj je vseeno," reče Stana, "važno je, da ostaneta živa." Prišli smo v vlažen temačni prostor, ki nam je bil za zaklonišče. Začutila sem močan vonj po plesni. Kmalu je prišla tudi mama s skupino Jesen jesen prišla je v deželo, v rumeno barvo se je vse odelo. Danes pa je slana pala, listje z drevja pometala. Barbara Košnjek, 2. r. OŠ Duplje Martinovo Ta prebrisani Martin, iz mošta si naredil vin'. Se moški veselijo, žene pa žalostijo. Polna kupica pravi: "Daj me izprazni!" Čaša je prazna, glava nejasna. O, ti Martin, o, ti capin! Rok Ahačič, 6. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Posavcu - Foto: D. D. SLOVENIJA 1 SOVA REMO- NEOBOROŽEN IN NEVAREN glavne vloge: Fred VVard, Joel Grey, VVillford Brinley, J. A. Pre-ston, George Cce, Charles Cioffi. Fred VVard je sprva policist Samuel Edvvard Makin, ki ga posebna vladna organizacija ugrabi, inscenira nesrečo in ko se Makin prebudi iz omedlevice ima novo identiteto - z novimi prstnimi odtisi. Kot nov mož Remo VVilliams, bi naj bil ključni borec proti indu-strialcu Georgeu Grovu, ki ga sumijo zlorabe in trgovanja z orožjem. Korejski veteran Chiun ga vadi v borilni veščini sinjanju, kar mu bo ničkolikokrat pomagalo v boju s korumpiranim Grouom in njegovimi stražarji. Ob odlični borilni kategoriji pa avtorji niso zanemarili in v politiki spretno nadgrajuje sicer učinkovito in privlačno akcijsko zgodbe. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Angleščina - Follovv me 9.25 Radovedni Taček: Kolo 9.40 Lonček, kuhaj: Jabolčni zavitek 9.55 Kurt Eigel: Slonček Bimbo 10.05 Papir 10.20 Alf, ameriška nanizanka 10.45 Zgodbe iz školjke 11.45 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91 12.15 Mozart na turneji: Dunaj, najboljši kraj za moj Metier 13.15 Forum 13.30 TV dnevnik 13.40 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Druga godba: Mala dudačka muzika (Češka), ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Quo Vadiš, 2. del ameriškega filma 18.25 EP, Video strani 18.30 Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije 18.55 Novosti založb: Odprta knjiga 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Križkraž 21.50 Sova Na zdravje, ameriška nanizanka 22.15 TV dnevnik, šport, vreme 22.35 EP, Video strani 22.40 Sova Kalni izvir, avstralska nadaljevanka Remo: Neoborožen in nevaren, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik HTV 20.15 Filmske uspešnice: Beli bizon, ameriški film 21.50 Je dro luštno, 100 let pevskega zbora Glasbene matice 22.40 Koncert ob 100-letnici Glasbene matice Ljubljana 23.50 Yutel, eksperimentalni programi 0.50 Program HTV 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota 10.00 Izbor iz šolskega programa 11.30 Znanstvena serija 12.00 Izbrali smo za vas 13.45 Mladinski film 15.15 Mikser »M« 16.00 Dokumentarni film 16.15 Narodna glasba 16.45 Sedmi čut 16.55 Poročila 17.30 TV teden 17.45 TV razstava 18.00 Serijski film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Intervievv tedna 20.15 Igrani film 21.50 Dokumentarni program 22.20 TV dnevnik 22.40 Športna sobota... 23.00 Zabavnoglasbena oddaja 23.45 Poročila 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 16.55 Napoved sporeda 17.00 Tarzan v New Yorku, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.20 Da, premier, angleška humoristična nanizanka 20.50 Ameriške kronike, ameriška dokumentarna serija 21.20 Dillinger, ameriški film 23.00 Ročk 23.30 Calebove hčerke, kanadska nadaljevanka 0.20 Hip depo 2.20 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa Mariane, francoska risana serija Strelja kot dež, italijanski film 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo 21.00 Leteči zdravniki, avstralska nanizanka 22.00 Yankee, italijanski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev Super Classic's Cartoon shovv, risanke 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Biblijska ozemlja 18.20 Globus 19.00 TV dnevnik 19.40 Čarobna svetilka, otroški program 20.40 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 Beli pes, ameriški film 22.25 TV dnevnik 22.35 Agent Pepper 23.25 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 11.00 Bratje Marx v cirkusu, ameriški film 12.30 Nekoč 12.35 Hello Austria. helloVienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Hubertusov lov, nemški film 15.05 Risanka 15.15 Metroji sveta, London 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.35 The Real Ghostbusters, risanka 16.00 Erichova zmešnjava, otroška oddaja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trivial pursuit 17.35 Nadaljevanja ni! TV - knjižna polica 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Če bi sosedi vedeli 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Glasba lebdi v zraku 22.10 Zlata dekleta 22.35 Barcelonska zveza, španski film 0.05 Čas v sliki 0.10 Mrtva ladja, nemško-mehiški film TV AVSTRIJA 2 14.00 Leksikon umetnikov 14.15 SP v latinskoameriških plesih 15.15 Umetnost in kič 16.16 Elisabeth von Thiiringen 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Verjetni storilec, ameriški film l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica. Gorenjska Bohinj KINO 1. RADIO Žffil 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 5.50 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 6.20 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju 7.10 Enajst malih otočanov 7.35 Čarovnik 8.50 Moj ljubi bober 9.15 Mork in Mindy 9.40 Barney Miller 10.10 Cosby shovv 10.35 MAS H 11.10 Hardcastle & McCormik 12.05 Nekoč se bom spet vrnil, nemška komedija, ponovitev 14.45 Genialni blef, angleški pustolovski film, ponovitev 16.25 Blagoslovljena ekipa 17.40 Dva in dva je umor, ameriška kriminalka 19.30 Cosby shovv 20.00 Poročila 20.15 Zlati otrok, ameriška komedija; Eddie Murphy 22.10 Poštar vedno zvoni dvakrat, ameriška kriminalka; Jack Nickolson, Jessica Lange 0.15 Ulice San Fran-cisca, ponovitev 1.25 M.A.S.H. 1.50 Krvave roke, angleška grozljivka RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 Pravljice z vsega sveta 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Mladinske oddaje 9.20 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 13.05 Risanke 14.35 Mačke in psi 15.05 BJ in medved 16.00 Daktari 16.55 Vroča nagrada 17.45 Inside Bunte 18.10 Novo v kinematografih 18.45 Poročila 19.20 Houston Knights 20.15 Krik črnih volkov, nemški film 23.00 Prepovedane igre na šolski klopi, nemški erotični film 0.20 Ko so ženske še imele rep, nemški erotični film 9. novembra CENTER angl. rom. kom. PREDMET LEPOTE ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 21. uri STORŽIĆ amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. - OBLEGANO MESTO ob 16. uri, amer. trda erot ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. akcij, film DELTA FORCE II. ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. krim. filma NEW JACK CITY ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 21. uri TRŽIČ prem. amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 17., 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film TERMINATOR II. ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film ROKKIE - ULIČNI POLICAJ ob 20. uri BLED amer. akcij, film ŽIGOSAN ZA SMRT ob 20. uri BOHINJ amer akcij, film ZA REŠETKAMI ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA C O 70 rr Z <— C/) C. r > -v Z C < i X > i en O) H ID > 8.10 Video strani 8.20 Otroška matineja 8.20 Živžav 9.10 Telovadka, ponovitev francoske nadaljevanke 9.40 Glasba skozi čas. koprodukcija 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 Domači ansambli: Rogaški instrumentalni kvintet in ansambel Braneta Klavžarja 11.35 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 TV dnevnik 12.40 Video strani 13.45 Tvariete, ponovitev 14.45 Za težave Bednarski nadaljevanka 15.35 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Vsi kraljevi možje, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.20 Slovenski loto 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.15 EPP 20.20 Moj prijatelj Giono, francoska nanizanka 21.10 EPP 21.15 Zdravo 22.35 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 EP, Video strani 23.00 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Program HTV 1 18.30 Finale svetovnega pokala v rugbvju: Anglija - Avstralija, posnetek iz Tvvickenhama 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija 22.35 In memoriam: Miles Daviš (1926 - 1991). 3. del 23.15 Yutel, eksperimentalni program 0.15 Program HTV 1 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 11.35 12.00 12.05 13.00 13.05 14.00 14.30 14.45 15.30 16.00 16.20 17.00 17.05 18.00 18.05 19.30 Dobro jutro, Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Glasbena oddaja Poročila Spored za otroke Reportaže, obvestila Poročila Plodovi zemlje, kmetijska oddaja Poročila Reportaže Informacije za begunce Poročila Dokumentarni program 'Alo, alo, angleška nanizanka Poročila Glasba, kultura, šport Poročila v angleščini Vključitve Poročila Dokumentarni program TV dnevnik 20.15 Dirigenti in glasbeniki 21.00 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.25 17.00 18.45 19.15 19.30 20.20 poljska 20.50 22.25 23.15 0.15 Video strani Saj je samo denar, ameriški film Busove zgodbe, risana serija TV fortuna Dnevnik Dragi John, ameriška humoristična nanizanka Izsiljevanje na Sunset stripu, ameriški film Zona somraka Metal mania Video strani KANALA 10.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje VVanted Johnnv Texas, italijanski film Diamanti, ameriško-izraelski film 20.00 Moštvo nič, hongkonški akcijski film 22.00 Meseno spoznanje, ameriški film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.00 Agent Pepper 16.50 Aktualna tema 17.30 Beli pes, ponovitev ameriškega filma 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka, otroški program 20.30 Rayanovi 21.00 Zadnja zima 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Vohun, ki je prišel s hladnega, britanski film 10.55 Nekoč 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 13.35 Plavajoče gledališče, ameriški film 15.20 Popaj, risanka 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 16.10 Daktari, serija 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large, oddaja za mlade 18.30 Če bi sosedi vedeli 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Jag Mandir 21.40 Mestne luči 22.25 Budovi nauki 22.30 Tannhauser in pevska vojna na VVartburgu, opera Richarda VVagnerja 1.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 10.15 Univerzum: Irska - otok svetnikov 11.00 Hirošimski koncert 12.25 Mala predstava 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Kamen je prastar 15.00 Športno popoldne 16.30 Moje pustolovščine v morju 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slike Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki 22.20 Šport 22.25 Tvvin Peaks 23.10 Moj mož Godfrev, ameriški film 0.40 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot - 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved programa i. radio zna 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah 10.00 - Športne novice - 10.30 - Pogovor z etnologinjo mag. Marijo Stanovnikovo - o kulturni dediščini -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot -vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja -aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinodvoranah - 15.30 - Odpoved programa - PRO 7 6.00 Pustolovščina divjina 6.30 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.15 Poročnik Preston 7.40 SLOVENIJA 1 SOVA KRVNO MAŠČEVANJE ameriško-italijanski barvni film; igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Turi Ferro, Antonel-la Murgia. Vdova se v črnini v svoji žalosti odloči, da bo maščevala moževo smrt. V samotnem domu, kjer se poslej žilavo prebija skozi življenje, jo obišče advokat, ki se je po mnogih letih vrnil v domače kraje. Njena tragična usoda in silovita moč, s katero se odziva na surove udarce, ga popolnoma prevzameta. Glas o lepi, nesrečni ženi pa seže celo v Ameriko in tako se nekega dne nepričakovano pojavi v vdovini bližini tudi možev sorodnik, ki je s sleparijami in nepoštenimi posli prišel v Nevv York do denarja. Kljub izzivalnemu in grobemu nastopu, uspe v njen izzvati nagnjenje in celo ljubezen, ne nazadnje zato, ker jo spominja na pokojnega moža. Tako se oblikuje ljubezenski trikotnik, v katerem sta moška seveda ljubosumna tekmeca. Toda v trenutku, ko se na čelu fašistične skupine prikaže možev morilec, se vdovina ljubimca z njim spopadeta na življenje in smrt. Vicki 8.05 Mork in Mindy 8.30 Muppet shovv 8.55 Brat Orchid, ameriška komedija 10.25 Cosby shovv 10.55 M A S. H. 11.20 Blagoslovljena ekipa 12.20 V carstvu divjih živali 13.10 Dva in dva je umor, ameriška kriminalka, ponovitev 14.50 Dekleta s slabim spominom, nemška komedija 16.35 Hardcastle & McCormick 17.50 Pirati ob reki smrti, angleški pustolovski film 19.25 Cosbv Shovv, ponovitev 20.15 Perrv Mason; Napačne sodbe, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.10 Barbara, nemški film 1.00 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.25 Kobra, prevzemite 2.25 Lov skozi Havano, ameriška kriminalka RTL PLUS 6.00 Mr. T. 6.20 Flinstone Kid 6.45 Jet-sonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Robinsonove pustolovščine 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.30 Adam 12 14.55 Policijsko poročilo 15.40 Evropsko prvenstvo v la-tinsko-ameriških plesih 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Alotria v Zeli am See 21.50 Spieglov TV magazin 22.50 Dvorec Pompon rouge 23.30 Playboy Late Night 0.50 Turški sadovi, nizozemski film KINO 10. novembra 9.00 Čas v sliki 9.05 Katoliška maša, prenos CENTER amer. akcij. krim. film BRATSKA KRI ob 16.30 uri, amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 18.30 uri, prem. amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI. - OBLEGANO MESTO ob 16 uri, amer. trda erot. ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film DELTA FORCE II. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. PORNO PUNČKA ob 21. uri DUPLICA amer. krim. film NEW JACK CITY ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 21 uri TRŽIČ prem amer thrill. kom ŠOK SISTEM ob 17., 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film TERMINATOR II. ob 17.30 in 20 uri ŽELEZNIKI amer. fant. film TEMNI ANGEL ob 19 uri RADOVUICA amer zab. film VKLJUČUJEMO SE V PROGRAM ob 18. uri, amer. akcij, film ROKKIE - ULIČNI POLICAJ ob 20. uri BLED amer akcij film ZA REŠETKAMI ob 18. uri, amer. grozlj. LEPI DŽONI ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film ŽIGOSAN ZA SMRT ob 20. uri cjjMiziiau JMl VVLJL1 gz i \ PONEDELJEK SPOREDI 11. novembra 1991 ^ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 9.45 10.00 10.15 10.30 13.30 14.50 15.00 15.20 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 18.25 18.30 18.30 18.45 18.55 19.05 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.15 21.20 22.05 22.25 22.30 23.10 0.50 Video strani Mozaik, ponovitev V znamenju dvojčkov: Mucin rojstni dan, lutkovna igrica Pedenjžep Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani TV dnevnik Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Mačka Potepuh in nočna lučka Novosti založb: Prelistajmo skupaj Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Dve ljubezni, drama HTV EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Portret slovenskih glasbenikov: Samo Hubad Sova Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Rezervirano za kancono: San Remo 20.30 Alternativni viri energije, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Sedma steza 21.25 Omizje Yutel, eksperimentalni program Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVATSKA 7.30 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 11.35 12.00 12.05 13.00 13.05 14.00 14.30 14.45 15.30 16.00 16.20 17.00 17.05 18.00 18.05 19.30 Dobro jutro. Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Šolski program Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored za otroke Reportaže, obvestila Poročila Vključitve Poročila Reportaže Informacije za begunce Poročila Dokumentarni program 'Alo, 'alo, angleška nanizanka Poročila Glasba, kultura, šport Poročila v angleščini Vključitve Poročila Dokumentarni program TV dnevnik 20.15 Hrvaška v svetu 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 17.00 19.30 20.20 20.50 21.35 22.10 22.25 23.55 Video strani Malavizija Skrivnostno življenje strojev Hov, otroška nanizanka Zlata doba nemega filma Risanke Dnevnik Marshallove kronike, ameriška dokumentarna serija Seznam Električni kavboj Temna plat pravice Brez toka Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa Leteči zdravniki, avstralska nanizanka Yankee, italijanski film 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Marianne, francoska risana serija 21.00 Šaolinova pest, hongkonški akcijski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper 17.00 Zadnja zima 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 22.10 TV glasba Yesterday, dokumentarna oddaja 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 10.30 Moj mož Godfrey 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Srečanje z naravo 14.10 Jack Clementi 15.00 Jaz in ti 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 S 5 do uspeha 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Če bi sosedi vedeli 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.10 Novosti iz sveta filma 22.40 Na obali 0.25 Luč 0.35 Čas v sliki GORENJSKI GLAS 16-25 Leksikon umetnikov 16.35 Smithsonian VVorld 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Miinchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Rojstvo Evrope 23.25 Šport 0.25 Hello Austria, hello Vienna 0.55 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - PRO 7 6.05 Agencija Maxwell 6.50 Ravvhide, ponovitev 8.25 Richmond Hill 9.15 Čarovnik 10.10 Ravvhide 11.10 Grk osvaja Chicago 11.35 Cosby shovv 12.00 Trd, toda prisrčen 12.55 Perrv Mason; Napačne sodbe, ameriška kriminalka, ponovitev 15.45 Avtoman - su-perdetektiv 16.30 Res velik razred, ameriška mladinska nadaljevanka 17.10 Kolt za vsak primer 18.00 Risanke 20.15 33 stopinj v senci, ameriški pustolovski film; Peter Fonda 22.05 Nočni sokol 23.05 Super vohljač, ameriška kriminalka 1.05 Ulice San SLOVENIJA 1 20.05 DVE LJUBEZNI Drama HTV »Dve ljubezni« nas z blagim okusom humorja vrača v stari Zagreb na prehodu stoletja. Pripoveduje nam o začetkih filma na Hrvaškem. Mladi Filip Vrančić, ki je sicer fiktivna oseba, se trudi posneti prve hrvaške filme. Izvedeli bomo, kaj se mu je vse zgodilo pri teh prizadevanjih, o prepletanju pa tudi spopadanju dveh ljubezni - ena je namenjena filmu, druga pa izvo-Ijenki srca. Dramo je režiral Van-ča Klakovič. Igrajo: Igor Serdar, Ksenija Ma-rinković. Čedo Vujič, Eliza Gerner in drugi. Francisca 2.05 Barbara - nemški film, ponovitev 3.40 Avtostopar 0£U GAULOISES BLONDES RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv program 11.25 Divja vrtnica 12.10 Ali -as Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 To je dovoljeno samo odraslim, ameriška komedija 23.30 Moški magazin 24.00 Dekle Keetje Tippl, nizozemski film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Bovvling 9.00 Tenis - Birmingham 10.30 Eurobika 11.00 Odbojka 12.00 Ameriški nogomet -Notre Dame : Tennessee 14.00 Su-perkros 15.00 Eurobika 15.30 Veslanje - svetovni pokal 16.00 Tenis - Birmingham 17.30 Svet športa 18.00 Gimnastika 19.00 Go! - nizozemski moto šport 20.00 REVS - britanski moto šport 20.30 Moto šport 21.00 Zimske Ol 92 21.30 Boks 23.00 Golf 24.00 Biljard snooker - svetovno prvenstvo (ž) ALMA - NAIL Vodopivčeva 13 Kranj tel. 221-771 Izdelovanje umetnih nohtov po najnovejši metodi. Nega, oblikovanje, klasično in dekorativno lakiranje naravnih nohtov. Na vašo željo pridemo tudi na dom. KINO 11. novembra CENTER hongkon. karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 16. uri, prem. amer akcij, thrill PENTAGRAM ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELE ZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. psih. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 19. uri RADOVLJICA amer akcij film EKSEKUTOR ob 20. uri BLED amer. zab film VKLJUČUJEMO SE V PROGRAM ob 20. uri < 32 > O Z x uS W H U a. < C/D Z UJ 0£ O O < r- (f) O o 70 m Z C/3 O r > -o PJ H M H Z O < m 03 > sS -nI O) -I 33 > IN ŠE DROBEN NASVET Preliv za pečenke V pečici pečeno meso, pa naj bo to gos, puran, kokoš, piščanec, divji ali domači zajec, svinjska ali telečja krača ali navadna pečenka, bo veliko okusnejše, če ga bomo prelili z naslednjim prelivom: Vzemimo kozarec in pol dobrega belega vina (1,5 del), pol del olja, čajno žličko vegete in malo sladke rdeče paprike za lepo barvo. Vse skupaj zmešamo in segrejemo skoraj do vrelišča - ne sme pa povsem zavreti. Meso v pečici spečemo skoraj do kraja, kakšnih 15 minut, preden ga vzamemo ven, pa ga prelijemo s tem prelivom. Meso bo v zadnje dobre četrt ure peke dobilo zlato barvo in žlahten okus. Z omako, ki ostane na pekaču prelijemo kose pečenega mesa, ki ga postrežemo na krožnikih. Recept nam je zaupala Vera Dišič iz Pizzerije Ranč na Pod reči pri Mavčičah in s tem odkrila skrivnost, zakaj so njene krače tako okusne. Prizna pa, da recept ni zrasel na njenem zelniku; dobila ga je od očeta iz Murske Sobote, ki je strasten lovec in doma na ta način tudi odlično pripravlja vse vrste divjačine. Ta mesec na vrtu Opravila na vrtu gredo h koncu. Vendar je še vedno umesten kakšen nasvet. Kdor zelenjavnega vrta še ni prekopal ali prelopatil, mora to storiti čimprej. Kolikor dlje bomo čakali, toliko vlažnejša bodo tla in toliko težje bo delo. Na gredah na prostem lahko pustimo listni ohrovt, brstični ohrovt, zimski por, Črni koren, peteršilj, motovileč in špinačo. Da rastline lahko nabiramo tudi, ko je zmrznjeno, pokrijemo tla z listjem, rastline pa s smrečjem (iz motovilca ni zmeraj prav lahko spraviti iglic). Listni ohrovt ne potrebuje nikakršnega posebnega varstva; še celo bolj okusen je, če ga nekoliko opari mraz. Prav posebej skrbno pa moramo s smrečjem pokriti zimsko solato in špinačo, če je zima mrzla, snega pa ni; tako ju ohranimo in lahko računamo na dober in zgodnji pridelek prihodnjo pomlad. In še to: zimsko solato in zimsko špinačo je mogoče gojiti samo v milejših podnebjih (v vinorodnih uspevata dobro). Enako velja za zimsko korenje. Krompirjeva zloženka Za 4 osebe potrebujemo 1 kg krompirja, 1/2 kg mletega mesa (lahko uporabimo tudi ostanke kuhanega ali pečenega mesa, govedino, svinjino itd.) 1/2 del olja, 1 celo jajce, 2 del mleka, 1 manjšo čebulo, 2 stroka česna, zelenje peteršilja, sol in poper po okusu. Čebulo drobno sesekljamo in prepražimo na polovični količini olja. Nato dodamo mleto meso in pražimo, da meso spremeni barvo, ter še malo popečemo. Med praženjem dodamo še strt česen, drobno nasekljan peteršilj, sol in poper, lahko pa dodamo še malo majarona. Krompir olupimo, ga dobro operemo in narežemo na tanke kolobarje. Lahko ga tudi naribamo, da si olajšamo delo, vendar rezine ne smejo biti pretanke. Narezan krompir posolimo in ga dobro premešamo v posodi, da se ves enakomerno nasoli. Posodo, v kateri bomo pekli jed, premažemo s preostalim oljem, tudi po straneh. Na dno naložimo plast krompirja, nato plast mesa in na vrh spet plast krompirja. Lahko naredimo tudi več plasti, vendar mora biti na vrhu vedno krompir. V lončku dobro umešamo celo jajce in mleko ter enakomerno prelijemo po zloženki. Na vrh lahko damo še nekaj koščkov masla, nato posodo pokrijemo in damo v vročo pečico. Pečemo pol ure pri 220 stopinjah C, nato posodo odkrijemo in pečemo pri 250 stopinjah C še 15 do 20 minut, da se vrhnja plast krompirja lepo hrustljavo zapeče. Družini tako pečen krompir postrežemo kar v posodi, v kateri se je pekel. Kose narežemo tako, da se vidijo plasti. Zraven postrežemo še skledo zelene solate - in dober tek. Če še niste vedeli: Mnogi poznavalci krompir zelo priporočajo pri shujševalnih kurah, saj ima v primerjavi s testeninami in ri-žem malo kalorij in nas hkrati nasiti. Le maščob ne smemo dodajati, kot npr. pri pečenem krompirju ali pomfriju. Za primerjavo navajajo, da ima srednje velik krompir manj kalorij kot eno veliko jabolko! Recept in nasvet nam je poslala naša dopisnica Irena Krivec - Vil-man z Jesenic. M O Jopica zanj Naj bo mož, prijatelj, oče, brat ali sin, vsak bi bil vesel takšne pletene jopice. Za vse priložnosti je primerna, za vsa obdobja leta. Kakšno debelino volne vzamete, je vaša stvar, najbolj primerna pa bi bila takšne debeline, da bi pletli patent s ple-tilkami št. 3 1/2, osnovni vzorec pa s pletilkami št. 4. Vzorec je preprost: patent in zgornji del jopice pletemo eno levo, eno desno, oba prednjika in zadnji del ter rokave pa z malce bolj grobim vzorčkom. Mere, ki jih dodajamo, so za velikosti 52 do 56 (končana zgornja širina okoli 128 cm). Ob strani naredimo tudi žepe, ki naj imajo prav tako patent. Jopico poživljajo temnejše obrobne črte na patentih in ločijo tudi oba vzorca na prednji-kih in zadnjiku. A. n Ff Si In barve: zelo lepa kombinacija je svetlo siva s temno sivo, temno siva z melirano rdeče-čr-no, svetlo rjava s temno rjavo, melirana belo-modra s temno modro in melirana črno-bela s črno barvo. Rak in hrana Premastna hrana Normalno mastna hrana ni za naša prebavila nikakršen problem in z njo črevesje nima težav, povsem nekaj drugega pa je prema-stna hranaE. Za prebavo maščobe izločajo prebavila potrebne količine različnih kislin, da jo razgradijo v sestavine, ki potem po krvi pridejo do posameznih celic našega telesa. Če je hrana premastna, je potrebna večja količina teh kislin, več kisline pa pomeni nevarnost za sluznico v prebavilih. Preveč kisline naredi sluznico občutljivejšo za razne infekcije in sprejemljivejšo za rakotvorne snovi, ki so morda v hrani. Najhuje pa je, da so nekatere teh kislin že same po sebi rakotvorne, tako namreč trdijo nekateri strokovnjaki - onkologi. Očitno je torej: VEČ MAŠČOB = VEČ KISLINE VEČ KISLINE = VEČ MOŽNOSTI ZA OBOLENJA NA PREBAVILIH Številke nam o tem molče trobentajo: Ljudje, ki uživajo premastno hrano, pogosteje zbolijo za boleznimi želodca in prebavil sploh, zlasti še za rakom na debelem črevesu in danki! Uživajmo torej manj mastno hrano! Meso naj bo pusto, ribe večkrat na mizi, perutnini pred kuho odstranimo kožo, nemastni mlečni izdelki so bolj zdravi od suhomesnate robe ali ribjih konzerv. Tudi zabele naj bo na jedeh le toliko, kolikor je potrebno za dober okus! t=--ssrv---—s: -1, \_> jPv Študent ne bo Časi so že taki: kamorkoli pogledaš, sami problemi, en sam velik jokec in stokec. Človeka, ki je vajen vsega hudega, kar pri srcu stiska, da ta narod sploh ne zna malček potrpeti! Kaj zato, če se vam je želodček skrčil - če se vam še ni, se vam pa še bo; kaj zato, če imate polno denarnico nekih položnic in raznoraznih terjatev, fickov v obliki bonov ali kuponov ali kaj so že tisti novi papirčki, na katerih je narisan trot, pa nič. Saj denar ni vse - še posebej ne. če vam zdravje še za silo služi! Pas bomo takole kot zdaj še bolj zategovali, to vam mirne duše obljubljam. Lahko pridemo tudi še do trave, ki naj bi jo v pomanjkanju drugih jestvin morali použivati. A kaj zato, če nam taki nori časi noter hodijo! Na neki način bomo že preživeli in se pretolkli! Meni osebno - denimo - sploh ni več do mesa, do salam, do paštet in teh zadev, ki smo jih v časih enoumja še tlačili v hladilnike. Še pomnite, kakšen vik in krik je zagnala ljuba vam družinica, če ste kdaj pozabili kupiti 20 dek sira in 20 dek salame, kar je bilo za dva slaba sendviča in komaj za ena lačna usta? Zdaj pa te jestvine hrabro ignoriramo, ko korakamo po štacunah - človek se pač enkrat mora preobjesti in odločiti za nekajletni post. Čajčki pa vsakih nekaj dni kakšen jabolček - pa bo šlo! Seveda bo šlo, saj mora iti. Stari in betežni se bomo že nekako navadili na predstojeće nam postne dneve in postna leta. Hudo pa je - da ne rečem grozljivo - gledati naše otroke, majhne in velike, ki so padli v taka huda neprostovoljna odrekanja na vsej fronti. Sploh ne vem več, s kom ali s čim naj bi še primerjali naš življenjski standard: plače ali pokojnine v višini 200 ali 300 mark v protivrednosti tistega namalanega trota sploh niso več noben standard, ampak čisto navadno poniževanje slovenskega delavca S tovornjakom do Splita Prvi si je upal Grga Pri Valentovih v Stražišču je televizor ves čas naravnan na zagrebški kanal. Ne le zato, ker je Grga Valenta, dolgoletni šofer kamiona Splitčan, doma iz Klisa, temveč tudi zato, da bi on in sinova bili seznanjeni z dogajanji ob obali, kjer jih navadno vodi njihova šoferska pot. Vožnje so njihov kruh, njihovo življenje. Reka, Pula, Zadar, Split so njihove končne postaje, kjer razložijo robo, naložijo novo in se vračajo. Se do pred meseci je bila vožnja po magistrali prava poezija. Na desni morje, iz visoke kabine tovornjaka je še posebno lep razgled na otoke in otočke, na mesta in "uvale", na levici skalovje. Jutra po dolgih nočnih nočnih vožnjah so bila enkratna. Potem je prišla vojna. Še najbolj varno je bilo tovornjak v Reki naložiti na trajekt in se z njim peljati vse do Splita. Dokler je bilo seveda to še možno. Potem so se pred Šibenikom, Zadrom, Splitom pojavile vojaške ladje. Bombardirali so Split. Takrat je bil Grga doma, v Klisu, visoko nad Splitom. Enkraten pogled je bil na nočno bombardiranje Splita. Z vseh strani so leteli svetleči se izstrelki, zemlja je bobnela. Nemočno je z domačini skupaj gledal, kako gori splitska rafinerija, električna centrala Konjsko, kako granate cefrajo pisto aerodroma Split. Ljudje si niso upali iz kleti in zaklonišč niti po kruh. Deset dni je bil ujetnik v Splitu, deset dni je s tovornjakom ob cesti čakal, da bo prišel na trajekt, trepetal, kdaj bo zadelo njegov kamion. Nič koliko tovornjakov je zgorelo. On je imel srečo. Še večjo sin Ljubo, ki mu je pred desetimi dnevi še uspelo priti na trajekt. Tik za njim so na Reki zaprli luko... Nazadnje je na pot proti Splitu šel 9. oktobra, potem ko je bil že razbit Paški most. Za kranjsko Savo je peljal v Split gume. To je bila ena najtežjih poti, se spominja, in prva, kar smo uvedli carino med Slovenijo in Hrvaško. Na Rupi pri Reki je prešel mejo, brez težav prispel v bližino Karlobaga, kjer se je vkrcal na trajekt za Pag. Neskončne kolone tovornjakov so čakale, da se bodo prebile čez Paški most. Po meter globoke luknje, ki so jih naredile letalske bombe, so premostili z železnimi mrežami. Ni rado strah Grge, korajžen mož je, toda tista vožnja čez Paški most, ko si skozi jekleno mrežo globoko pod seboj gledal morje, mu je jemala sapo. In potem Nin! Po cesti do Zadra niso mogli, ker so jo zasedli tanki in morali so naokrog po neki ozki makadamski cesti - Grga pravi, da so jo gotovo še za časa Turkov gradili - proti Ninu. Na ostrem ovinku skozi skalno sotesko se je vse ustavilo. Po pol ure skupaj se je trudil tovornjak vlačilec, da je prišel skozi to ožino. Skale so trgale cerade, lupile lesene obloge tovornjaka, sti- ali upokojenca! Ni ne za živet in ni dovolj niti za umret! Ljudstvo stiska zobe od togote in gorje, ko mu bo tega enkrat res dovolj in bo stisnilo tudi pesti! Kar se mene osebno tiče, mi je nekako že postalo vseeno, tudi če se stvari morajo tako odvijati, kot se. Ne morem pa dopustiti ali odpustiti ne poziciji in ne opoziciji tam v slovenskem parlamentu, da se medsebojno permanentno ravsata in obtožujeta, ni pa nobene kompetentne osebe, ki bi visoko povzdignila svoj glas in opozorila, da ima tudi revščina svoje meje. Tako pa pozicija pravi, da nič ne more, opozicija pa uganja taktiko »nagajaj in jokaj«, tako da od vsega skupaj sploh nič ni. Od vseh hudih posledic je zame odločno najhujša prav ta, da že danes, kaj šele jutri, na ljubljanskih fakultetah lahko študirajo samo in le otroci malo bolj premožnih slovenskih družin! Če vemo, da v Ljubljani ni študentske sobe, ki bi mesečno veljala manj kot 300 mark, če vemo, da študentje sem in tja tudi morajo kaj malega pojesti in da čez prag fakultete ne morejo hoditi ravno v coklah ali copatah, potem nam je kristalno jasno, kdo danes in kdo bo jutri sploh še lahko študiral. Nadebudneži premožnikov in nihče drug. Otroci delavcev, uslužbencev, uradnikov in tako dalje se lahko že kar danes poslovijo od svojih sanj, da bodo nekoč dohtarji, inženirji, ekonomisti... Za narod slovenski pa je to kratkoročno in dolgoročno katastrofa, ki ji ni primerjave! Zato in še zaradi marsikaj drugega je neodpustljivo, da se revščina meri samo z vidika trave, paštet, salame, novih kavbojk ali zimske bunde. Zato in še zaradi marsikaj drugega je grozljivo, da se v parlamentu tako menca in cinca, ko gre tako rekoč za usodna narodova vprašanja. Zatorej nič več ne bomo rekli: Študent naj bo! Poslej si bomo govorili: Študent pač ne bo, ker pri najboljši volji in največjem odrekanju pač nikakor ne more biti. • D. Sedej skale kovino. Naprej, nazaj, spet naprej, spet vzvratno... Hudičevo je bilo. Skozi Zadar je vozil sredi kolone vozil vojske, ki je ravnokar zapuščala zadrške kasarne. Malo čudno so gledali kranjsko registracijo, a storili mu niso nič. Kakšnih deset kilometrov od Zadra proti Biogradu je našel Viatorjev kamion vlačilec. Kabina in prvi del prikolice sta bila povsem požgana, le nekaj črnega že-lezja je ostalo od vsega skupaj, zadnji del pa popolnoma cel. Menda seje šofer po čudežu rešil. V napadih na dalmatinska mesta je izgubilo življenje kar lepo število šoferjev. Naravnost v kabine so ciljali strelci iz letal. Zato med šoferji velja pravilo, da vozijo le v dežju in megli, ko jih iz zraka ne morejo opaziti, ali ponoči z zasenčenimi lučmi. Nikjer ne vidiš luči ponoči ne v Zadru ne v Šibeniku ne v Trogirju. Šele v Splitu. Hrvaški gardisti so največ vkopani nad cesto, ob mostovih. Prave zemljanke so si naredili, jih pokrili s posebnimi pokrovi iz armiranega betona, nanje nasuli zemlje. Dobro so spravljeni. Te dni ne more na svojo pot. Prvič zaradi vojne, drugič pa zaradi carin in plačilne nemoči firm. Ves dan je izgubil, preden so mu zadnjič v Savi spravili skupaj papirje za carinjenje na novi meji. On je bil še kar potrpežljiv in čakal, ker ima čas, saj se, pravi, počuti že kot upokojenec, z mladimi je pa drugače. In ko robo končno po vseh peripetijah le dostaviš naročniku, ni denarja za plačilo vožnje. Vsak bi najraje plačal kar z blagom. On pa mora bencin na Hrvaškem plačevati v devizah, trajekt pol v dinarjih, pol v devizah, in ko menjaš tolarje za dinarje in obratno, dobiš za 100 din 65 tolarjev, za 100 tolarjev pa dobiš 90 dinarjev. Potem pa vozi! Nič čudnega, da se že dogaja, da voznik naloži robo, potem pa izgine brez sledu... • D. Dolenc Zirovski radijci med najboljšimi Žiri, 7. novembra - Na drugem festivalu regionalnih radijskih postaj v Murski Soboti je žirovski radio za vse poslane oddaje dobil nagrade. Prva nagrada komentatorki Dušici Jurman za komentar o Rudniku urana žirovski vrh. Radio Žiri so ustanovili pred dvanajstimi leti v krajevni skupnosti Žiri, ki je radijskim delavcem dala tudi prve prostore. Oddajajo vsak dan od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 15.30 ure, redno pa je zaposlenih šest delavcev: Dušica Jurmanova je direktorica podjetja za obveščanje v Škofji Loki, Vasilija Jesenko in Mika Defrancescv sta tajnici, Jelka Mlakarje urednica, Karla Ber-nik novinarka, Rudi Krvina pa tehnik. Pri Radiu Žiri sodeluje tudi 30 zunanjih sodelavcev, ki sooblikujejo program radia. Ob ponedeljkih poleg stalnih rubrik oddajajo mladinski program, torek je namenjen aktualnostim pod naslovom Po poti vaših vprašanj in pobud, v sredo so glasbene oddaje, v četrtek so izobraževalne oddaje, petek je rezerviran za avtorske oddaje, v soboto imajo razvedrilni program, v nedeljo pa predvajajo osrednjo temo, novice in dogodke, duhovno misel, servisne informacije, čestitke... »Pokrivamo vse območje škofjeloške občine, Selško in Poljansko dolino, Idrijsko in Logaško, slišijo nas v krajih proti Kranju in proti Ljubljani,« pravi direktorica podjetja za obveščanje Dušica Jurman. Žal pa nimamo zadosti močnih oddajnikov in jih bomo nujno morali obnoviti. Potrebujemo tri pretvornike, saj so sedanji stari osem let. Prav zaradi dotrajanosti je ponekod sprejem moten. Pred štirimi leti smo imeli šest odstotkov lastnih prihodkov, zdaj pa že okoli 60 odstotkov, 40 odstotkov dobimo iz občinskega proračuna. Razumljivo Dušica Jurman, direktorica je, da bi bili radi čimbolj neodvisni, moram pa poudariti, da na radiu nismo imeli nikdar nobenih nesporazumov ne s prejšnjo in ne sedanjo občinsko oblastjo.« Radio Žiri je letos sodeloval na drugem festivalu združenja slovenskih radijskih postaj. Žirovski radijci so se odlično izkazali: dobili so drugo nagrado za dnevno-informativne oddaje, za kontaktno oddajo in za EPP spot, ki ga je pripravila skupina mladih študentov prvih letnikov fakultet: Borut Bogataj, Janez Vouk in Luka Se-nica. Največji uspeh pa je dosegla prav Dušica Jurman, ki je zasedla prvo mesto med komentatorji. Dušica je komentirala razmere in položaj Rudnika urana Žirovski vrh. »Po petnajstih mesecih zakona o zaprtju rudnika sem komentirala razmere v tem kolektivu in špekulacije, ki so se dogajale. Z rudnikom razpolaga republika Slovenija, tako da občinski vpliv ne more biti tako ve- Mika Defranceschv, tajnica lik. Seveda smo bili vsi nagrad zelo veseli, saj so potrditev našega dela. Poslušanje oddaj je bilo javno, prispevke pa sta ocenjevali dve ločeni žiriji, tako da so bile ocene kolikor mogoče objektivne. Radijske postaje so lahko tekmovale v šestih kategorijah, Žirovci smo se prijavili s štirimi oddajami, ki so bile vse tudi nagrajene. Karla Bernik, novinarka Vasilija Jesenko, tajnica Rudi Krvina, tehnik Vsekakor so zaposleni na Radiu Žiri tudi tako dokazali, da se ne le trudijo, da bi imeli čim-boljši program, ampak da se vedno bolj usmerjajo tudi v kvaliteto. Osrednja radijska hiša vendarle ne more več ignorirati lokalnih radijskih postaj, saj tvorno soustvarjajo slovenski nacionalni radijski program. Ži-rovcem, še posebej pa Dušici Jurman za nagrajeni komentar lahko le čestitamo! • D. Sedej V Tržiču se pripravljajo na 500-letnico Kulturna skupščinska seja Da na skupščinskih sejah ne bo slišati le kritik, kako drage so načrtovane publikacije, ki bodo spremljale 500-letnico tr-žiških trških pravic prihodnje leto, je predsednik Odbora za pripravo 500-letnice in tržiški župan Peter Smuk na zadnjo sejo skupščine povabil akademskega kiparja Metoda Frli-ca in fotografa Igorja Pustovr-ha, ki sta po tržiških cerkvah skupno posnela okrog 450 diapozitivov (posneta ni do konca kriška cerkev in ni še posnetkov kovorske cerkve). Iz zakladnice teh posnetkov je na- stal umetniški stenski koledar, ki predstavlja predvsem sakralno umetnost Tržiča, preostanek pa bo lahko uporabljen za razne druge priložnosti; lahko bo tudi učno gradivo v šolah, propagandni material za tržiško industrijo, predvsem pa bo imel Tržič edinstven arhiv tovrstnih umetnin. Koledar za leto 1993 naj bi prinesel tehnično, za leto 1994 pa arhitekturno dediščino Tržiča. Zanimiv pa je bil umetniški del skupščinske seje, ko so si občinski odborniki na diapozitivih ogledovali detajle iz nji- Posnetek prelepega pozlačenega kipa Sv. Barbare je nastal pod oboki cerkvice Sv. Jožefa nad Tržičem. hovih cerkva, oltarje, monstrance, zaščitnike tržiških rokodelcev in kipe drugih svetnikov, prelepe vitraže, nabožne slike. Posnetki so tako umetniški, umetnine pa tako predstavljene, da se je nemalokrat zgodilo, da posamezni odborniki v njih niso prepoznali notranjosti svoje cerkve in svetnikov ter svetih podob, ki jih gledajo vsako nedeljo dopoldne. Zagotovo bodo odslej bolj pozorni, predvsem pa bodo na svojo cerkev in njene umetnine lahko gledali povsem drugače. • D. D. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 11.25 11.55 12.40 13.30 14.25 1435 15.00 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.30 17.40 18.05 18.10 18.10 18.25 18.50 19.00 19.10 1920 1924 19.30 19.55 19.59 20.05 21.05 21.10 2120 22.00 2220 22.30 22.35 1.00 Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Video strani TV dnevnik Video strani Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 27. lekcije Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik - šolska TV Kako nastanejo fosili. 2. del Dokazi za obstoj molekul, atomov in ionov Nekoč je bilo .... življenje: Oko EP, Video strani Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Masleni šarkelj Alf, ameriška nanizanka Ustvarjamo Novosti založb: prelistajmo skupaj Risanka TVokno EPP TV dnevnik Vreme EPP Slovenski knjižni sejem EPP Novosti založb: Od obzorja do obzorja Barbra Streisand TV dnevnik, vreme Poslovna borza EP. Video strani Sova Življenje brez Georgea, angleška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Euroritem, 9. oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Dragi Miha, farsa za solo plesalca, magnetofonski trak in dva stola 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 Umetniški večer Od Nuerenberga do Nueren-berga: Triumf in vojna, 1. del francoskega dokumentarnega filma (čb) 21.55 Yutel, eksperimentalni program 22.45 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.06 11.00 11.05 11.35 1200 1205 13.00 13.05 14.00 14.30 14.45 15.30 Dobro jutro. Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Šolski program Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored za otroke Reportaže, obvestila Poročila Vključitve Poročila Reportaže Informacije za begunce Poročila Dokumentarni program 'Alo, 'alo. angleška nanizanka 16.00 Poročila 16.20 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 18.30 Batman, ameriška nanizanka, Risanka 19.30 Dnevnik 2020 Šingen, japonska nadaljevanka 2120 Na zdravje 21.45 Lovec na pivo. dokumentarna serija 22.15 Seznam, ameriška nadaljevanka 23.00 D.J. is so Hot 0.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda Marianne, francoska risana serija Šaolinova pest, hongkonški ak cijski film 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Marianne. francoska risana serija 21.00 Besna kraljica, hongkonški film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 1420 Čarobna svetilka, otroški program 15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.30 Ravanovi, ponovitev 17.00 TV glasba: Yesterday, ponovitev 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Rečni angel, ameriško-mehiški film 22.30 TV dnevnik 23.40 Agent Pepper 23.30 športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 10.30 Mrtvaška ladja 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Radi imamo Kate 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 1520 Am, dam, des 16.05 Moja ideja 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1820 Trapper John 1922 Znanje danes 1920 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Če bi sosedi vedeli, humoristična serija 22.05 Cartouche, francosko-italijan- ski film 23.40 šport 1.00 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 14.45 Leksikon umetnikov 14.55 Šport 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Posnetek, avstrijski home video 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tista stvar je kviz 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.30 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila SLOVENIJA 1 21.20 BARBRA STREISAND Barbra je ena tistih ameriških zvezd, ki so kar naprej v središču pozornosti - pa naj snemajo nov film, ploščo ali pa za novice poskrbijo kar časopisi sami. Po albumu in romanci z Donom John-sonom se je glasbi posvečala bolj malo. Z Nikom Noltejem še vedno snema film Prince Of Ti-des, javnost pa jo trenutno vlači po zobeh zaradi poroke njenega sina z manekenom. Nekateri pač ne dajo miru. - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO M l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 1320 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba PRO 7 RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 6.20 Richmond Hill 7.05 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 10.00 Sha-ne, ameriška nadaljevanka 10.35 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 1120 Res velik razred, ponovitev 11.50 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.15 Kolt za vsak primer 13.05 Sreča v njegovih rokah, angleški film; Susan Hayward 14.45 Risanke 15.40 Skrivnost delfinov 16.35 Res velik razred 17.00 Poročila 17.10 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Pošta ne gre naprej, nemški glasbeni film 2210 F/X. ameriška kriminalka 0.05 Kobra, prevzemite 1.10 Super voh-Ijač, ameriška komedija, ponovitev 3.15 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 920 Mladinske oddaje 1125 Divja vrtnica, serija 1210 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfieldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 1925 Knight Ri-der Oddaje: torek, četrtek, sobota od 16. ure dalje in nedelja od 10.30 ure naprej. Ne preslišite: sobota, 9. novembra - večer z Domačo lekarno nedelja, 10. novembra - dopoldne z Dušanom Rogljem, pomočnikom sekretarja za informiranje RS - modni kotiček z modeno Poslušate nas lahko na: SV 189,4 m ali 1584 KHz, UKWstereo 88,9 in 95 MHz Kontaktni telefon: 50-572 KINO 12. novembra CENTER amer. kom. MLADOLETNI VOHUN ob 16. uri. amer. akcij, thrill. PENTAGRAM ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ONE TO POČNO NAJBOLJŠE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film EKDE-KUTOR ob 20. uri O o 73 m Z t—I C/5 o r > *o m H O < 73 > nO 00 —I 33 > Blanka Kežmah Glas p založenosti z volno, posebej pa še o njeni posebnosti - pletenju v lokalu, je kaj hitro šel po Kranju in Gorenjski. Gre za trgovinico z volno BLANKA v Cankarjevi ulici v Kranju, nad eksotike polnim Tai-Taiem, in njeno lastnico Blanko Kežmah, ki z volno in pletilkami ustvarja mehke, tople umetnine, sledi modi, predvsem pa je vsak njen izdelek unikat. V Kranj je pravzaprav niso pripeljali posel in njene ročne flVTO^SOlA VK - MLBOi VOZNIK KOflOSKfl 5 ( HOT€l OKlNfl ) tel. 213-160 m eie 386-408 - Teoretično in praktično Izobraževanje Izposoja osebnih ovtomobllov. vožnje porok z voznikom In Video komoro. - R€NT-R - CRR - pletenine, temveč - streljanje. Prav ste prebrali: Blanka Kežmah se je doma v Slovenskih Konjicah ukvarjala s športnim streljanjem in prišla na eno od tekmovanj tudi v Kranj, kjer je spoznala prijatelja... In tako je zdaj tu, športni strelec je vse manj, vse bolj pa je mlada poslovna žena, ki si s prelepimi ročnimi pleteninami Cankarjeva 4, Kranj, tei. 221-183 ZELO UGODNO jedilni servisi (8 oseb) po 4.562,00 SLT GORENJSKI GLAS Vam obračun davka v trgovini vzame preveč časa? Ali ste davek izračunali pravilno? Ali veste, katere proizvode imate v zalogi in koliko jih je? Vas pisanje dobavnic preveč obremenjuje? Ali ste izstavili vse račune? Vas zanima, koliko in kaj ste prodali lani ob tem času? Vseh teh in še mnogih drugih skrbi Vas reši računalniški program Materialno poslovanje trgovine, ki ga je izdelalo podjetje IUUDI računalniški inženiring d. o. o., Planina 3. tel/fax: 064/325-993. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS štev. 10/84, 37/85 in 39/86, RS, štev. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj, je Izvršni svet na svoji 62. seji, dne 23. 10. 1991, sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA JEZERSKO 1. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Jezersko, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut RS, št. naloge I5II, september 1991. 2. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne v sobi št. 106 Skupščine občine Kranj ter v krajevnih skupnostih Zgornje Jezersko in Kokra za čas enega meseca od dneva objave. 3. V času javne razgrnitve bosta organizirani javni razpravi in sicer za KS Jezersko v petek, 15. 11. 1991, ob 18. uri v dvorani Korotan, za KS Kokra v nedeljo, 24. 11. 1991, ob 10. uri v Osnovni šoli Kokra. 4. Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v krajevnih skupnostih Jezersko in Kokra. Številka: 352-04/89-04 Predsednik IS Datum: 4/11-1991 Vladimir Mohorič uspešno utira pot do strank. V lokalu le izberete volno, Blanka ve dobro svetovati, kakšen model vam pristoji, kakšen naj bo vzorec, kakšne kombinacije. Seveda pride vsaka žena s svojo predstavo barve, vrste volne, modela, Blanka prida svoje poznavanje mode in okus, pa je izbran model, ki se bo zagotovo dobro podal. pletenja, smo jo povprašaV\. Od doma, kjer je pletel ves ženski svet, od stare mame do vnučke, vse mamino sorodstvo. Spoznajo se na materiale, imajo pravi občutek za estetiko. Blanka sebi in strankam pomaga še s tujimi revijami, z materiali, ki jih prinaša iz uvoza, nabavlja po vseh boljših domačih firmah. In kakšna je trenutno moda pri ročnih pleteninah? "Zelo modne so kombinacije gladke pletenine z resicami, tudi svetleče nitke ima letošnja zimska moda še vedno rada, pa kite, luknjičaste vzorce. Barve pa so bolj v črnih kombinacijah, posebej črna z rdečo, črna z belo in razne sive kombinacije. Stranke se sicer še vedno ogrevajo za nežne marelične in vijolične barve, vendar jih skušam prepričati, naj se odločajo za aktualne barve. Navadno mi uspe." Časi, ko vam je Blanka v dveh, treh dneh spletla želeni pulover, so sicer mimo, kajti dela ima toliko, da je treba počakati vsaj štirinajst dni, zdaj na začetku zimske sezone celo mesec dni. Vendar, verjemite, splača se. • D. Dolenc 9*1.11.1991 dalji POTROŠNIŠKO POSOJIL01+4 za okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture stenske in stropne obloge 10% POPUST za hiše in montažne stene M JELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, te»ex: 37327 yu Ujel, teiefax: 064 632-251 PRODAJNA MESTA SKOFJALOKA 064/632-270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061/440-400 CELJE 063/25-881, MARIBOR 062/631-331 MURSKA SOBOTA 069/22-921 NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716. NOVA GORICA 065/23-660. IZOLA 06661 -238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto tet $67/56-840, TAJLES Trzin ter 061/712-343 AJNA Jesenice tel.: 064^81-564, UR Vateiye tel 063^55-646, KERA TRADE Zagone ob Savi 0601*62456, ERA Velen/e 063/853-448 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 9.00 9.00 9.50 11.05 12.05 12.25 13.30 13.40 15.15 16.40 16.45 16.50 16.55 17.05 17.05 17.30 17.45 17.50 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.30 21.35 22.05 22.25 22.30 23.50 Video strani Mozaik, ponovitev Živ žav Dve ljubezni, drama HTV Slovenski knjižni sejem Euroritem, 9. oddaja Video strani Poročila Mozaik: Omizje, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Mozaik, ponovitev Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Film tedna: Tajno ime: Coq Rouge, švedski film EPP Marlboro music shovv TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.10 Euroritem, ponovitev 9. oddaje 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Žarišče 20.30 čarobna piščal, balet 23.00 Svet poroča 23.45 Yutel, eksperimentalni program 0.45 Program HTV 1 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 Dobro jutro. Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Šolski program Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored 2a otroke Reportaže, obvestila Poročila Vključitve Poročila Reportaže Informacije za begunce Poročila Dokumentarni program 'Alo, 'alo, angleška nanizanka Poročila Glasba, kultura, šport Poročila v angleščini Vključitve 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 11.35 12.00 12.05 13.00 13.05 14.00 14.30 14.45 15.30 16.00 16.20 17.00 17.05 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.20 Sorodnik, sorodnica, francoski film 22.25 Seznam, ameriška nadaljevanka 23.15 Blue Moon 23.55 Poirot, angleška nanizanka 0.35 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda Marianne, francoska risana serija Besna kraljica, hongkonški film 20.00 Dober večer 20.10 Oddaja o malih živalih 20.30 Informativno dokumentarni program 21.00 Marianne, francoska risana serija 21.30 Angelov skok, francoski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Rečni angel, ameriško-mehiški film 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 21.30 Buck Rogers 22.20 TV dnevnik TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 10.30 Cartouche, ponovitev 12.05 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Radi imamo Kate 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Neprostovoljni preizkus, lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 Moja ideja 16.30 Heureka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Trapper John 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Podaj mi roko, moje življenje, avstrijski film 21.55 Pogledi s strani 22.05 črna devica, 5. del 22.55 Odpadki 0.20 McGvver 1.06 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 15.30 Leksikon umetnikov 15.40 Šport 17.00 Multikulturno življenje 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belo 22.00 Čas v sliki 22.30 Dokumentarna oddaja 23.15 Šport 1.00 Čas v sliki PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17 in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra ma 1. RADIO ŽLRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Boom 18.00 - Oddaja iz resne glasbe -19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.25 Shane 7.15 Ravvhide, ponovitev 8.05 Risanke 8.50 Skrivnost delfinov 9.45 Hiša na trgu Eaton 1020 Ravvhide 11.20 Res velik razred 11.45 Grk osvaja Chicago 1220 Tenis, loparji in tatovi 13.05 Pošta ne gre naprej, nemški glasbeni film, ponovitev 14.35 Risanke 15.30 Mister Ed 16.05 Moj prijatelj Ben 16.35 Res velik razred 17.00 Poročila 17.10 Agentka s srcem 18.00 Risanke 20.00 Poročila 20.15 Polnomočje za umor, angleški film; dirk Bogarde, Ava Gardner 22.15 Spenser 23.10 Birdv, ameriški film 1.20 Nočni sokol 2.25 Sreča v njegovih rokah, angleški film, ponovitev 4.10 Avtostopar SLOVENIJA 1 SOVA ALF Lahko bi si mislili, da piknik ne bo minil po načrtu. Alf je pojedel vse kotlete (»Ne morem kar mirno gledati, kako se vam mašijo žile. Oh, včasih se mi zdi, da si vse preveč ženem k srcu.«) Ostale so samo pleskavice. Potem pa še nevihta... Ker Alf pri begu v hišo prevrne raženj, je VVillie, na katerega omenjena priprava pade, ves moker. Kljub prepričanju, da od dežja še ne stakneš prehlada in da če enkrat... nekajkrat kihneš, še ne pomeni, da si bolan, obleži v postelji s hudim prehladom. Alf se kmalu naleze, čeprav »Melmačani nikoli ne zbolijo. Samo manj razvite rase zbo-levajo.« Kate ga nažene v posteljo. RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 9.45 Bogat in lep 11.25 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narodnozabavne melodije 21.15 Gotschalkov Shovv 22.10 Ster-nov TV magazin 23.25 Bennv Hill 24.00 Outsider v Amsterdamu, nizozemska kriminalka SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 REVS - britanski moto šport 9.00 Moto šport 9.30 Golf 10.30 Eurobika 11.00 Gimnastika 12.00 Biljard snooker 14.00 Go! - nizozemski moto šport 15.00 Eurobika 15.30 Rafting - evropsko prvenstvo 16.00 Hokej na ledu za pokal Kanade - finale 18.00 Superkros 19.00 Ameriški nogomet 20.00 Bovvling 21.00 Japonska formula 3000 22.00 Golf 23.00 Golf - poročilo 23.10 Zimske Ol 92 23.40 Nogomet - pokal Amerike, Čile : Venezuela 1.10 Bovvling ▼EIMBLJ d.o.o. Preddvor 62 tel. 064/45-052 fax. 064/45-645 Firma VENCELJ organizira v Preddvoru od 29.11.1991 do 1.12.1991 MIKLAVŽEV SEJEM na katerem nudi obrtnikom in firmam prodajne prostore. Informacije in prijave po telefonu 064/45-052. KINO 13. novembra CENTER amer akcij, film OREL SMETI ob 16. in 18 uri, amer. kom. ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA VI - OBLEGANO MESTO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer akcij, krim. film BRATSKA KRI ob 18. uri, amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 20. uri DUPLICA prem. amer. kom. MOŽ ZA ŽENITEV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film HIGHLANDER II. ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film ROKKIE - ULIČNI POLICAJ ob 20. uri BLED Ni predstave O o m Z <— r/3 h »—c r > H n z O < 00 73 > cn (/> H 33 > Z s pil i o z a. < - O C/3 Z u] 5 o o z < Glasbena lestvica Radia Žiri Lestvico ste lahko poslušali v sredo, 6. novembra, na valovih Radia Žiri od 17. do 19. ure. Naš gost je bil Božidar Wolf and - Wolf. Lestvico ureja Nataša Bešter Domača lestvica - slovenske pesmi 1. Helena Blagne - Moj mornarček 2. Slov. band aid - Za svobodo 3. Pop design - Zate Slovenija 4. Zoran Predin - Skuštrana 5. Petra Bizjak - Vem, da jutri bo lepši ta svet 6. Chato - Objemi me 7. Big ben - Stara mama 8. Tomaž Domicelj - Si si Simona 9. Damjana in Hot, hot, hot - Nocoj ljubila bi se s teboj 10. Simona Weiss - Nebo naj te čuva Novi predlog - Božidar VVolfand - Wolf - Angel varuh Tuja lestvica - druge pesmi 1. Tomislav Ivčić - Stop the War 2. Brvan Adams - Everv thing I do, I do it For You 3. Extremme - More Than Words 4. Paula Abdul - Rush, Rush 5. Madonna - Holidav 6. Gipsv Kings - Baila Me 7. Rod Steward - The Motown Song 8. Roxerte - Perfect day 9. Ksenija Erker -1 Maschi 10. Chriss Rea - Set Me Free Novi predlog - Hrvaški band aid - Moja domovina domača pesem_ tuja pesem_ "Bugattiji spet na ces\an novi predlog Naslov: Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Tokrat smo izžrebali Tončko Dovžan iz Kranja, ki dobi 2 PIZZI v gostilni Pri Zalogarju v Dolenji vasi. Kaseto pa prejme naša zvesta poslušalka Marička Mavec, Šorlijeva 31 iz Kranja. Čestitamo! Sodelujte z nami! Sončkov kot "Da Best"... ... da je bilo na koncertu Ročk proti vojni, nam piše Stanka Sčekić, le da so ji v usti gneči hodili po nogah, pa kljub temu nepozabno. Pozabno pa naj bo to, da prejšnji teden ni bilo Sončka, saj veste tarnal dopust, pa to. Nekaj vas, ki ste bili na koncertu, se je le oglasilo in se odločilo za najboljši nastop na koncertu. Zmagali so Californijci in Parni Valjki s petimi glasovi, Šankroki in Zoran Predin pa so oziroma je knjižil 2 glasova. Potegnil smo pa tokrat Katjo Stare iz Svetinove 8/b z Jesenic, ki bo dobila dopis, se z njim oglasila v Sončku, pa bo kaj zbrala. TOP 3 1. Na planini je živel - Tomaž Domicelj (kaseta) 2. Este Mundo - Gipsy Kings (kaseta) 3. Angel varuh - Wolf (kaseta) NOVOSTI O Wolfu, Mežku in Mikiju in njihovih novih kasetah smo že zadnjič pisal, zdaj pa so tu še Miha Balažic, ki pravi Poljubi me... (no, kdo ga bo?), Oto Pestner s Cigansko krvjo (a kdo dvomi?) in Slovenski Band Aid s S... (o šit to bo pa nagradno vprašanje). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 23: Aha, tokrat se vprašuje, kakšen naslov ima pesmica, ki jo poje Slovenski Band Aid? Tako, pošljite dopisnice, kam, na Gorenjski glas, kdaj, do srede, 13 (uuuu) novembra. Pripi-šte "Sonč'k", nagrade so klasične, jest grem pa zdej stopat u Lublano. Tud klasika. Čav. V francoskem Versaillesu so septembra svečano proslavili veliki come back znanega avtomobilskega imena Bugatti. Firma, ki je v dvajsetih in tridesetih letih nizala uspeh za uspehom v avtomobilskem športu, je 1937. leta ugasnila. Leta 1990 pa jo je vrnilo v življenje nekaj zanesenjakov, ki so imeli dovolj pod palcem, na čelu z g. Artiolijem. Namen nanovo oživljene firme naj bi bila izdelava super avtomobila. In za 110. rojstni dan ustanovitelja prve tovarne Ettora Bugattija jim je uspelo. Ob velikem pompu, z ogromno povabljenci, med katerimi so bila znana imena, kot Feruccio Lamborghini, Giugaro, pa tudi Alain Delon, so dvignili zaveso. EB 110, kot se avtomobil imenuje, ima 3,5 litrski V 12 motor z močjo 550 KM. Proizvajalci zagotavljajo pospešek z mesta do 100 km na uro v neverjetnih 3,7 sekunde, kar je celo boljše od legendarnega F 40. Za končno hitrost pa pravijo, da bi mogla presegati 360 km na uro. In cena tega lepotca - skrivnost. Ker pa se skrivnosti te vrste hitro razvejo, je znana tudi ta malenkost. Torej, če ga hočete, boste morali našteti milijon nemških mark (marko gor ali dol). Pa ne veselite se prehitro, saj denar ni dovolj, v tovarni se bodo namreč sami odločili, komu želijo svojo dragocenost prodati. Na predstavitvi se je baje že zbralo 60 takih kupcev (s primernim pedigrejem), na leto pa naj bi jih tovarna osrečila kakšnih 150. M. Korošak GLAS radio triglav Jesenice UGANI ŠTEVILKO Prejšnji teden smo obljubili - danes izpolnjujemo. Prihodnjo soboto, 16. novembra, ob 16.40 uri bo na valovih Radia Triglav Jesenice na 96 MHz ponovno na sporedu priljubljena kontaktna oddaja »Ugani številko«. Doslej ste v njej sodelovali le preko telefona 84-283 (Jeseničani) in 84-284 (ostali Gorenjci). Če izrežete kupon iz Go- renjskega glasa, na njem izberete (prekrižate) eno poljubno številko in ga pošljete na Radio Triglav, 64270 Jesenice, boste imeli možnost sodelovati pri uganje-vanju številk. Skrajni rok za pošiljanje kuponov: V uredništvu Radia Triglav morajo biti danes teden (petek, 15. 11.). i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 3đ 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 4? 48 49 50 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 Mozaik - šolska TV, ponovitev 10.20 Kako nastanejo fosili 10.45 Dokazi za obstoj molekul, atomov in ionov 10.55 Nekoč je bilo... življenje: Oko 11.20 Slovenci v zamejstvu 11.50 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka 12.45 Video strani 13.30 TV dnevnik 15.05 Video strani 15.15 Mozaik, ponovitev: Slovenci v zamejstvu 15.45 Sova, ponovitev 16.40 EP, Video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik, ponovitev: Alternativni viri energije, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 17.30 V četrtek ob 17.30 18.30 EP, Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade: Te-lovadka, francoska nadaljevanka 19.00 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 Poslovna borza 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Taksi, ameriška humoristična nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Jazz blues ... 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVELA 17.10 17.30 19.30 20.00 20.30 20.55 21.05 22.00 23.25 23.45 0.45 Euroritem Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik HTV Žarišče Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Mate Be-kavc, klarinet Večerni gost: Rajko Bukovec Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Ivan Potrč: Krefli, predstava Prešernovega gledališča Kranj Program HTV 1 Yutel, eksperimentalni program Program HTV 1 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.30 8.00 8.10 9.00 9.05 10.00 10.05 11.00 11.05 Dobro jutro, Hrvaška Poročila TV koledar Servisne informacije Poročila Dokumentarna oddaja Poročila Šolski program Poročila Reportaže, vključitve Poročila Spored za otroke 11.35 Reportaže, obvestila 12.00 Poročila 12.05 Vključitve 13.00 Poročila 13.05 Reportaže 14.00 Informacije za begunce 14.30 Poročila 14.45 Dokumentarni program 15.30 Alo, 'alo, angleška nanizanka 16.00 Poročila 16.20 Glasba, kultura, šport 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Vključitve 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarni program 19.30 TV dnevnik 20.15 Politični magazin 23.00 TV dnevnik 23.35 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TVAVSTRI|A2 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.20 Arsenio Hali Shovv 21.10 Seznam 22.00 Chelmsford 123 22.30 Jazz 23.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda Marianne, francoska risana serija Angelov skok, francoski film 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Juda. vohljač in zvezdice, španska humoristična nanizanka 21.00 Shiro in Merilin, japonski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 17.30 Buck Rogers, ameriška nanizanka 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Meridiani. aktualna tema 21.10 Juke box, oddaja v živo 22.10 TV dnevnik 22.20 Juke box, oddaja v živo 23.20 Agent Papper TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 13.35 Radi imamo Kate 14.00 O bog, gospod župnik 14.50 Goščavski otroci 15.00 Jaz in ti 15.05 Nekoč je bilo... življenj« 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Moja ideja 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlizter 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 21.30 Poročena z mafijo 23.10 Šport 23.30 Lomilca src, ameriški film 15.30 Leksikon umetnikov 15.40 Šport 17.15 Varstvo narave med Elbo in Vzhodnim morjem 18.00 Katts & Dog 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Prisluhniti signalom 0.00 Disputationes 1.25 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti -12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.15 - Oddaja iz kulturno-verske zgodovine -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -18.40 - Na policah zgodovinskega arhiva - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96.4 Mhz SLOVENIJA 1 20.05 LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO Če bi ga radi česa obdolžili, potem ga kar naj. Colin Thatcher samozavestno odgovarja novinarjem na govorice, da ga bo policija iz Regine obtožila zaradi umora. On je nedolžen in nima česa skrivati. Videti je zelo miren, očitno prepričan, da se bo izmazal. Pa vendar pride dan, ko se mora pred sodnikom zagovarjati zaradi naklepnega umora. Vsa dežela z zanimanjem spremlja sojenje. Za prvo veliko razburjenje poskrbi Thacherjeva odpisana ljubica, ki pred sodiščem pove: »... v spominu so mi ostale njegove besede 'priznati moram, da je čuden občutek, če odpihneš ženo'!« PRO 7 6.10 Hiša na trgu Eaton 6.55 Ravvhide 7.45 Risanke 8.35 Gospod Ed 9.06 Moj prijatelj Ben 9.30 VValtonovi 10.25 Ravvhide 11.15 Res velik razred 11.40 Alice 12.05 Agentka s srcem 12.55 Ave Maria, nemški film 14.40 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Res velik razred 17.10 Čaufildove vdove, nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Moj prijatelj robot, ameriška kriminalka 22.05 Havvk 23.00 Ko se stemni, nemška kriminalka 0.50 Spenser 1.45 Polnomočje za umor, angleški film, ponovitev 3.30 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 9.45 Bogat in lep 10.10 Tekma s smrtjo 1125 Divja vrtnica 12.10 Alias Smith & Jones 13.05 En oče preveč 13.30 Kalifornijski klan 1420 Springfi-eldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenoveia 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Plavback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru 22.10 Rdeče vrtnice za Callgirl, nemški film 24.00 Ubijalec na avtomobilski cesti, ameriška kriminalka SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Bovvling 9.30 Golf 10.30 Eurobika 11.00 Superkros 12.00 Boks 14.00 Japonska formula 3000 15.00 Eurobika 15.30 Rafting 16.00 Trampolini 16.30 Nogomet - Čile : Venezuela 18.00 Mednarodni moto šport 19.00 Argentinski nogomet 20.00 Konjeništvo 21.00 Dirke japonskih prototipov 22.00 Nogomet - pokal Amerike, Čile : Peru 23.30 Bovvling 0.30 Golf - poročilo 0.40 Golf ^SGLAS KINO 14. novembra CENTER amer. kom. MOŽZAŽENITEV ob 16. in 18. uri amer. ljub. drama ČAJ V SAHARI ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij, film OREL SMRTI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film HIGHLANDER II. ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. vojni film ŽELEZNI OREL ob 20. uri BLED amer. akcij, film ROKKIE - ULIČNI POLICAJ ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film EKSEKUTOR ob 20. uri o m Z r/3 n r > in več kot plesna £ola Predstavlja plesno šolo od začetnih korakov, do tekmovalnega plesa za vse starostne kategorije na prireditvi, ki bo danes ob 18. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Možen bo vpis v začetni in nadaljevalni tečaj, ki se začne v torek, 19. novembra, v dvorani Poden. Informacije in vpis tudi vsak dan v Turističnem društvu Škofja Loka, tel.: 620-268. VEDNO JE ČAS ZA PRVI KORAK! Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Izvršni svet razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo bivših protokolarnih objektov Koroška 82, Tržič in poslovno-stanovanjskega objekta "Vila Zora" skupaj s pomožnimi objekti in komunalno opremljenimi zemljišči na Ce-gelšah. Predmet dražbe so naslednje nepremičnine: - pare. št. 420/1 stavbišče in kmetijsko zemljišče 8.136 m2 - pare. št. 420/2 stavbišče v izmeri 33 m: - pare. št. 419/1 kmetijsko zemljiše v izmeri 3.914 m2 - pare. št. 421 kmetijsko zemljišče v izmeri 2.827 m2 - pare. št. 422 kmetijsko zemljišče v izmeri 3.712 m: - pare. št. 419/3 stavbišče v izmeri 146 m2 Objekti na teh zemljiščih so prazni. Protokolarni objekt in poslovno-stanovanjska zgradba s pripadajočimi zemljišči so namenjeni predvsem gostinski, turistični ali kulturni dejavnosti. Izklicna cena: - za gradbeno vrednost Protokolarnega objekta in pomožnih objektov ter ureditev komunalne opreme in stavbnega zemljišča je 4.476.320,00 SLT - za vrednost poslovno-stanovanjskega objekta "Vila Zora" in pripadajočih nepremičnin je 5.893.707 SLT skupaj 10.370.027 SLT po cenah na dan 30. 9. 1991. Izklicna cena se valorizira v skladu z indeksi Gospodarske zbornice Slovenije - sekcije za gradbeništvo in IGM. Ob ponudbi je treba vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene na ŽR občine Tržič, gospodarske dejavnosti, št. 51520-637-353435. Udeležencem, ki v dražbi ne bodo uspeli, se kavcija vrne v roku 15 dni od opravljene dražbe. Javna dražba bo dne 27. 11. 1991 ob 8. uri v prostorih oddelka za prostor in okolje občine Tržič. Ogled nepremičnin je možen od dneva objave do 20. 11. 1991 v dopoldanskem času. Kupna pogodba se sklene v roku 7 dni od dneva dražbe. Kupnina se plača v roku 7 dni od potrditve Javnega pravobranilstva Gorenjske. Način plačila se dogovori posebej, obročno plačevanje se omogoči, če bo zanimanje le pod takim pogojem. Nujno pa je plačati 1/2 kupnine ob podpisu pogodbe. Stroške pogodbe, prepisa in druge sodne stroške plača občina Tržič, prometni davek in druge morebitne javne dajatve pa kupec. Informacije na oddelku za prostor in okolje ali po telefonu št. 064/50-051. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. TOZD GGTM Delavski svet razpisuje dela in naloge VODENJE TOZD Kandidati morajo izpolnjevati pogoje: - visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske, gradbene ali strojne smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj - strokovne in organizacijske sposobnosti Delovno razmerje se sklepa za dobo 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD GGTM - Cesta Staneta Žagarja 53, Kranj s pripisom "za razpisno komisijo". Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86 ter RS, štev. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet na svoji 62. seji, dne 23. 10. 1991, sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986-1990 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986-1990, ki gaje pripravil Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve - Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje v mesecu oktobru 1991. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 106. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana dne 4. 12. 1991 ob 17. uri javna razprava v sejni sobi številka 14 Skupščine občine Kranj. 4. Občani, podjetja in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasni deski Skupščine občine Kranj. Številka: 30-03/1985-05 Predsednik IS Datum: 31. 10. 1991 Vladimir Mohorič IZID ŽREBANJA IZ 86. ŠTEVILKE Prejšnji petek je bila objavljena nagradna križanka Ljubljanske banke Gorenjske banke d. d. Kranj. V uredništvo smo prejeli 2006 rešitev. Pravilno geslo križanke je bilo SVETOVNI DAN VARČEVANJA. Komisija v sestavi Stanko Logar, Andrej Perne (bralca Gorenjskega glasa) in Bojan Likar (predstavnik LB Gorenjske banke d. d. Kranj) ter Andrej Mali (Gorenjski glas) je izžrebala: - hranilno knjižico Ljubljanske banke GORENJSKE BANKE D. D. Kranj z začetno vlogo 3.000,00 SLT prejme Katarina Kikelj, Tomšičeva 21 e, Jesenice - HK z začetno vlogo 2.000,00 SLT prejme Malči Metul, Gregorčičeva 37, Bled, - HK z začetno vlogo 1.000,00 SLT prejme Marija Zamik, Podlub-nik 52, Škofja Loka Praktična darila Ljubljanske banke GORENJSKE BANKE D. D. pa prejmejo: Vida Možina, Podobeno 7, Poljane nad Šk. Loko Peter Cvenkelj st., Triglavska 29, Bled Simona Plaznik, Sp. Jezersko 18 a Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič. Na zadnji strani priloge je tokrat objavljena TV Križanka za jutrišnji Križkraž na TV Slovenija I. Modni val 92 Bologna v malem Strokovna in družabna prireditev, ki je prva te vrste v Sloveniji, in predstavlja pravo "Bologno v malem" - prvi Modni val, na katerem bo moč izvedeti vse novosti o negi, oblikovalni in dekorativni kozmetiki za lase in modnih trendih se- zone. Ljubljana, 5. novembra - Vse te novosti bodo praktično predstavili priznani tuji frizerski strokovnjaki na prireditvi Modni val 92, ki bo to nedeljo, 10. novembra, praktično ves dan, v Cankarjevem domu, ki je prijazno ponudil streho tej prireditvi. Zanjo predstavniki podjetja Makler skupaj s poslovnimi partnerji, pravijo, da bo še bolj zanimiva kot prava Bologna, slovita vsakoletna frizerska prireditev. Tisto, kar ljubljansko Bologno, pravzaprav Modni val 92 dela tako zanimivo in privlačno so 10 do 30 odstotkov znižane redne prodajne cene vseh razstavljenih izdelkov, ki jih bodo na prireditvi v nedeljo razstavili zastopniki tujih proizvajalcev. Tako boste, seveda samo na prireditvi, lahko npr. znani in visoko cenjeni parfum Poison, za katerega bi v Italiji odšteli 87.000 lir, kupili v Cankarjevem domu za 1.900 tolarjev. Šminko Christiana Diorja, ki običajno v redni prodaji velja več kot 1.000 tolarjev, pa že za 450 tolarjev. In kdo vse se bo predstavil na tej prireditvi? Svoje izdelke bodo na ogled postavili: Keune Haircosmetics, B & B Trade, Ellen Betri.v, Boss, Laura Biagotti, Orbico, L'Oreal, Plenit, Christian Dior, Unital, Cosulich & Jeklotehna, Top, Sryle, Frizerski bazar La-dy & Biosthetik, Coiffeur in Sr-dan Galanterija. Podjetje Makler, ki bo skupaj s svojimi poslovnimi partnerji pripravilo nedeljsko prireditev, je bilo ustanovljeno novembra 1989 z osnovno dejavnostjo trgovine na drobno in debelo. Njen ustanovitelj in lastnik Leopold Piskernik je že februarja lani odprl trgovino na Titovi 4 v Ljubljani. V njej je Ljubljani ponudil velik izbor uvoženih izdelkov, od parfu-merije, kozmetike, modnega nakita, do raznih daril. Svojo dejavnost so kasneje razširili z majhnim tekstilnim butikom in podpisom zastopniških pogodb z italjansko proizvajalko kozmetike Patricio Milton in Christian Diorjem iz Pariza. Svojo ejavnost so razširli s prodajo po Sloveniji in izven nje, letos pa so odprli novo, večjo trgovino v centru - Tromostovje - s še večjim in popolnejšim izborom zbranih svetovnih imen v par-fumeriji in kozmetiki. Zaradi slabe zastopanosti s tujo kozmetiko za lase na slovenskem trgu je podjetje Makler spremenilo program v tekstilni trgovini, ki bo od 12. novembra dalje založena z najrazličnejšimi kozmetičnimi artikli tujih proizvajalcev in potrebno opremo, ki jo uporabljamo za nego las. Tako bodo lahko obiskovalci na enem mestu kupili skoraj vse, kar potrebujejo za svoje lase in frizerski saloni za potrebe svojih obiskovalcev. Na Modnem valu v nedeljo bodo prikazali tudi modno revijo, na kateri bodo sodelovali: Emona Obala, ki se bo predstavila s Stefanelom, Labod iz Novega mesta, Modena iz Tržiča, Gorenjska oblačila iz Kranja, Utok konfekcija iz Kamnika, Boutique Thaler - Petra iz Celja, Lisca iz Sevnice (spodnje perilo v kombinaciji z zlatom), zlatar - juvelir Tatjana Rangus iz Kranja, Tekstilna industrija Otiški Vrh s hlačnimi nogavicami in Peko iz Tržiča. Na prireditvi sodeluje tudi podjetje Keune Haircosmetics. ki je po trditvah njenega zastopnika, na naših tleh prva takšna kolekcija, ki zajema celoten spekter frizerskih preparatov za nego las. V svoji deželi na Nizozemskem je to podjetje eden vodilnih proizvajalcev in pokriva kar 42 odstotkov nizozemskega tržišča. Vsi njegovi proizvodi za nego las so namenjeni predvsem strokovni uporabi v frizerskih salonih in tudi široki uporabi, seveda pod strokovnimi nasveti. Nedeljska prireditev je še posebej namenjena ravno našim frizerskim salonom in frizerjem, saj bodo v sklopu predstavitve kozmetičnih proizvodov za nego las podjetja Keune spoznali in kasneje tudi sami preizkusili njene proizvode. Poseben čar prireditve bo vsekakor program, v katerem si bo mogoče ogledati uvoženo opremo za frizerske salone, reklamno prodajo izdelkov tujih proizvajalcev, kozmetike in vse za frizersko dejavnost. Od 11. do 18. ure bodo v I. preddverju Cankarjevega doma demonstrirali modo na področju kozmetike v barvah jeseni in zime -trendov make-upa za leto 92. Od 13. do 17. ure se bo v Gallusovi dvorani najprej predstavilo podjetje Keune Haircosmetics - nastopali bodo strokovnjaki iz Holandije, Italije, Hrvaške in Slovenije - ki bodo praktično prikazali najnovejše modne trende: striženje, barvanje pramenov, kisle trajne, vse za prihodnje leto. Za popestritev bodo poskrbeli prvaki plesne šole Urška in Kazina in seveda modna revija znanih krea-torjev in butikov, ki bo zaključila celostno podobo mode, lepote in elegance na Modnem valu 92. Celotni program bo povezovala Miša Molk, vstopnice pa si še lahko priskrbite v Cankarjevem domu. Pohitite! Mojca Peternelj TV KRIŽANKA KRIŽKRAŽ Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p. p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 20. novembra 1991. V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 14. decembra 1991, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri blagovne nagrade v vrednosti 32.000, 19.200 in 12.800 tolarjev. Vaš naslov: ram KJ1I2ANKA VINKO KOHENT ■ m ■ i i i D D Z E R TV5 TV6 TV7 ■ A S R m A A R B w A N TV9 ■ ■ ■ E ■ TV,0 Ul R V TV„ ■ N A ■ m V A D 3MGLAS i^ek^8. novembra 1991 19. STRAN GLAS Strankarska strpnost in spoštljivost do drugačemislečih Q*daljevanje z 10. strani j5, katerem je predvsem v republiški skupščini zadnje čase veliko sliša-'< deluje pri nas na robu sklepčnosti, kaže pa tudi težnjo, da bi zasedi ločeno. Na enem od takih ločenih zasedanj je, na primer, sprejel odločitev, ki je sicer vsa skupščina ne bi in s katero je legaliziral črno zadnjo. Mislim, da skupščina tega ne more storiti in da problemov ne sme obravnavati po imenih. 'Zvršni svet si prizadeva, da bi to, kar mu "naloži" skupščina, tudi resničil. S predsednikom izvršnega sveta pa tudi z drugimi člani iz-yfšnega sveta dobro sodelujemo, delo skupščine in njene vlade pa °iežuje predvsem počasnost republike pri sprejemanju zakonodaje. Ua je brez "orodja" težko delati, ni treba posebej poudarjati. Problematično je predvsem to, da še vedno ni zakona o lastninjenju podjetij !1 da se kraje družbenega premoženja nadaljujejo. Kar zadeva vse-°>nska vprašanja, ki jih obravnava radovljiška skupščina, ocenjujem, ^ bi morala več obravnavati razmere v begunjskem Elanu. Če so po-a'ki, s katerimi razpolagam, točni, potem je dosedanji stečajni postopek Elana stal 17 milijonov mark, izklicna prodajna cena pa bo le nekaj večja. Čeprav nas poučujejo, da je Elan "stvar sodišča", se kot Pfedscdnik občinske skupščine ne morem sprijazniti s tem, da občina °tem nima kaj razpravljati. Mislim, da mora in daje Elan občinski Pfoblem že zato, ker pretežno zaposluje delavce iz radovljiške obči- jože Dežman (liberalno-demokratska stranka): 'z zakulisja v vlado in Parlament "Na podlagi volilnega izida (22 odstotkov) imamo v družbenopolitičnem zboru radovljiške občinske skupščine štiri poslance. Polaskamo si lahko, da smo se uspešno vključili v pogajanja o načinu dela občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. Tako smo se zavzeli za skupno delo vseh treh zborov in veliko naporov vložili v to, da pogovori med strankami ne potekajo v tako žolčnem vzdušju, kot je to v deželi običajno (recimo temu, da smo močno prispevali k ■ \ i ,# JI ohranjanju političnega miru v občini). Tudi naše videnje delovanja izvršnega sveta, ki smo ga {Odlagali na pogajanjih o načinu oblikovanja in dela izvršnega švelje bilo sprejeto, predvsem to, naj v izvršnem svetu ne bo vodij re-°rnih upravnih organov, in načelo, da je pri sestavi vlade bolj po-^enibna strokovnost kot politična pripadnost. PMja smo se odločili, da ne bomo več zavestno ohranjali političnega "})ru v občini in da bomo poskušali poživiti politično, strankarsko ži-v'jenje. Naš skupščinski nastop o prostorskem urejanju, s katerim stio predstavili strankarski projekt in pokazali, da ne bomo preprogo dvigovali rok za predloge izvršnega sveta, je vzorec za to. Ob Uravnavanju najpomembnejših vprašanj, kakršno je, recimo, lastni-^enje, se bomo morali opredeliti tudi do tega, ali je sestava vlade ^trezna in ali so odnosi med resornimi ministri ter upravnimi in kovalnimi organi na ravni, ki še omogočajo dobro vladanje. Lobi-*nje, ki se kaže v poskusih, da bi nekateri lastninski in prostorski P?segi v občini potekali mimo izvršnega sveta in občinske skupščine, 1 korali z resnim delom preseči in odločanje o tem iz zakulisja pre-*sti v vlado in v parlament. jpdnje skupščinsko zasedanje je tudi pokazalo, da se bodo morali neveri poslanci - očitek leti predvsem na Demosove - še učiti politi- ^ga bontona, se "navzeti" politične odgovornosti. Brez enega same-••a argumenta so zavrnili kandidatko za direktorico Centra za social-v°delo, podobno tudi enega od predlaganih kandidatov za Linharto-l^0 Plaketo. Moralno in etično bi bilo, če bi ob tem povedali, zakaj ^ndidata ne podpirajo, ker sicer pristajamo na logiko partijske likvi- ac'je, delovanja v zakulisju in popolnega pomanjkanja politične odpornosti. Pristajam na glasovalni stroj in na to, da je mogoče odlo- na podlagi (večinske) politične volje, vendar naj ima ta volja za 00 argumente, ne pa neznanje in ideološke predsodke." ftpko Stušek (stranka demokratične prenove): '*vršni svet nam še vedno dolguje program dela "Skupščina ni najučinkovitejša oz. smo skupaj z volilci od nje več pričakovali. Ko smo v skupščini potrjevali izvršni svet, je obljubil, da bo pripravil celovit program in program dela za vsako področje posebej. Tega ni naredil in to nam še vedno dolguje. Ker ni programa, tudi ni mogoče meriti, kaj je vlada naredila in česa ni. Zdi se mi, da se izvršni svet preveč obnaša kol direktor, ki je odgovoren za vsa podjetja, ne pa le za pogoje dela in gospodarjenje, kolikor jih lahko ustvarja. V skupščini je strankarstvo do-p™" . ■. ■ bro opazno. Pri najpomembnej- gil^ vPpašanjih nobena stranka ne more prevladati ali "povoziti" dru-||L*.Vsebina je v glavnem pomembnejša od prestiža, so pa tudi vpra-3 kjer gre tudi za prestiž. Eno takih vprašanj je, na primer, odlo-.. ev 0 občinskem prazniku. -j^Pažarno. da ima Demos malenkostno prednost pri informacijah. »Hto^.£e f)0'a| se dotaknil dela delegatov, ključnih subjektov v demokratični skupščini (stranke in druge združbe tu puščam ob strani). Delegati v naši skupščini se bodo morali vprašati, kakšne so njihove pravice in dolžnosti in kako jih izpolnjujejo. V razmislek pa še to: občinski aparat je ostal skoraj popolnoma nespremenjen. Številčno se je zmanjšal z nekaterimi upokojitvami, organizacija in način dela sta ostala enaka. Logičen sklep bi bil, da občina funkcionira zaradi funkcioniranja aparata. Celoten mehanizem se vrti s svojo vztrajnostjo tako, kot se je pognal v preteklih desetletjih. Ali občina ima vpliv na kvaliteto življenja občanov? Ali ima in ali je prav, da ima vpliv na gospodarstvo, socialo, zdravstvo, infrastrukturo? Odgovor je močno odvisen od definicije oziroma od odgovora na vprašanje, kaj je občina. Je to aparat, upravni organ, funkcionar, odbori, komisije, izvršni svet, predsedstvo, skupščina, predsednik izvršnega sveta, župan, 6000 kvadratnih metrov, 38.000 ljudi, proizvodnja, je to mošnja denarja, ki mu rečemo občinski proračun? Odgovor je: občina (občani prek sistema oblasti) ima vpliv in je odgovorna za kvaliteto življenja.« Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta: Izvršni svet ne odloča strankarsko »Z delom izvršnega sveta sem zelo zadovoljen. S člani smo se ujeli, imamo dovolj ljudi, ki so že prej sodelovali v vladi, večina pa so novi, ki imajo dovolj volje in znanja za delo. Tudi udeležba na sejah izvršnega sveta je sorazmerno zelo dobra. Ko jo primerjam z nekaterimi drugimi izvršnimi sveti, menim, da je celo nadpovprečna. Žal se o delu izvršnega sveta v loški občini v slovenskem prostoru zelo malo ve, ker se iz tega prostora tudi malo poroča. Ali je to krivda izvršnega sveta ali koga drugega, bomo morali ugotoviti. Ali je izvršni svet uspešen ali ne? Ne maram si lastiti zaslug predhodnikov, mislim pa, da če v tem poldrugem letu nismo imeli ne stečajev, ne štrajkov in drugih večjih pretresov, smo tudi mi nekaj prispevali. Po brezposelnosti, denimo, smo zadnji v republiki, to je dovolj zgovoren podatek, mar ne? Največ dela nam daje loški prostor, RUŽV, plinifikacija Škofje Loke, pomoč podjetjem v raznih oblikah (od odlogov prispevkov do strokovne pomoči, ki jo občina tudi nekaterim daje), zlasti pa popravljanje posledic poplav izpred leta dni. V izvršnem svetu se odločamo glede na naša spoznanja in ne na strankarstvo. Tisti, ki misli, daje lahko ugotovil, kdo je Demosov in kdo ne, je v zmoti. Za skupščino mislim, da je sorazmerno običajna. V skupščini so odločitve tudi strankarske, medtem ko se izvršni svet odloča politično (primer zasipanje jame črne gradnje). Predlogi izvršnega sveta so bili doslej v glavnem sprejeti. Ena glavnih nalog je skrb za likvidnost občinskega proračuna, na kar je posebej občutljiva tudi skupščina, vendar je to doslej potekalo dokaj normalno.» Glede na to, da Demosova koalicija nima vodje svojega poslanskega kluba, je Vincencij Demšar, ki je začel s to funkcijo, po izvolitvi za predsednika vlade pa jo je odložil, na kratko ocenil tudi delo škofjeloškega Demosa: »Enoumja v Demosu ni. Zaenkrat res nimamo človeka, ki bi lahko prevzel koordinacijo med strankami. Vendar to ne pomeni, da je Demos v Škofji Loki v razsulu, kot bi si kdo najbrž želel.« nadaljevanje na 20. strani ■Ž2EEB553SEJ:GLAS 20. STRAN Petek, 8. novembra 1991 , Vidi drevesca, ne vidi gozda nadaljevanje z 19. strani Andrej Novak, poslanski klub liberalno-demokratske stranke: Vladavina (Demosove) pravičnosti in morale, ne pa zakona »Nova oblast pričakovanj ni iz- polnila. Normalno bi bilo, da bi Škofjeloški DEMOS izkoristil večino, ki si jo je pridobil na volitvah, in skušal z odločnimi potezami udejaniti vsaj del obljub iz predvolilnega časa. Žal je DEMOS zašel v slepo ulico. Pokazalo se je, da nima omembe vrednega programa dela, da zna (tako kot pri občinskem proračunu) delovati samo po inerciji. Videli smo, da občinska oblast, natančneje izvršni svet, ne zna določiti prioritete problemov, kadar pa se po naključju loti pravega (primer črnih gradenj in na splošno prostora), se ga loti stihijsko, popolnoma nesistematično in na več kot dvomljivih pravnih temeljih. Ravno gospodarjenje s prostorom in proračunom tudi kaže, da DEMOS ni zmogel poiskati človeka, ki bi znal in hotel odgovorno in naravi posla primerno voditi projekte občinske politike. Tako si je izvršni svet skupščine občine Škofja Loka kot vodilno načelo izbral vladavino (Demosove) pravičnosti in morale, ne pa zakona. Jemlje si pristojnosti, ki jih nima (npr. linearno zmanjšanje proračuna in mnoga "navodila" šolstvu), samo skupščino pa si predstavlja kot glasovalni stroj za potrjevanje modrih odločitev izvršnega sveta. Cincanje ob zdravstveni postaji v Žireh, nerazumljivo odlašanje ob oddaji Tavčarjevega dvorca - naštevanje navsezadnje nima nobenega pomena več. Vloga izvršnega sveta in njegovih članov pri nastavljanju ravnateljev je morala prepričati vsakega (razen najbolj vztrajnih privržencev vulgarnega politikantstva), da si škofjeloška občina take oblasti ne more še naprej privoščiti.« DANICA DOLENC Mišo Čeplak, poslanski klub stranke demokratične prenove: Gospodarske zadeve so bile odrinjene »Leto in pol skupščinskega dela je za nami. Delo občinske skupščine v tem obdobju ocenjujemo kot neuspešno. Tudi do sebe moramo biti kritični, saj smo kljub vztrajnim poskusom le malo lastnih predlogov uspeli "spraviti" prek skupščine. Osnovni poudarek našega poslanskega kluba so bile že od vsega začetka prizadevanja za izboljšanje položaja gospodarstva, zanemarjali pa nismo tudi drugih področij. Že v času strankarskega dogovarjanja ob nastopu mandata smo bili pripravljeni še posebej na tem področju sodelovati tudi v občinski vladi. Vladajoča koalicija se je odločila drugače in vse zadeve prevzela v svoje roke. V vsem letu in pol dela skupščine smo se spopadali z neke vrste blokado naših predlogov in pobud. Edina realna možnost, daje bil neki naš predlog sprejet, je bila, če ga je posredoval nekdo od poslancev zunaj vrst SDP. Sama razprava na skupščini se je pogosto sukala na obrobju glavnih občinskih problemov. Seje so bile večinoma dolge in brezplodne, mimo razprav, ne vedno na ravni enakopravnega in kulturnega dialoga. Gospodarske zadeve so bile odrinjene, podjetja se pač morajo znajti sama. Naš poslanski klub se je v tem času redno sestajal. Poleg skupščinskih točk smo obravnavali tudi drugo problematiko in večkrat zastavljali vladi tudi neugodna vprašanja o zadevah, ki so bile v občini aktualne. Večkrat smo izrazili pripravljenost pomagati pri razreševanju problemov v občini, a nas zaenkrat vladajoča koalicija očitno še ne potrebuje. Naša želja in cilj je aktivno sodelovati pri oblikovanju in vodenju občinske politike, vendar seveda ne na tak način, kot se vodi zdaj. Občinski skupščinski sistem je drag glede na svojo učinkovitost, skoraj za vsak problem je potrebno oblikovati posebno komisijo, ker se s tem zadeva najlažje odloži, pogosto tudi ne razreši. Vsekakor bo razprava o delu skupščine za leto 1991, še posebej pa o delu izvršnega sveta, izredno živahna.« Tržič Izkoristiti vrsto dobrih možnosti Tržič se v zadnjem letu in pol, odkar je v sedlu nova oblast, otepa z vrsto težav, najhujša je brezposelnost in pomanjkanje denarja, tako da bodo morali vrsto dobro zamišljenih in planiranih investicij prestavi-ti v prihodnja leta. Vendar obupujejo nikakor ne, saj se jim poleg gospodarskih obetajo predvsem obetajoče nove možnosti v turizmu in podjetništvu. Nekaterim se sicer zdi, da se stvari v občini spreminjajo prepočasi, vendar z evforijo in radikalnimi spremembami se ne pride daleč, jih prepričujejo drugi. Sicer pa skorajda vsi po vrsti ugotavljajo, da so si strankarski sistem zamišljali drugače in če ne na glas, po-t tihem vsi čakajo na nove volitve. vzpostaviti spodbujevalno službo - imamo že za to kvalificirano sodelavko, ki bo z dodatnim izobraževanjem na področju kmečkega in penzionskega turizma lahko delovala tudi v tej smeri. Področje turizma bomo poživili tudi z vilo Bistrico, ki ima zanimivega novega najemnika, s katerim bo tudi Tržič prišel do novih idej. Vsa okolica Tržiča ima dobre gostinske in turistične možnosti, ki naj bi vključila in zaposlila domačine. Velike možnosti ima Ljubelj in z njim ves Tržič. Tudi karavla pod mejnim prehodom bo namenjena turizmu, predlog je za oživitev starega ljubeljskega prehoda s planinskim zavetiščem, usposobljena je bila že stara baronova lovska pot od Ljubelja skozi tunele proti Prevali. Občani pohvalijo skupino za javna dela, ki je lepo počistila okolico gradu in nekdanjega taborišča pod Ljubeljem; pokazala se je koristna in tudi za naprej bomo planirali taka in podobna javna dela. Intenzivno pa razmišljamo tudi o prihodnji obliki organiziranja mednarodne razstave mineralov in fosilov, ki naj bi prešla v profesionalno, tržno usmerjeno obliko. Tržič ima dobre možnosti, treba jih je le izkoristiti." Frančišek Meglic, predsednik Izvršnega sveta SO Tržič: Peter Smuk, predsednik Skupščine občine Tržič: Na seje bi rad dobil več predlogov z oddelkov občine "Skupščinske seje so sorazmerno mirne, niso pa kratke in tudi i ni kakšnih posebej hudih pretresov; glasovanje ne poteka strogo strankarsko, temveč prevladujejo odločitve posameznikov. Mislim, da ni bilo predloga, ki ne bi bil izglasovan, se pa zgodi, da niso vsi zadovoljni s sprejetimi sklepi. Pričakoval sem, da bo na sejah danih več vsebinskih predlogov. Rad bi, da bi z oddelkov občine in izvršnega sveta prišlo več predlogov na skupščino. Res je ponekod treba čakati na zakon, tako glede stanovanj, lastninjenja, vendar kljub temu bi moralo biti več predlogov občinskih odlokov. Dosti diskusije je okrog ureditve prostora - tudi tu še ni jasnih navodil in zakonov ter formalno veljajo še stari zakoni, ki naj bi se jih držali, ministrstva pa že dolgo napovedujejo novosti in usmerjajo strokovne delavce na nov način dela, v nasprotju z obstoječim zakonom, kar povzroča nemalo težav. Brezposelnost je glavni problem Tržiča, vsi delavci BPT so na listi Zavoda za zaposlovanje, in kljub temu da večina delavcev pogodbeno dela. smo z 20-odstotno brezposelnostjo v vrhu republike. Nekih oprijemljivih novih možnosti za zaposlovanje ni, trg se večini podjetij zožuje. Bati se je, da zaškriplje tudi v Peku, ki je sicer trenutno nosilec nacionalnega produkta v Tržiču, a ima težave na jugoslovanskem področju. Nekaj interesov je za gradnjo novih delavnic zasebnega sektorja; tu se obeta nekaj novih zaposlitev, ravno tako nekaj tovarn išče možnosti zunaj, izgledi so dobri, kako bo prišlo do uresničitve, pa še ne vemo. Občinski proračun ne dosega planiranega, to povzroča težave pri financiranju in določene planirane naloge bomo morali prestaviti na prihodnji čas. Pretekli teden smo organizirali seminar za brezposelne, ki bi imeli možnosti za zaposlitev. Odziv je bil ugoden. Med zadnjim obiskom pobratenih mest Ste Marie aux Mineš in nemškega Bruchsahla smo dobili povabilo, da se udeležimo njihovega gospodarskega sejma spomladi, kjer bi predstavili gospodarstvo in turizem Tržiča in morda tudi širše okolice. Na področju turizma poskušamo Strpno v novi čas 'To je prehodno, prelomno obdobje, nekakšna zaključna dela po 45 letih socialističnega vladanja. Priznati moram, da je delo v tem obdobju izredno težko, kajti v večini primerov velja še stari sistem, novega šele sprejemamo, ljudje pa zahtevajo hitre in radikalne spremembe. Če bi hoteli ugoditi tem, bi zašli v pravne težave. Zakonsko smo vezani na stare zakone in tu stvari ne moremo in ne smemo prehitevati. V samem začetku je bilo treba preseči težnje po radikalnem razčiščevanju s staro strukturo. Moram reči, da smo se v Tržiču racionalno obnašali in smo energijo za poračune raje usmerjali v novo prihajajočo stvarnost, ki je za določeno obdobje zelo kritična. Veliko dela je bilo treba vložiti v spremembo miselnosti vsemogočne občinske oblasti. Prejšnji sistem je omogočal, da se je oblast vtikala v življenje delovnih organizacij, od kadrovske politike do financ in usmerjanja v investicije. Bivši delavski razred je prepričan, da je občina tista, kamor se lahko obrnejo, če njihove želje in zahteve v tovarni niso bile uresničene Tak primer je bil pri nas BPT. Prisilna uprava, štrajki, zamenjava vodstev, stečajni postopek. Sodelovali smo z nasveti, vplivali na umirjanje takih situacij skoraj vse leto; ne z diktati, kot so ljudje pričakovali, temveč le s pomočjo, ki je bila v zakonskih okvirih možna. V tem letu in pol smo predevsem uravnavali posege v prostorsko planiranje, kot je sprejemanje ureditvenih načrtov za ceste, obvoznico. Križe in podobno ter razrešili nekaj dolgoletnih težav. V Križah smo se odločili za gradnjo objektov za trg v bivših kasarniških prostorih. Obvoznica se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odmika, vendar začelo seje, dokumenti so tu in odprte so možnosti za naprej. Vojna je presekala nekaj naših načrtov, izgubili smo obljubljena republiška sredstva, spet je vse na občinskih ramah, vendar počasi bo šlo. Zaenkrat je odpadla gradnja kriške ceste, tečejo pa priprave za prestavitev transformatorja in kanalizacije. Velik uspeh je prizidek h Grajzarje-vi šoli, ki je bil dan v uporabo že z začetkom šolskega leta in nas je stal 27 milijonov din. Racionalizacija znotraj občinskih upravnih organov nam je dala dosti opraviti. Doživljali smo hud pritisk za zmanjšanje občinske uprave. Uspeli smo, saj smo število zaposlenih zmanjšali od 72 na 53 (brez funkcionarjev). To je bil težak čas, ko je bil star sistem še zabetoniran, porajal pa5?! je nov, ki naj bi izpolnil toliko pričakovanj. A stvari je treba spre"11' njati strpno, ne evforično. Vmes se je zamenjal še sistem pridobi^' nja sredstev: 2/3 sredstev bo šlo iz občinskega proračuna, 1/3 bo prišlo z repub^ ke. Osebni dohodki so nizki, vendar Tržič ni doživel štrajkarskeg'f vala, kot druge občine: od vsega začetka smo osebne dohodke v obj činski upravi in v vsem družbenem sektorju poviševali usklajeno. konec koncev si delimo isto usodo. Za naprej pa bi rekel, da bo delo pokazalo svoje. Prilagajati se bort" morali. Vse bolj smo na občini državni uradniki in tako bo, dokler I bo prišlo do sprememb v sistemu. Marijan Švab, predsednik liberalnih demokratov: S predlogi nismo prodrli "Naša stranka - šteje okrog ®\ članov - se več ali manj ubada* problemi, ki jih ima z zastopa njem stranke v skupščini. IČfl no se sestaja naš izvršni odbof tudi poslanski klub, vendar I zultatov ni. Naš delegat je pfl sednik Izvršnega sveta Franci šek Meglic, ki sicer obiskuje n3' še poslanske klube, vendar m°1 ra na skupščini zastopati IzvrŠf svet, zato mi naše pobude I predloge dajemo pismeno. Da smo svoje predloge k socialnf I mu programu, k preimenovanj11 i ulic, protestirali smo proti vis?! Ml kim sredstvom, ki jih zahtevaj' akcije ob 500-letnici tržiških •'' ških pravic, vendar z njimi nismo prodrli. Nismo zadovoljni, vfl stranke v skupščini smo si vse drugače predstavljali. Sicer pa bod° kmalu nove volitve." Boris Tomazin, krščanski demokrat in predsednik DEMOSA v Tržiču: Vse skupaj gre prepočasi 'Tiste zadeve, ki smo jih oblj"' bljali kot koalicija, so bile krr<3' lu izpeljane, problem je nastalv nadaljnjem delovanju zaradi i* zličnih pogledov na problem«' ki se pojavljajo v občini. Prih3' ja do razhajanj, ki pa smo j'"1 poskušali reševati s Klubom P0: slancev DEMOSA. Vendar oJ| še vedno ne zastopajo vse obv1' ne, temveč le skupine občani' ki jih je volila. Zadeve se sic« razvijajo v pravo smer, le pfe počasi. Včasih majhna reorgat1'' zacija v občini traja celo leto. Tak primer sta na primer tržiš" Radio in Center za socialno & lo. Zdaj se je to uredilo, venda vse skupaj je šlo prepočasi. Je pa vedno tako, da so ljudje do vodni stranke vedno bolj kritični, kot pa do opozicije in hitro vprašajo: "A nam je mar kaj bolje?!" Janez Piškur, predsednik SDP Tržič: Naši shodi so masovni "Delo stranke ne gre v širino,', je posledica organiziranost': kajti na veliko škodo strankeJi več osnovnih organizacij. S"_ je danes oblikovana kot vse & ropske tovrstne stranke, ki '!! tenzivno delujejo le pred vo"^ vami, ni pa kontinuirane^, vmesnega dela, s katerim bi stranko pritegovali in vkljuc vali simpatizerje. To se odra* tudi pri pridobivanju mlaj''f članov. Sicer pa je to verje"1 problem pri vseh strankah, ( zen morda pri krščanskih Gjj mokratih. Masovnejši so le na shodi - letošnjo jesen smo se sf čali v Gozdu in se nas je zbra j tu"1 bi'' okrog 70, to je kar polovica prejšnjih članov. Organizirali smo javni tribuni, o lastninjenju in ustavnih vprašanjih. Kot na repu ški ravni SPD, se tudi mi pripravljamo na volitve. Sicer pa bomo m še nadaljnje akcije uskladili z rokom sprejemanja ustave. Vključuj mo se tudi v delo zborov občinske skupščine, sestajamo se pred SjM mi, povabimo strokovnjake po posameznih vprašanjih in skupaj P pravimo pripombe. Včasih smo morda premalo pozorni glede ooi vorov zborov. Na primer na naše pripombe na socialni program,, našo občino še ni bilo povratne informacije in jo bomo zahteval' i Marica Praprotnik, predsednica Socialistične strarj^ Stikov z občani ni "Našo stranko smo ustanov kasneje, šele pred slabim Icjj Imamo odbor občinske orga t zacije, ki se sestaja pred Vifl občinskimi skupščinskimi sei, mi. sestavljen pa je iz nekaj 11 nov stranke in odbornik., stranke v skupščini občine. M merjave z delom prej in da,1fi ni mogoče potegniti, kajti da11i smo stranka brez množičn^j članstva. SZDL je delovala ljudmi v krajevnih konfet cah. segla do zadnjega va^jjJ v teh razmerah pa nadomes za prejšnje delo SZDL ni. V*S letu in pol nobena stranka. % vladajoča oblast, ni uspela vZAj. staviti stikov z občani. Lahko so malo seznanjeni z dogajanji v 0^ ni, zelo malo ali nič pa vprašani, kaj mislijo oni sami, pa naj vp1"3^ nje zadeva krajevno skupnost ali delovno organizacijo. Vsep^'ji manjka neposredni stik med odborniki in volivci. Interes večine UjE je za golo preživetje, ne pa za politično delo. Če hočemo imeti volivne rezultate kot doslej, bi morali imeti tesnejšo povezavo v'sC vice ali tudi posamezne povezave levice in desnice." petek, 8. novembra 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN GLAS Integralno, okolju prijaznejše pridelovanje sadja Skoraj vsi sadni škodljivci imajo naravne sovražnike Le zakaj bi voluharja v sadovnjaku uničevali s kemičnimi pripravki, ravnih sovražnikov (ptice ujede, podlasice, ježe itd.) in ga je mogoče ^odvin, 5. novembra - Po podatkih Poslovne skupnosti za sadje je v Sloveniji 29 obratov in posameznikov, ki se ukvarjajo z integralnim Pridelovanjem sadja, med njimi tudi dva na Gorenjskem: sadjarski obrat Resje pri Podvinu in kmet Jernej Jeglič s Podbrezij. Inž. Tine Benedičič, vodja sadovnjaka v Resjah, poudarja, da gre za pridelovanje, ki je v vseh ozirih za okolje bolj sprejemljivo od običajnega, *°nvencionalnega načina. ko pa ima dovolj na-ujeti tudi s pastmi. "Integralno pridelovanje zahteva, da škropimo le takrat, ko je najbolj potrebno. Nasad Moramo ves čas dobro opazo-Vati in biti pozorni predvsem na to, ali je škodljivcev že toli-*0i da so presegli prag gospodarske škodljivosti in so nastali razlogi za škropljenje. Ko pa se *e odločimo za škropljenje, Moramo škropiti v najugodnejšem času in s škropivom, ki Irfa zelo ozek spekter delovala, deluje (po možnosti) le na določenega škodljivca in ne Prizadene drugih koristnih in ■^koristnih živalic v okolju. Na ta način je mogoče že pri občutljivejših sortah zmanjšati levilo škropljenj in porabo kemičnih pripavkov, pri odpornejših sortah pa je to število že v osnovi manjše. Če je sorta °dporna proti škrlupu, ki sicer Povzroča v sadovnjakih največjo gospodarsko škodo, se števi-'° škropljenj lahko zmanjša ta-*°. kot se je, denimo, pri nas -[*a enkratno oz. dvakratno kropljenje." Je integralno varstvo primer-n° le za odpornejše sorte ali tudi *a občutljivejše? "Uveljavlja se lahko pri vseh tržno znanih sortah, vendar le v tistih sadovnjakih, ki izpolnjujejo pogoje. Med pogoji je tudi to, da nasadi niso zasajeni preveč gosto in da število košenj trave v sadovnjaku ustreza klimatskim in talnim razmeram. Pri prekomerni košnji se sprošča preveč dušika, povečuje se bujnost rasti in s tem tudi občutljivost rastline. Občutljivo drevo pa je manj odporno proti boleznim in škodljivcem in ima tudi manj trpežne plodove. Do nedavnega je bilo integralno pridelovanje neorganizirano, ljubiteljsko, po novem pa je organizirano in pod nadzorom večih strokovnih ustanov, predvsem mariborskega kmetijskega zavoda in inštituta." Za integralno varstvo je pomembno tudi privabljanje ptic in drugih živali, ki so naravne sovražnice škodljivcev sadja. Kako jih privabljate? "Skoraj vsi škodljivci, ki se pojavljajo pri pridelovanju sadja, imajo tudi naravne sovražnike. Voluhar, na primer, ima kar več sovražnikov - od "Sadjarska perspektiva so odpornejše sorte sadja, ki pa za zdaj zaradi nekaterih pomanjkljivosti še niso tržno tako uveljavljene kot ostale, že dalj časa znane sorte. Zlasti je slaba njihova trpež-nost, pri nekaterih je problematičen tudi okus. Raziskovalne ustanove po svetu se zato prizadevajo, da bi vzgojile takšne sorte, ki bi jih bilo treba manj škropiti in bi bile tudi tržno zanimive. V sadovnjaku Resje imamo štiri hektarje nasada odpornejših sort, med njimi tudi sorte, kijih tudi v sadjarsko razvitem svetu šele uvajajo. Mlajši del nasada odpornejših sort smo letos škropili le enkrat in sicer po cvetenju proti ušem, del nasada, kije letos že obrodil, pa dvakrat - proti ušem in proti jabolčnemu zavi-jaču. Za primerjavo naj še povem, da smo občutljivejše sorte škropili šestnajstkrat, v delu sadovnjaka pa celo sedemnajst-krat." ptic ujed, med katerimi so v našem nasadu najpogostejše kanje in sove, do jazbecev, dihurjev, ježev in podlasic, ki so se v sadovnjak "vrnile" šele potem, ko smo prenehali uporabljati kemično sredstvo za zatiranje voluharja. Ker pa naravni sovražniki voluharja ne morejo Zakon o zdravstvenem varstvu živali buri poslance - in še koga Nihče ne more kontrolirati samega sebe Kmetijsko ministrstvo: ugotovitev, da nem varstvu uvaja "invalidno zasebno Poslanec zbora občin republiške skupščine Janez Černej je z nekaterimi stališči o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu živali tako razburkal slovensko veterinarsko stroko, da so se predstavniki Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, Poslovne skupnosti za veterinarstvo, Veterinarske fakultete in Republiške veterinarske "prave zbrali na sestanku in skupno proučili njegova mnenja in predloge. V odgovoru, s katerim soglaša tudi ministrovo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj-Pfej odgovarjajo na Černejev očitek, da je novi Osnutek zakona v bistvu stari zakon iz 1985. le-ta- polepšan "z invalidno zasebno prakso". Ugotavljajo, da očitek ne drži, in da novi osnutek fakona bistveno spreminja poglavje starega zagona, ki govori o organiziranosti veterinarske s'užbe (odpravlja ovire za zasebno veterinarsko dejavnost, določa obseg dejavnosti, ki sodi v °kvir javne službe, uvaja javne zavode na področju veterinarstva itd.). Strokovnjaki, ki so se ^hriili na omenjenem sestanku, ne soglašajo s lem. da novi zakon v osmih organizacijskih oblikah daje monopol državni veterini in da za-sebni veterini pušča le to, kar ostane. Ugotavljajo- da je kar 70 odstotkov dejavnosti, ki jo je tnogoče opravljati z zasebno "prakso", in le 30 odstotkov dejavnosti, kjer to ni mogoče. Zasebna veterina je možna na področju osnovne veterinarske dejavnosti, preskrbe z zdravili in s sa-""etnim materialom, laboratorijske diagnostike "9'ezni, ki niso določene z zakonom, preiskav, niso del inšpekcijskega nadzorstva, ter specia-lstične veterinarske dejavnosti za bolezni, ki ni-So določene i zakonom in mednarodnimi konvencijami. Janez Černej je mnenja, da bi bilo treba po-^°ej izpostaviti velike aglomeracije živali, ki 01 stalni izvor kužnih in zajedulskih bolezni ?8rožajo zasebne reje živali in zdravje ljudi. **rokovnjaki soglašajo s Černejevo ugotovitvijo, Crtdar dodajajo, da predstavljajo tovrstno ne-*rnost tudi manjše zasebne reje. ki zaradi ne-"arija ali trenutnih gospodarskih koristi ne n°štujejo veterinarskih predpisov in osnovnih ?*el samozaščitnega (preventivnega) delovaje Znano je. da so zasebne reje v zadnjem ča-vnesle v Slovenijo klasično prašičjo kugo. Q *^»inif nalezljivo malokrvnost kopitarjev, bru- predlagani osnutek zakona o zdravstve-prakso", ne drži. celozo, atipično kokošjo kugo in še nekatere druge manj nevarne kužne bolezni. To je tudi razlog, da ne zagovarjajo zakonskega poudarjanja velikih aglomeracij, ampak se zavzemajo za zakon, ki bo enako obvezujoč za vse lastnike živali, neodvisno od tega, za kolikšno število gre. Strokovnjaki menijo, da zdravstveno varstvo živali ne more biti prilagojeno niti velikim posestvom niti kmetijam, ne velikim predelovalnim obratom ne malim, ampak lahko le vrsti živali, načinu proizvodnje in zdravstveni problematiki. Poudarjajo, da Evrope ne zanima velikost obratov, zahteva le učinkovito zdravstveno varstvo živali. Po predlaganem zakonskem osnutku lahko veterinarsko-sanitarne preglede in kontrole živil opravlja le javni zavod, ne pa tudi zasebniki. Poslanec Janez Černej se s tem ne strinja in ugotavlja, da gre za "nezaupanje lastnim strokovnjakom". V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da tu ne gre za (ne)zaupanje, ampak za vprašanje, ali je ta dejavnost združljiva z zasebno prakso. Sprašujejo se, ali veterinar, ki je zdravil žival in je bilo žival treba morda tudi zaradi njegove napake zaklati, lahko nevtralno odloča o uporabi takega živila. Če izhajamo iz načela, da nihče ne sme kontrolirati samega sebe, potem je po mnenju ministrstva odgovor na takšno vprašanje lahko le negativen: ne more nevtralno odločati. Različna stališča so tudi o tem. kako v zakonu poimenovati ljudi, ki preprečujejo bolezni in zdrav ijo bolne živali. So to "živinozdravniki" ali "veterinarji"? Poslanec Janez Černej (pa tudi številni drugi) se zavzemajo, da bi jih poimenovali za "živinozdravniki". strokovnjaki, ki so obravnavali Černejeve predloge, pa se zavzemajo za naziv "veterinar". Predlog utemeljujejo s lem. da je naziv "veterinar" v Sloveniji že dolgo v uporabi, da beseda "živ inozdravnik" ne ustreza, ker se ponekod le še 30 odstotkov veterinarjev ukvarja z zdravljenjem živali, medtem ko se ostali s preventivo, da evropska skupnost v svojih predpisih uporablja izraze veterinarski odbor, veterinarski izvedenec, veterinarski predpisi in da tudi večina fakultet po Evropi in svetu podeljuje študentom nazive veterinar. • C. Z. "Med kupci je čedalje več vprašanj, kolikokrat je bilo sadje škropljeno. ali gre za občutljivejše ali za odpornejše sorte, za integrirano ali konvencionalno pridelovanje... Nekateri integralno pridelovanje sadja enačijo z bio pridelovanjem, vendar pa to ni eno in isto. Bio pridelovanje je nadaljnji korak, ki pa ni vedno in povsod uresničljiv. Tržni pridelovalci sadja si ne moremo privoščiti, da bi pridelovali sadje povsem brez kemičnih pripravkov; tako ga lahko pridelujejo le tisti, ki jim je vseeno, koliko sadja pridelajo in kakšne kakovosti. " povsem zatreti, kombiniramo še s pastmi, ki niso nevarne za druge živali niti za okolje. Tudi drugi sadni škodljivci imajo svoje naravne sovražnike, med njimi so zelo pomembne ptice pevke. Da bi jih še bolj privabili v sadovnjak, bomo do spomladi postavili gnezdnice, ki jih že izdelujejo učenci leske osnovne šole." Je to tudi razlog, da ima integrirano pridelano sadje za zaščitni znak siničko? "Vsekakor! Vse sinice, še zlasti pa velika sinica, "porabijo" v času gnezdenja za preživetje svojega zaroda veliko sadnih škodljivcev." Je bilo letos sadje, pridelano na način, ki je okolju bolj prijazen, in označeno z likom siničke, kaj dražje od ostalega? "Čeprav smo se dogovorili, naj bi bilo tovrstno sadje za deset odstotkov dražje od ostalega, pa v našem sadovnjaku nismo delali cenovnih razlik. Tudi zato ne, ker menimo, da je okolju prijazno pridelovanje sadja nekaj normalnega, in ker pri nas pridelujemo sadje na tak način že vrsto let. Prvi pregled naravnih sovražnikov sadnih škodljivcev smo napravili že 1962. leta, od tedaj dalje pa smo vseskozi poskušali spoštovati načela, ki so letos postala temelj za organizirano integrirano pridelovanje sadja." • C. Zaplotnik Tečaj za predelovalce mleka Kranj, 5. novembra - Ker je med kmeti vse večje zanimanje za predelavo mleka na domu, pripravljata Biotehniška fakulteta - oddelek za živinorejo in Inštitut za mlekarstvo dvodnevni tečaj. Tečaj bo 21. in 22. novembra v Grobljah pri Domžalah, cena je 6.400 tolarjev, prijave pa sprejemajo do 12. novembra kmetijsko-gospo-dinjske svetovalke Majda Lon-cnar (77-361), Milena Črv (620-580) in Metoda Karničar (242-734). Prvi dan tečaja bo predvsem teoretični del, drugi dan pa že tudi praktični. Izdelali naj bi skuto, sir in jogurt. • C. Z. Med lažnimi in resničnimi vrednotami hrane Proizvajalci ali trgovci s hrano nas vsakodnevno "zasipajo" z reklamnimi sporočili o "bio hrani", "naravni hrani", "zdravi hrani"... Kaj se skriva za temi oglasi? Nekateri oznako "bio", "zdravo", "naravno" in podobno uporabljajo le kot tržni trik za povečanje prodaje in za izboljšanje zaslužka, drugi pripišejo oznake posameznim izdelkom po lastnem občutku in vesti, tretji "bio", "naravnost" in "zdravost" hrane dokazujejo z raznimi potrdili uglednih znanstvenih, izobraževalnih, strokovnih ustanov. V času, ko so te ustanove v hudih finančnih težavah in odvisne tudi od podjetij, naročnikov dokazil, je mogoče dvomiti tudi o tem, ali so ocenjevalci lahko pristranski oz. nevtralni. Naj bo tako ali drugače! Da so kupci nezaupljivi do tovrstnih oznak, je razlog tudi v tem, da pri nas še nismo sprejeli meril, kaj je bio hrana in kaj ne, niti ne razvili nadzornega sistema, ki bi potrošnikom pomagal razlikovati med lažnimi in resničnimi vrednotami ponujene hrane. Za zdaj imamo le smernice za pridelovanje bio živil, ki so jih izdelali na Biotehnični fakulteti v Ljubljani in iz katerih je razvidno razlikovanje med bio kmetijstvom, konvencionalnim, klasičnim kmetijstvom ter (integriranim) pridelovanjem, kije (z manjšo porabo kemičnih snovi) prijaznejše do okolja in primernejše za zdravje ljudi. Čeprav so težnje za pridelovanje zdrave hrane osredotočene predvsem na "kmetovanje z manj kemije", je med obetavnimi možnostmi slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisana tudi usmeritev v bio kmetovanje. Smernice sicer natančno določajo, katere pogoje je treba izpolnjevati v poljedelstvu in živinoreji, vendar opozarjajo tudi na problem, ki se mu ni mogoče preprosto izogniti. Ker se je zemlja vrsto let (pretirano) onesnaževala z mineralnimi gnojili, s pesticidi in herbicidi, bi bila potrebna leta, da bi zemljo očistili "usedline preteklosti" in da bi lahko govorili o pravem bio kmetovanju in pravi bio hrani. • C. Zaplotnik Pogovor o osnutku novega zakona o gozdovih Lastnik najbolje varuje gozd Tržič, 6. novembra - Podružnica Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke in Slovenski krščanski demokrati so v sredo zvečer pripravili v Tržiču pogovor o gozdarstvu, ki sta se ga poleg kmetov, gozdarskih strokovnjakov in drugih udeležila še Ivan Oman, predsednik kmečke zveze in član republiškega predsedstva, in Ana Zavrl - Bogataj, svetovalka republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ana Zavrl - Bogataj je pojasnila, da je novi zakon o gozdovih v skupščinskem postopku in da bosta dva zbora na eni od prihodnjih sej obravnavala zakonski osnutek, en pa le predlog za izdajo zakona in teze. V zakonu je predvideno, da bomo imeli štiri lastninske kategorije gozdov: zasebne, državne, občinske in zadružne. Dokler denacionalizacija ne bo končana, bodo vsi sedanji družbeni gozdovi (razen tistih, ki jih bo treba vrniti prejšnjim lastnikom) državni, potem pa naj bi del teh gozdov dali tudi občinam. Ali bodo občine dobile vse gozdove na svojem območju ali le toliko, kot so jih imele nekdaj, za zdaj še ni politično odločeno. Doslej so z vsemi gozdovi gospodarile gozdnogospodarske organizacije, z novim zakonom pa dobiva lastnik, kmet, veliko pravic in tudi veliko obveznosti. Kmetijsko-gozdarsko ministrstvo je predlagalo, da bi vsa varstvena dela v gozdovih financirali iz proračuna, prav tako tudi sanacije po velikih naravnih katastrofah in požarih, vendar je izvršni svet vztrajal pri tem, da je to obveznost lastnika, ki bo moral nekatere pravice (podobno kot za vso drugo lastnino) uveljavljati prek zavarovalniškega sistema. Kar zadeva odkazilo, je Ana Zavrl - Bogataj poudarila, da izgublja pomen, kakršnega je imel v preteklosti, in da gre zdaj le za gozdnogojitveni načrt, ki ga sestavita skupaj lastnik in gozdarski strokovnjak in s katerim naj bi ob upoštevanju lastnikovih želja in zmogljivosti gozda določili največji možni posek ter izbrali in označili drevje za posek. Načrt naj bi praviloma veljal deset let, lastnik pa se bo, odvisno od tržnih razmer in potreb po lesu, sam odločal, koliko bo sekal. Če bo sekal manj, kot je predvideno z gozdnogojitvenim načrtom, ne bo nobenih kazni; bodo pa sankcije, če ne bo opravil nujnih gozdnogojit-venih del. Ivan Oman: "Kmetje, lastniki gozdov, moramo sedanje TOK-e spremeniti v zadruge ali ustanoviti nove gozdarske zadruge, sicer nas bodo zasebni trgovci z lesom oskubili od nog do glave. Morda bi bilo dobro, če bi organiziranost kmetov opredelili tudi v zakonu." "V kmečki zvezi smo za strokovno gospodarjenje z gozdom, vendar ob vsej stroki takšnega gospodarjenja ne bo, če lastniki gozdov ne bodo zavestno hoteli strokovno gospodariti," je dejal Ivan Oman, poudaril, da se skuša v javnosti ustvariti vtis, kot da je kmečka zveza proti stroki, in se zavzel za okrepitev strokovnega gozdarskega izobraževanja sedanjih in prihodnjih lastnikov gozdov. Kar zadeva 13. člen zakona, ki govori o izbiri in označevanju dreves za posek, je dejal: "Ni pomembno, kako se označi drevje - s kredo, s sekirico ali s spravem! Odkazilo je in odkazilu v kmečki zvezi nasprotujemo, ker hočemo iz socializma, ker odkazilo nikdar v preteklosti ni bil strokovni ukrep, ampak ukrep politične diskriminacije kmetov, in ker nočemo, da bi bil kmet še naprej hlapec v svojem gozdu in da bi moral v svojem krasti." V živahni razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge. Janko Škrjanc se je vprašal, ali ima država kmete res za tako neumne, da jim stalno postavlja nekoga, ki za njimi stoji z "gajžljo". Dober gospodar ima gozd za hude čase, slabi so jih že doslej lahko izsekali. Podobnega mnenja je bil Jože Perne, ki je dejal, da lastnik najbolje varuje svoj gozd in da naj bi bilo odkazilo obvezne le za javne gozdove. Martin Šetinc, direktor tržiškega gozdarskega toz-da, je menil, da je odkazilo predvsem prestižno vprašanje. Predlagal je, naj bi bili podatki o odkazilu po zakonu tajni ("le tako se bo gozdarstvo znebilo očitka, da je privesek oblasti"), vprašal pa se je tudi, kaj bodo kmetje pridobili. Prej jim je gozdno gospodarstvo pobralo 33 odstotkov od prodajne cene lesa. zdaj pa jim samo prekupčevalci 20 do 25 odstotkov, vendar jim za razliko od GG-ja ničesar ne vračajo. "Gozdarji imamo občutek, da smo vsem odveč, da naše delo ni nič vredno in da vsak lastnik gozda ve o gozdu vse," je dejal in opozoril na to, da vsi lastniki niso dobri gospodarji in da so med njimi tudi takšni, ki so pripravljeni za nakup dragega avtomobila posekati gozd do golega. Miro Bajd. predsednik tržiške podružnice kmečke zveze, se ni strinjal, da bi del gozdov dobile občine, ampak je predlagal, da bi z njimi gospodarsko okrepili kmetije, s tem pa bi sprostili tudi nekaj delovnih mest v industriji. Janez God nov je opozoril na krivico, da les ni priznan kot kmetijski pridelek in da zato iz lesa tudi ni pravice do regresiranja "kmečke nafte".• C. Zaplotnik GLAS 22. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 8. novembra 1991 Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Preimenovanje ceste JLA mimo volje krajanov! Na osnovi sklepa sprejetega v Zboru krajevnih skupnosti SO Kranj je Geodetska uprava Kranj predlagala Izvršnemu svetu SO Kranj preimenovanje Ceste JIA in Trga revolucije v naselju Kranj. Prvega avgusta 1991 predlog spremembe odloka na Zboru KS ni bil sprejet. Proceduralno je bil postopek voden vprašljivo in gospodu Koširju, predsedniku Sta-tutarno-pravne komisije vseh treh zborov SO Kranj, delegati zbora niso omogočili nastopa, kjer bi lahko opozoril na nepravilnosti v postopku. Cilj gospoda Koširja pa je bil vseeno dosežen. Kranjska oblast se je odločila za legalni postopek, ki priliče preimenovanju cest in ulic. Ampak kako? Ustanovili so komisijo za imenovanje in preimenovanja naselij in ulic, kije vso dokumentacijo posredovala prizadetim krajevnim skupnostim, z navodilom, da opravijo javno obravnavo na krajevno običajen način. Svet KS Vodovodni stolp Kranj je na 27. seji, 18. septembra 1991, razpravljal o predlogu za preimenovanje Ulice JLA in je soglasno sprejel sklep, da zavrača predlog, da se Cesta JLA preimenuje v Bleiweisovo cesto (poudaril R. T.). Dan kasneje, 19. septembra 1991, je Zbor občanov KS Vodovodni stolp sprejel dva sklepa: 1. Zbor občanov zavrača predlog o preimenovanju Ceste JLA v Bleiweisovo cesto (poudaril R. T.). 2. Soglasno predlaga, da se cesta poimenuje po enem od naslednjih imen: Gorenjska cesta, Triglavska cesta, La Ciotat, Zoisova, Prevalska cesta. V primeru poimenovanjaCeste JLA v Triglavsko cesto je pripravljena del nastalih stroškov kriti Zavarovalnica Triglav. Občinska komisija za imenovanje in preimenovanje naselij in ulic je 11. oktobra 1991 na svoji drugi seji, na predlog predsednika komisije g. Stanislava Ber-ganta, z enim (1) glasom proti sprejela sklep, da se Cesta JLA preimenuje v Bleiweisovo cesto. Navzoči člani komisije: g. Stanislav Bergant (predsednik), g. Franc Benedik, g. Silvo Grobo-všek, g. Ivan Mlakar. Zoper legalno izraženo željo krajanov KS Vodovodni stolp so izpostavili otročje neresen in manipulativno žaljiv argument: »Bleiweiso-va cesta se je med krajani, v podjetjih in ustanovah, na tej ulici že uveljavila. Na SO Kranj in Geodetsko upravo je bilo več kot trideset klicev v podporo in sprejem tega imena. Napravljene so tudi vizitke in štampiljke z imenom Bleiweisova ulica.« Sprašujem se, zakaj niso krajani in odgovorni v podjetjih ter ustanovah svojo neustavljivo željo po Bleiweisovi ulici uveljavljali in uveljavili na pristojnih organih v Krajevni skupnosti Vodovodni stolp?! Iz zgoraj navedenega torej sledi, da bo (žal) dr. Janez Blei-weis izrinil nedemokratično, okupatorsko JLA na nedemokratičen in okupatorski način. Stražišče, 24. oktobra 1991 Delegat - odbornik LDS v DPZ SO Kranj Rastko Tepina P. S.: Kranjsko oblast opozarjam na skupno sejo SO Kranj, kije bila 27. marca 1991. Kranjska skupščina je na tej seji, na predlog liberalno-demokratske stranke, sprejela sklep, da se za prvo poimenovanje ceste ali ulice v občini Kranj uporabi ime s Kranjem pobratenega francoskega mesta La Ciotata. Čimprej, toda kako (da ne bo gospa D. Sedej dobila ošpic) V članku s prvim delom naslova se je Vaš novinar V. Stanovnik trudil čimbolj pozitivno pisati o okrogli mizi o lastninjenju, ki jo je ob asistenci petih doktorjev ekonomije vodil sam predsednik republiške skupščine dr. France Bučar. Ker sem tudi sam prisostvoval omenjeni prireditvi, moram na članek reagirati, čeprav nerad in malokdaj odgovarjam na časopisne članke. Moji vtisi in spoznanja iz te okrogle mize so: 1. Spoštovani doktorji in magistri niso povedali nič novega. 2. Vsak od navzočih ekonomistov je zagovarjal svoje videnje problema lastninjenja in razen delno dr. Ribnikarja ni nihče ponudil nobene konkretne rešitve. 3. Vsi so družno napadali vladni predlog in so razpravljali predvsem o načinih gospodarjenja in zelo malo o tem, kako dobiti pravega lastnika. 4. Dr. Bučar je sogovornikom postavljal vprašanja s profesorsko natančnostjo in jih ne- malokrat zmedel, jih spravil v nasprotja in če se ne bi oglasil dr. Zagožen, bi se morebiti celo sprli med seboj. 5. Skratka, prireditev je bila s strokovnega vidika polomija in je Demokratska stranka Slovenije z njo dokazala, da na gospodarskem področju nima nikakršnega "intelektualnega jedra ", še posebej, ker je bil njen edini član med ekonomisti za mizo mag. Igor Omerza dejansko najslabši in je vzbujal vtis. da stvari ne razume. Torej je bil zapravljen čas. Za ilustracijo poteka okrogle mize, naj navedem nekaj značilnih trditev nastopajočih: 1. Mag. Omerza je modro ugotovil, da je železarnam ob podržavljanju "padel jermen dol" in pri hvali dr. Mencingerja pozabil, da je bilo podržavljenje železarn delo in izum le-tega. Drugega (razen modrovanja o referencah in o prerazporeditvi družbene moči - saj za to vendar gre pri lastninjenju, če se nočemo sprenevedati) g. Omerza tisti večer ni vedel povedati. 2. Dr. Prašnikar je venomer govoril o problemu preživetja, veliki brezposelnosti in socialnih konfliktih. Dragi gospod doktor, to smo vedeli že pred volitvami in zaradi tega je padel prejšnji režim in nekateri smo že takrat trdili, da bo zaradi dolgoletne zavožene politike velika brezposelnost, morda celo nekaj sto tisoč. Vendar to ni problem lastninjenja. Pri lastninjenju upa na upnike, ki naj bi bili "pravi lastniki", a pozablja, da so pri nas tudi ti upniki družbena lastnina, ki naj bi jo olasminili. Naj opozorim, da so pri nas upniki v glavnem banke, ki se na veliko razglašajo kot delniške družbe; a glej ga zlomka, njihovi delničarji pa so zopet podjetja - ustanovitelji, torej družbena lastnina. 3. Dr. Kovač je bil tradicionalno nejasen. Ne zaupa ne ciljni pravičnosti ne evolutivnernu načinu lastninjenja, vladnemu predlogu pa očita državni in-tervencionizem. Da ni mogoče pristaš sedaj dogajajočega se divjega lastninjenja? Saj zagovarja privatizacijo upravljanja, torej bi dal upravljalske ingerence tistemu, kije pripravljen tvegati. S to zadnjo besedo je seveda sam s seboj v nasprotju, saj vedno zagovarja sedaj obstoječi poslovodni kader, ta pa pravzaprav ne tvega ničesar svojega, razen službe in papirnate (morda Markovičeve) naložbe. 4. Dr. Mencinger je deloval kot užaljena veličina, pa mu ob kritiki Umekovega predloga, češ da podržavlja, ni nerodno, ko pa je sam podržavil finančno uničene Slovenske železarne, nekatere dobroidoče firme pa prepustil divjemu lastninjenju. Kakšen je bil njegov osnutek zakona, (ki so ga tako ali tako pisali drugi -Simone t i, Petrinova, Vahčič, Korže...) se lahko vsak prepriča, če pregleda stanovanjski zakon, ki je napisan po Mencingerjevem receptu - naključni stanovalci bodo lahko kupili stanovanje za nekaj tisoč mark, vsi ostali pa seveda po polni tržni ceni; na boljšem bodo seveda tisti, ki so od prejšnjega režima kot "zaslužni" prejeli večje, boljše in dražje stanovanje. 5. Dr. Ribnikar je bil zaskrbljen, češ da je slovensko gospodarstvo popolnoma bankrotirano in se je znašel v kontradiktornih trditvah, ko je trdil, da pri nas in v vzhodni Evropi ni možno nič kupiti, češ da ljudje nimajo denarja, hkrati pa bi v firme pripeljal "denar ljudi" in spodbudil tekoče varčevanje; lastnikom ne bi dal lastniških ingerenc (prednostne delnice brez glasovalne pravice), da bi jirme pustil odprte za svež kapital (naj pripomnim: svež kapital si v normalnem svetu iščejo z dobrim programom in ne s špekulacijo o prednostnih in navadnih delnicah). Strinjam pa se z njegovo trditvijo o "mazohističnem prepuščanju Slovencev tujcem" (Tobačna tovarna. Lama Dekani...). Strinjam se tudi, da je osnovna poanta v prirasti kapitala in ne v odkupovanju obstoječega. Zato tudi zagovarjam, da se vse premoženje razdeli vsem prebivalcem Slovenije, saj so ga oni ustvarili in ne neki, trenutno zatečeni poslovodje. V nasprotnem bomo po 45 letih ponovno postali narod nelastnikov in dninarjev za tujce. Seveda bo treba ugotoviti tudi, kako je slovenska družbena lastnina mogla priti v zadnjem času divjega lastninjenja v roke brezvestnim manipulantom in z njihovo pomočjo tujcem. Zanimivo je tudi to, da se nikdar ne pozabi omeniti preganjanje "rdečih"direktorjev. To temo je ljudstvu spretno podtaknila Partija in na ta način poskuša dobiti legitimiteta za tiste poslovodje, kijih je sama postavila, pa je nekaterim potekel mandat tako kot tudi delavskim svetom, s katerimi manipulirajo zaposlene. Seveda pa je za vsakega razumnega človeka jasno, da je poslovodja lahko le dober, povprečen ali slab in ga kot takega obravnavajo lastniki firme in ga tudi zamenjajo, če je slab. Njegovo politično prepričanje pa je njegova osebna zadeva. Če se prav spomnim, je edini aplavz na okrogli mizi požel dr. Gojko Stanič iz avditorija, ki je Bučarjevim sogovornikom očital, da še nikoli niso delali v nobenem podjetju. Ob tem Staničevem namigu sem se spomnil prispodobe ob zadnji avstroogrski vladi, kije bila pretežno sestavljena iz doktorjev: "Vierzehn Doktoren -Sheisse geboren ". P. S. Kar je resno, vendar enostransko napisal g. V. Stanovnik, je na komičen način poskušala napisati ga. D. Sedej. O užaljenem dr. Mencingerju, komičnem parlamentu, Evropi, demokraciji,... Pa se bojim, da ni ga. Sede jeva videla Evrope le skozi lažni blišč trgovin v Celovcu in da ne bo dobila "ošpic", če bo proti svojemu miselnemu vzrocu začela pisati objektivno in nič več. S spoštovanjem! Vitomir Gros, Kranj Gospodu Vitomirju Grosu se zahvaljujemo za odmev na članek. Povedati pa moramo, da z okrogle mize v Cankarjevem domu ni poročala Vilma Stanovnikova, ampak urednica gospodarskih strani v Gorenjskem glasu Marija Volčjakova. Uredništvo Kako gorenjski knjižničarji izbirajo predsednika društva 13. novembra naj bi Društvo gorenjskih knjižničarjev na rednem občnem zboru izvolilo svojega novega predsednika. Vse pri- prave seveda začnejo potekati li veliko prej in tudi imenovani predsednik je določen na enem od prejšnjih sestankov društva, kjer se zberejo poslanci vseh občinskih knjižnic. Po nekem usta' Ijenem dogovoru, naj bi tokrat mesto predsednika prevzel edeti od zaposlenih iz Tržiške knjižnice. Na že omenjenem sestanku so predlagali, da bi bita to direktorica Zavoda za kulturo občini Tržič. Radovljiška knjižnica J temu nasprotovala, vsi drugi *j se strinjali s predlogom in tako je tudi ostalo. Glavni argument je bil namreč ta, da imajo gorenjski knjižničarji res srečo, da sploh kdo hoče biti predsednik in naj bodo kar zadovoljni, če si pojavi kakšen kandidat. Argumenti proti kandidatur* pa so bili predvsem strokovni narave. Najmočnejši je ta, da kandidatka po stroki ni nit* knjižničarka niti humanistka. To pa pomeni, da ne pozna osnov knjižničarske stroke, ne ve, kaj je založništvo, kaj knjigotrštvo, kakšna je politika nabave gradiva in tako naprej. Zagovornik' so trdili, da je kandidatka član društva in da tudi plačuje članarino, s čimer je pogoj za uspešno vodenje društva že zagotovljen Mene pa zanima, kakšna so mi' rila in pogoji za vstop v Društvo knjižničarjev Gorenjske, če lahko postanejo člani ljudje, ki nimajo niti formalne bibliotekarske izobrazbe, kaj šele strokovnega izpita. Zamislite si, da bi na primer Slovensko zdravniško društvo v svoje članstvo spreji' malo še vse mesarje, ki bi si tO želeli iz nekih svojih osebnih in-te reso v. Če v Tržiški knjižnici nihče od zaposlenih knjižničarjev ne žel1 biti predsednik društva, lahko mirne duše odstopi vrstni red ka-teri od drugih občinskih ali šolskih knjižnic. Ni tako malo knjižničarjev na Gorenjskem, dO se ne bi med njimi našel eden, ki bi želel prevzeti za nekaj let tO častno vlogo, če ne drugače, vsa) iz zavesti in občutka pripadnosti svoji stroki. Daniela Leskošek Knjižnica "A. T. Linharta" Radovljica brother STREICHER Ž I V A I N P L E T I L N OVVERLOCK STROJI brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.990.- PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 Peter Čolnar 34 DREVESA V GOZDU Navzoč je bil tudi drugi Ovsenikov prijatelj, eksponirani mariborski duhovnik dr. Jakob Rihter. Na »občnem zboru« je bil med ostalimi tudi Franjo Harazin, direktor zagrebške izpostave trboveljske premogokopne družbe, potem Oberžan, izseljeni-ški duhovnik iz Štajerske, Loos, upravitelj sakralnega urada, nekaj zagrebških Slovencev in Lojze. Draganovič je prebral pravila, ki so govorila o skrbi za Slovence, čeprav je bilo jasno, da gre pri stvari predvsem za naseljevanje Slovencev na srbskih posestvih, za kar se je Draganovič izredno zavzemal. Draganovič je tudi predlagal oziroma določil odbor. Sam je bil predsednik, Harazin podpredsednik, dr. Ogrizek blagajnik, dr. Rihter tajnik... Lojzeta ni omenil kot člana odbora, pač pa se ga je spomnil, ko je govoril o konkretnem delu: »Delo na terenu bo opravljal Čolnar. Dobil bo plačo 4.000 kun, dr. Rihter in dr. Ogrizek pa po 3.000 kun...« Lojze je bil naravnost osupel, ker ga je »pozabil« pri sestavi odbora. Plače, ki mu jo je določil dr. Draganovič, ni nikoli vzel... Tako je zasedel novi odbor prostore v Čukovem stanovanju. V prvi sobi sta ostala Verbanšek in Lojze, ki je normalno delal naprej, kot da se ni nič spremenilo. O svojem delu ni poročal nikomur in kaže, da jih to tudi ni preveč zanimalo. Dr. Draganovič je delal spiske, kam gredo skupine izseljencev. O delu dr. Ogrizka je Lojze vedel le toliko, da si je naročil drago velikansko omaro za akte... Vse njihovo »delo« je bilo tipično uradniško. Lep primer za to je bil dr. Rihter. Nekoč Lojze ni imel časa ostati v pisarni in ga je prosil, naj ga zamenja. Ogorčeno gaje zavrnil, daje bo 14. uri konec uradnih ur... Zaradi tega seje celo pritožil na ljubljanskem Rdečem križu t. j. da Čolnar zahteva od »gospodov«, da delajo popoldne, izven uradnih ur. » Naj potrebnej ša « Ko so ponoči čakali na transporte, se je večkrat zgodilo, da so naleteli na skupine izseljencev, ki so pobegnili iz nemogočih življenjskih razmer v Bosni. Tako je bilo tudi neke noči septembra med drugo in tretjo uro. Razlagali so, kakšne so razmere v Bosni, in povedali, da tam ni mogoče živeti. Bila je skupina kakih 40 ljudi. Med njimi je bilo skoraj polovico otrok. Ena od sester hrvaškega RK jih je takoj odpeljala v prenočišče v Derenčinovo ulico. Ker ponoči ni bilo mogoče prenašati prtljage, sta ostala pri njej dva fanta, stara okoli 30 let. Lojze je imel pri sebi, za vsak primer, vedno nekaj denarja. Fantoma je tako lahko dal okoli 7.000 kun in jima rekel, naj sama razdelita med ljudi po svoji presoji, kolikor pač kdo potrebuje. Naročil jima je še, naj napišeta, koliko bo kdo dobil. Ko je prišel naslednje dopoldne v prenočišče sta mu rekla: »Razdelila sva, vendar nimava spiska.« »Vseeno me zanima, kako sta razdelila.« »Saj ste sami rekli, naj razdeliva po svoji presoji. Sklenila sva, da sva midva najbolj potrebna in si denar razdelila. Eden ima 4 otroke in je dobil 4.000 kun, drugi pa tri in je dobil 3.000 kun.« Lojze je bil tiho, vendar je videl, da sta ta dva še najbolje oblečena. Ko je peljal skupino v drugo prenočišče (v Derenčinovi so prespali le eno noč) na Trg kralja Tomislava 19, so zavili še v ma-gacin na Jurišičevo (Čukovega skladišča si Draganovičev odbor ni prisvojil). Vsem je dal obleke, razen tema dvema »najpotreb' nejšima«. Bila sta tiho. Otroci s Topolšice Bilo je novembra 1941, koje prišla k Lojzetu Jana Koch. Železničarji so ji povedali, da je na postaji prepuščenih sa' mim sebi sedem slovenskih otrok. Bila je huda zima in otroci sp prezebali v vagonih. Vsi so bolni, so jo opozorili železničar)1-Vzela jih je in odpeljala v bolnišnico na Rebro, je pripovedoval^ Tedaj so Nemci izseljevali Slovence v Srbijo. Tako so tudi g bolnišnice v Topolšici preselili duševno bolne, tuberkolozne in « fuzne. Ker v Srbiji niso vedeli, kaj bi počeli z bolnimi otroki, i so jih Nemci poslali iz bolnišnice, so jih enostavno postavili na vlak in odposlali proti Zagrebu. • Lojze je takoj odšel na Rebro. Skrbelo ga je, kako je z otrok in tudi, kako bo plačal račun za njihovo zdravljenje. Peljali so ga v veliko, svetlo sobo. Prepričal seje, da so v d0' brih rokah in da jih odlično negujejo. Otroci so povedali (fljfll njimi je bila najstarejša 16-letna Aličeva iz Stražišča pri Kranj1*] medtem ko so bili ostali stari okoli 10 let), da ničesar ne potreb11 jejo, da je vse v redu in da se dobro počutijo. Prosili so le za d nar, da bodo lahko pisali staršem. . V upravi bolnišnice je Lojze odkrito povedal, da je z oskr" nadvse zadovoljen, vendar pa, da ga skrbi, kako bo lahko poraV nal račun. Nad odgovorom je bil nadvse presenečen. »Saj vam ni treba plačati. Račun vam bomo pošiljali le f malno...« Ob slovesu ga je čakalo novo presenečenje. ^ »Če boste imeli še otroke ali druge bolnike, jih kar pošljite nam. Nam vsaj ne bo treba jemati nemških ranjencev, če bo b° nišnica polna...« . $ Tako je kasneje pošiljal na Rebro tudi partizanske otrok Kozare... petek, 8. novembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 23. STRAN GLAS V Planici so obnovili dve skakalnici, pripravljajo pa se že na finale svetovnega prvenstva Planica naj bi živela celo leto j^Iarca 1994 naj bi bilo na velikanki svetovno prvenstvo v smuških poletih - Do takrat pa tako Planiški komite kot vse, ki jim ni vseeno za razvoj doline pod Poncami, čaka še veliko dela. ^nica, 6. novembra - Za Planico mnogokrat rečemo, da je zibelka slovstva, rojstni kraj poletov na smučeh, skratka kraj, ki ga Slovenci !?aj tri dni na leto izgovarjamo s posebnim ponosom. Planica si je s svo-l>n>i strokovnjaki in razvojem priborila tudi velik ugled v svetu, trenutno P* se ji ne pišejo rožnati časi. Denarja za naložbe in razvoj zmanjkuje, slovenska industrija je brez možnosti za večje promocijske aktivnsoti, ojazen pa je, da bo tudi tuje sponzorje vse težje privabiti. Organizacij-*' komite ima pred seboj vrsto nalog, od priprave na finale svetovnega P^enstva, ki bo v Planici konec marca prihodnje leto, do priprave svetnega prvenstva v poletih, ki naj bi bilo v Planici marca 1994. Ob tem " se zavedajo, da bo treba Planico oživiti preko vsega leta. Tako ima Planum pripravljen Uristično investicijski projekt .Sport hotel Planica", ki vsebuje pSfadnjo hotela z okrog dvesto ."išči, adaptacijo depandanse Vi-a Planica, izgradnjo športne dvojne Ilirija z apartmaji in zuna-nJimi igrišči. To naj bi bil eden atraktivnih projektov v '°veniji, omogočil pa bi, da bi l|8 Planica zanimiva tako pozimi kot poleti. Hkrati pa je seveda Porriemben pri pripravi velikih ureditev, od svetovnega prven-1*8 v smučarskih poletih leta ^4 do morebitne organizacije ^etovnega prvenstva v nordij-disciplinah (kandidatura za 1997) in olimpiade "treh de- Predpogoj vsemu drugemu pa Je> da je pet skakalnic s spremljajočimi objekti in strojnim par- •°nt, primerno vzdrževanih in l°dobno urejenih. Zato je bilo to-llko večje veselje članov OK Pla-i'ca, ki so v sredo predstavili po- e* del in novosti na dveh skakalkah. . Kot veste, je lani Planiški ko-Jjjtte, po podatkih smučarske zve-j*> izkazal izgubo. Danes vas mo-raTi obvestiti, da smo ta finančna vPrašanja razčistili in izkazalo se J da Planiški komite na naše sKupno zadovoljstvo ni imel iz- gube. Finančni napori v lanskem letu so zagotovili, da smo zbrali pomembna sredstva in financirali tekmo, ki smo jo končali pozitivno. Zahvaljujoč velikim naporom, pa tudi sponzorjem s svojimi poslovnimi interesi, smo se lotili nekaterih pomembnih investicijskih del. Obnovljen je nalet 90-metrske skakalnice. Gre za popolnoma novo konstrukcijo in tudi delno rekonstrukcijo. Dobili smo 95- metrsko skakalnico. Rad bi povedal, da smo letos uvedli novost, saj smo šli v razpis del in kot najugodnejšega ponudnika izbrali Planum. Treba je pohvaliti ekipo, ki je pripravila načrte z Janezom in Vladom Goriškom na čelu, ekipi, ki je rušila star nalet, in ekipi, ki je delala novega. V treh mesecih je bilo delo kvalitetno in brez nezgode opravljeno. Glede del na 120-metrski skakalnici pa naj povem, da smo bili pozno jeseni tako finančno kot fizično pred dejstvom, da letos ne bomo mogli obnoviti nekaterih vitalnih delov skakalnice -zlasti mislim na prekritje in delno obnovo puklja in dela naleta. Obrnili smo se na SCT in ob tej priložnosti bi se rad zahvalili podjetju SCT, da je priskočilo na pomoč tako materialno, kot sposobno ekipo. Izbrali so najboljše LIGAŠKI SPORED Območna članska liga - zahod Pšenice: nedelja, 10. novembra, ob 13. uri: Jesenice - Ilirija gorenjska nogometna liga - člani ^nčur: Šenčur - Bitnje, Visoko: Visoko - Creina, Lesce: Lesce -Irboje, Škofja Loka: LTH - Zarica, Meja. Mavčiče - Sava, Sveti ^"h: Polet - Bled, Olševek: Živila Naklo B - Grintavec, Jesenice: pšenice B - Tržič, Reteče: Reteče - Preddvor, Godešič: Kondor -^ritof, Podbrezje: Podbrezje - Podgorje, Hrastje: Hrastje - Vele-s°Vo. Vse tekme so v soboto, 9. novembra, ob 14. uri. Podbrezje: s°bota, 16. novembra, ob 13.30 uri: Podbrezje - Hrastje ROKOMET Ravenska super rokometna liga - moški *Sranj: sobota, 9. novembra, ob 19. uri: Preddvor - Ajdovščina 2 KOŠARKA ij- SKL moški - zahod .ranj: sobota, 9. novembra, ob 17. uri: Kokra Lipje - Novoles *$enice: sobota, 9. novembra, ob 18. uri: Jesenice - A.Tolmin HOKEJ pšenice: torek, 12. novembra, ob 18. uri: Acroni Jesenice - Bled r°rnolinea L- ODBOJKA slovenska odbojkarska liga - ženske ohinjska Bistrica: sobota, 9. novembra, ob 16. uri ^Bohinj - Bled v Upnica: sobota, 9. novembra ob 16. uri: Plamen* Triglav Šen-Ur: sobota, 9. novembra, ob 16. uri: Šenčur - Vital slovenska odbojkarska liga - moški ^'Pnica: sobota, 9. novembra, ob 18. uri: Plamen - Bled ml. ^NAMIZNI TENIS 5uPer SNTL - moški ra,«j: sobota, 9. novembra, ob 16. uri: Merkur Kranj - Ingrad J SNTL - moški ^"j: sobota, 9. novembra, ob 10. uri: Sava - Škofije in ob 16. x1: Sava - Arrigoni Križe: sobota, 9. novembra, ob 16. uri: Križe " Škofije SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308 Vrednost del na 95-metrski skakalnici je več kot 100 tisoč mark, le nekaj cenejša je bila obnova 120-metrske skakalnice. Veliko dela pa so opravili tudi člani Organizacijskega komiteja, domači smučarski klub in mnogi prijatelji Planice. tesarje in v pičlih treh tednih obnovili načrtovana dela in še nekaj več," je ob zaključku letošnjih obnovitvenih del v Planici poudaril predsednik Planiškega komiteja Andrej Marine. Kot je dejal Janez Gorišek, so pri obnovitvenih delih imeli veliko sreče z vremenom, kljub temu pa so mnogokrat delali tudi ponoči, tako da je trenutno le še nekaj dela pri pospravljanju okrog skakalnic. Vendar pa je Vlado Gorišek ob tem zaskrbljeno povedal, da brez denarja pač v prihodnje ne bo šlo: "Bistveno je, da rabimo stalen denar za vzdrževanje, saj je vrednost objektov in opreme ogromna in gre v milijone mark. Vendar pa je to "niko- garšnja last", saj Planice smučarska zveza ni nikoli hotela, jeseniška občina je rekla, da imajo že dosti težav s hokejsko halo, tako je ostal pri vzdrževanju Planiški komite sam. Po mojem mnenju naj bi za vzdrževanje objektov poskrbela država, tisto, kar bi s svojim marketinškim delom ustvaril Planiški komite, pa bi vlagali v pripravo prireditev, v skakalne šole..." Jeseniški župan Božidar Bru-dar je ob tem dejal, da je treba jasno definirati, za koga je Planica zanimiva - ali zgolj za šport ali tudi trgovino, turizem in gospodarstvo. Dokler to ni definirano, tudi ni jasno, kdo bo skrbel za vzdrževanje in razvoj. • V. Stanovnik 16. kolo alpske lige v hokeju na ledu KAC premočan za Jeseničane, Bolzano za Blejce Bled, 5. novembra - Tri kola pred koncem prvenstva v alpski ligi so Jeseničani morali pokopati še zadnje upe za nastop v finalu, Blejci pa so kljub dobri igri spet izgubili doma. Edino /mago slovenskih predstavnikov si je v 16. kolu priborila Olimpija Hertz, ki je doma premagala ekipo Fassa. Jeseničani so na pot odhajali z željo po zmagi, vendar pa se je avstrijski prvak izkazal kot čvrsta ekipa in Zelezarji so lahko iztržili le izid 6:2 (3:0, 2:1, 1:1). V športni dvorani na Bledu pa so domačini spet pokazali lepo igro, vendar pa so prejeli preveč golov in spet so morali obe točki prepustiti gostom. Rezultat je bil 5:8 (1:3, 2:4, 2:1). Ta konec tedna obe gorenjski ekipi v alpski ligi gostujeta: Bled Pro-molinea v Gradcu, Acroni Jesenice pa v Asiagu. V zadnjem kolu, ki bo na sporedu v torek, 12. novefnbra, pa se bosta v dvorani Podmeža-klja pomerili prav gorenjski ekipi. # V. S. Uspešni tudi mladi jeseniški hokejisti Jesenice, novembra - Poleg članov, ki igrajo v alpski ligi, so v polnem teku tudi tekmovanja v slovenskih hokejskih ligah. Tako so v minulem tednu zmagale vse jeseniške ekipe. Starejši pionirji Jesenic so v gorenjskem derbiju odpravili vrstnike z Bleda visoko 24:0 (1:0,15:0,8:0). Mlajši pionirji Jesenic so premagali Slavijo iz Vevč z rezultatom 16:1. V članski slovensko-hrvaški ligi so Jeseničani prav tako premagali Slavijo z rezultatom 11:3 (3:1,1:1,7:1), tako da so mladi Jesenic v prepričljivem vodstvu na lestvici. Večni derbi Jesenic in Olimpije pa je bil tokrat v mladinski slovenski ligi. Ljubljančani so spet doživeli katastrofo, saj so Jesenice zmagale visoko 8:0 (3:0,3:0,2:0). Tako je bil prejšnji konec tedna za HK Jesenice res uspešen, saj so na petih tekmah igralci vseh ekip dosegli kar 70 golov, prejeli pa so jih le II. • B. Jeršin Motokros Dve nedelji zapored sta bili v znamenju stadionskega super motokrosa. Prva prireditev je bila v gramoznici pri Stanežičah pri Ljubljani - Šiški, kjer se je ob dirkališču zbralo skoraj 10 000 gledalcev. Nastopili so tekmovalci iz Hrvaške, Avstrije in Nemčije ter vsi najboljši slovenski tekmovalci v motokrosu. Na dirki so sodelovali tudi gorenjski tekmovalci, tekmovanje pa se je odvijalo v treh kategorijah. V kategoriji do 80 cem je zmagal Novo-goričan Dejan Vrtovec, na 7. in 14. mesto pa sta se uvrstila člana AMD Tržič Aleš Rozman in Tomaž Zapret. V kategoriji do 125 cem je zmagal Boštjan Kampuš, ki tekmuje za AMD Karlovac, na 9. in 14. mesto pa sta se uvrstila člana AMD Kranj Andrej Ahačič in Matjaž Perčič. V najmočnej- šem razredu do 250 cem je zmagal Janez Sitar AMD Kompar -Hertz, na 8. mesto pa se je uvrstil Brane Lipnik iz Žirovnice, veteran v tem športu, saj je zadnjo dirko v motokrosu odpeljal pred 12-timi leti. Drugače Lipnik tekmuje v motociklizmu in je član AMD Domžale. To nedeljo pa je bil stadionski motokros na motokros progi Branik pri Novi Gorici. V kategoriji do 80 cem je nastopil Aleš Rozman AMD Tržič, vendar je že v prvi vožnji odstopil zaradi padca. Enako smolo je imel v kategoriji do 125 cem Andrej Ahačič, tako da v finalni vožnji zaradi poškodbe ni nastopil, odlično pa se je uvrstil ponovno v kategoriji do 250 cem Brane Lipnik AMD Domžale, saj je dirko končal na 4. mestu. Na startu so bili tekmovalci iz Italije, Avstrije in Slovenije. Matevž Jenkole Odbojka Dober servis - adut za zmago V II. SOL (slovenski odbojkarski ligi - zahod) za ženske tekmujejo gorenjske, primorske in ekipe iz ljubljanske regije. Gorenjsko zastopajo ekipe Bleda II, Bohinja, Jesenic, Šenčurja, Krope (Plamen), Triglava in Žirovnice. Pretekli vikend so igralke že odigrale 4. kolo. V Kranju sta se pomerili ekipi Bohinja in kranjskega Triglava. Tik pred tekmo smo se pogovarjali s trenerjem kranjske ženske ekipe, Zmagom Hafnerjem, nekdanjim igralcem Triglava. Kranj, 3. novembra - "Letošnje priprave ženske odbojkarske ekipe niso bile najboljše. Dve igralki iz prve ekipe sta se zaradi poškodb in bolezni slabše pripravljali. Najbolj udarna igralka ekipe, Potočnikova, zaradi bolezni še vedno ne trenira. Igra igralk je seveda temu primerna." Slabe in dobre strani vaše ekipe? "Sestava ekipe je že dve leti ista. Slabe strani? Težje igramo, ker nimamo igralke za zaključne udarce (Potočnikova). Sicer pa so igralke najmočnejše v servisu. Kadar servirajo tako, kot znajo, tudi zmaga ni težka, v nasprotnem primeru so težave..." Žensko ekipo trenirate že četrto leto. Kako se je v teh letih spreminjala kvaliteta igre vaših deklet? "Kvaliteta ekipe pada predvsem zaradi odhoda najboljših igralk. V zadnjih treh letih so odšle tri najboljše. Vedno znova smo potem morali "vgrajevati" novo igralko v ekipo. Najhuje je, če odide podajalka. Tudi letos najboljša igralka še ni trenirala, tako da se nekako ponavlja zgodba iz preteklih let. Vsako leto sicer dobim eno ali dve mladi igralki, ki pa sta neiz- Zmago Hafner V] 1 IMA» Triglav - posvet med igro kušeni in potrebujeta nekaj časa, da se vključita v igro ekipe. Velika slabost v odbojki je, da se z mladimi ne dela toliko in tako, kot bi se moralo." Poleg vseh drugih težav pa vas pestijo tudi finančne težave in pomanjkanje prostora za treninge. "Treniramo dvakrat tedensko, morali bi vsaj trikrat. V športni dvorani na Planini je izredna zasedenost prostorov, poleg tega imata pri prostorih prednost košarka in rokomet. Tako sta tedensko uporabna samo dva termina. Tudi z denarjem so težave. ZTKO nam je sicer določila sponzorja, za katerega pa se je izkazalo, da nima denarja. Z opremo sta našim dekletom pomagala gostinec Praprotnik in podjetje Logos (dresi, hlačke). Vse te težave, ki jih imamo, mislim, da imajo globlji izvor. Odnos do kranjske odbojke je izredno slab. V drugih športih, zlasti v nogometu je veliko privilegijev. Že pred časom smo zaprosili za profesionalnega trenerja, ki je sicer asistent za odbojko na fakulteti za šport v Ljubljani, pa ni bilo mogoče. V istem času so profesionalce imeli v nogometu, pa ne samo enega." Kljub vsem težavam, kakšno uvrstitev v ligi pričakujete? "Nekje do petega mesta. Slabše ne verjamem, da bi lahko bilo." • M. Peternelj, foto: J. Cigler Slovenska super rokometna liga Jutri v Kranju Preddvor: Ajdovščina Kranj - V soboto ob 19. uri igrajo rokometaši Preddvora pomembno prvenstveno srečanje 7. kola slovenske super rokometne lige z ekipo Ajdovščine, v športni dvorani na Planini v Kranju. Gostje prihajajo v Kranj okrepljeni s Kranjcem, bivšim igralcem Istraturista iz Umaga in desnim krilom, kjer uspešno igra češki igralec Linek. Z borbeno in zavzeto igro v napadu in dobro igro v obrambi rokometaši Preddvora lahko računajo na dve pomembni prvenstveni točki. Preddvorčani so mlada ekipa, ki zna igrati in to so rokometaši že dokazali proti Dravi s Ptuja in večji del srečanja proti vodeči ekipi Pivovarne Laško. Pokrovitelj jutrišnjega srečanja je »ALG - Agroles« - odkup in prodaja lesa. Med gledalci v dvorani bodo žrebali tri lepe nagrade. Šolska mladina ima prost vstop. J. Kuhar Prvenstvo veteranov v namiznem tenisu Lontz - Rekreacija in Izobraževalni center organov za notranje zadeve Slovenije prirejata v dvoranah IC ONZ v Ljubljani, Tacen pod Šmarno goro, Rocenska 56, v soboto, 23. novembra 1991, z začetkom ob 9. uri, I. državno prvenstvo Slovenije za veterane in veteranke v namiznem tenisu v sledečih kategorijah: veterani A (40 - 49 let), rojeni 1951 - 1942, veterani B (50 - 59 let), rojeni 1941 - 1932, veterani C (nad 60 let), rojeni 1931 in starejši, veteranke A (40 - 49 let), rojene 1951 -1942, veteranke B (nad 50 let), rojene 1941 in starejše, dvojice veterani A, B, C, veteranke A, B in mešane dvojice. Igra se po skupinah s štirimi igralci in igralkami za razvrstitev v finalno oziroma tolažilno skupino. Dvoboji se igrajo na dva dobljena seta. Informacije ter pismene ali telefonične prijave sprejema Franc Usenik, Športna dvorana Krim, Cesta XV. divizije 52, Ljubljana, do 20. novembra 1991. (tel.: 061/213-141 ali 061/214-262). V prijavi je potrebno navesti letnico rojstva ter potrditi rezervacijo kosila. GLAS 24. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 8. novembra 1991 BRDO Predoslje 39 64000 Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO - za osebno vozilo MERCEDES - BENZ 280 SE, reg. št. KR 200-546, leto izdelave 1976, izklicna cena je 210.000 tolarjev; - za osebno vozilo MERCEDES - BENZ 280 SE, reg. št. KR 191-128, leto izdelave 1976, izklicna cena je 210.000 tolarjev. Javna dražba bo v četrtek, 14. 11. 1991, ob 10. uri na Brdu (Stara kasarna) pri Kranju, Predoslje 39. Ogled bo 11. in 12. 11. 1991 od 14. do 15. ure na isti lokaciji. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo kavcijo v višini 20 % od izklicne cene na žiro račun 51500-637-53797 ter dostavijo potrdilo o vplačilu najkasneje do 14. 11. 1991 do 9. ure. O drugih dražbenih pogojih bo komisija vse morebitne kupce seznanila na dan vplačila kavcije. Informacije dobite po telefonu 064/212-451 pri Dušanu Belo-viču. Podjetje Planika Kranj, za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. razpisuje dela in naloge GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA Za opravljanje razpisanih del se zahtevajo naslednji pogoji: - visoka izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri ali čevljarska strokovna šola v Pirmasensu, - najmanj 5 let uspešne prakse na strokovnih delovnih mestih s posebnimi pooblastili, - znanje nemškega ali angleškega jezika, - detajlno poznavanje čevljarske tehnologije, - vodstvene, organizacijske in koordinacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo". O izbiri bodo" kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. Hotel KAZINA Jezerko jezeRSKOi vabimo vas na MARTINOVANJE in koncert ansambla UPA v soboto, 9.11., ob 19. uri v hotelu KAZINA na Jezerskem. Po koncertu vas bo zabaval znani humorist, zaplesali pa bomo ob zvokih ansambla LIPA. Organiziran je avtobusni prevoz izpred samopostrežne restavracije v Kranju ob 16. uri! (Rezervacije za avtobus tel. 064/44-007) Kranj VABLJENI! GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOZD GOZDARSTVO PREDDVOR n.sol.o. Delavski svet razpisuje dela in naloge VODENJE TOZD Kandidati morajo izpolnjevati pogoje: - visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj - strokovne in organizacijske sposobnosti Delovno razmerje se sklepa za dobo 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD GOZDARSTVO PREDDVOR - Hrib 2, Preddvor s pripisom "za razpisno komisijo". consurting center 64oo: kranj p p 39 informacij in prijave ■ tel 221 083 (od 20 - 22 ure) SVET0VAi.NI CENTER - Planina 3. sobi 68, lel 325-733 Informacije m uvodno svetovanj ponedel|ek od 15 ■ 16 ure. četrtek od 11 - 12 ure IŠČETE instrukcije, pomoč pri različnih otrokovih težavah, obravnavo predšolskega in šolskega otroka, VARSTVO popoldne, zvečer, ob sobotah... OGLASITE SE - POKLIČITE - POZANIMAJTE SE ZA >CC> PROGRAME TELING, Teleinformacijski sistemi in storitve, d.o.o., Kranj 64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a Po sklepu Upravnega odbora podjetja razpisujemo JAVNO DRAŽBO za odprodajo naslednjega stanovanja: - DVOSOBNO STANOVANJE št. 4 na Planini št. 72 v Kranju, s površino 56,58 nr; izklicna cena: 1.999.316,30 SLT. Stanovanje je v objektu, ki je bil zgrajen I. 1987 na klasičen način gradnje z dodatno opremo. Javna dražba bo v torek, 26. II. 1991, ob 16. uri, v sejni sobi podjetja TELING na Ljubljanski cesti 24 a v Kranju. Ogled stanovanja bo mogoč v ponedeljek, 25. 11. 1991, med 12. in 15. uro. Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene na ŽR podjetja TELING št. 51500-601-16455 ali položiti na blagajni podjetja. Udeležencem, ki ne bodo kupili stanovanja, bomo kavcijo vrnili v treh dneh po opravljeni dražbi, kupcu pa jo bomo vračunali v kupnino. Prednost pri nakupu bo imel udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v 30 dneh po izvedeni dražbi. Za dražbo in prodajo stanovanja se bodo smiselno uporabljala določila Zakona o prometu z nepremičninami in Pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stan. hiš, stanovanj in stavb in delov stavb. kiub4fobuju RTZT13 TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ Nakupovalni center ČIRČE pr. Kranju VAS VABI NA PRODAJNI DAN Z MARTINOVANJEM Pripravili smo vam degustacije in prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, po zelo ugodnih cenah! DEGUSTACIJE: I mlado vino I Martinova gos I krvavice, pečenice in kislo zelje I krače l sir I vratnik l domača potica ter posebnosti: Martinov pogrinjek, pečen kostanj, kostanjeva potica,... in ostala ponudba prehrambenega blaga I V PETEK, 8. 11. 1991 od 10. do 17. ure AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV. KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 11.11.1991, 0B16. URIVPROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2 (CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL: 324-746 SERVIS E51 SIMCA-TAI.BOT 1321 SI BARU Sfc Jože Komljanec zg. Lipnica 6 64246 Kamna gorica Tel. (064) 74-405 V zalogi novi in rabljeni rezervni deli. Odprto vsak dan od 8. ure dalje, ob sobotah po dogovoru! INTE0RAL Jesenice nudi pod izredno ugodnimi pogoji vozila iz programa CIMOS - CITROEN! tip vozila • tovorno vozilo C 35 RD • osebni avtomobil AX 11 TRS • osebni avtomobil BX 15 TGE • osebni avtomobil BX 16 TRS ZADNJIČ PO TEJ CENI! DOBAVA TAKOJ! KOLIČINA OMEJENA! tovarniška cena v SLT 1.321.450,00 449.400,00 684.800,00 866.700,00 Akviziterje in vodje skupin z območja celotne Slovenije iščemo za prodajo srečk Blagovne loterije Atletske zveze Slovenije. Vse informacije dobite na tel. št. 067/22-981 vsak dan od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje. Q8 SAMSUNG Electronics 0W »»*» • 0« • 0 SAMSUNG IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio, ura, budilka, spomin, dvojni kasetofon, navadni gramofon, daljinsko upr. SAMO 22.990,00 SLT VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek. 8/365 dni, daljinsko upr., LCD SAMO 24.690,00 SLT televizorji, ekran 70, 51 cm, z ali brez TTX za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST dei čas od ponede'ika do pett 691-946 19871 Kupim OREHE. 329-642 KOSILNICO 061/621-813 kupim g 19928 Kupim stare, predvojne RAZGLEDNICE "g 84-058_19986 Kupim električni SVINČNIK za risanje na les. flf 218-929 19997 Kupim termopan balkonska VRATA, 220/140. g 70-090 20006 GUMO Michelin MX 145-13, rabljeno, kupim, 81-352_20020 Kupim OBJEKT za rejo kokoši nesnic. flt 2I.V028 20077 LOKALI V Podlubniku, v bližini stolpnic, najamem PROSTOR za trgovino g 48-150, zvečer 19587 Ugodno prodam V1DEOTEKO ali me-njam za material, g 723-189 19590 V okolici Škofje Loke oddam SKLADIŠČE, 30 kvad. m. g 633-752_19603 Oddamo POSLOVNE PROSTORE. SSS Radovljica, Gorenjska 25 19682 V najem vzamem DELAVNICO za kovinsko stroko, približno 30 kvad. m., v bližnji okolici Kranja, g 218-767 19757 MOTORJI KOLESA PUCH 250 SG, nevozen, prodam fl? 241-414_19654 PUCH 250 SGS, letnik 1953, prodam «8f 241-414 19656 Prodam Pony KOLO in žensko KOLO. flf 216-996 19663 Prodam VESPO Mery 4 mini, letnik 1990, za 1.000 DEM. flp 324-281 19796 Prodam nov AVTOM ATI K 3 ML, dobro ohranjen, flf 216-106 19801 Prodam APN 6, z. elektronikovim motor-jem *g 627-080_19918 Ugodno prodam skoraj novo gorsko KOLO g 242-816 19958 Prodam ohranjena MOPEDA Colibri Brile 12. *g 46-735_19989 Prodam PONY EXPRES, za rezervne dele. Pokom, Uf 622-770_2001 1 Prodam BT 50 R, bel, letnik 1988 flf 312-450 20104 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje, g 310-803 19419 Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko, g 79-096 19620 INSTRUIRAM matematiko, fiziko za OŠ in SŠ 242-086_19640 INSTRUIRAM matematiko za vse vrste šol. « 73-004 19643 5 udeležen-19679 Mnogi so nam že zaupali poslovne knjige in vse več jih ugotavlja, kako lahko je poslovati, če odpadejo vse skrbi v zvezi s papirji. Pokličite tudi vi računovodski ser- vis ExpIeo G&A Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 od 9. - 12. in 16. -19. ure Obiščite nas, ne bomo vas razočarali. veletrgovina bled, n. sol. o. Kajuhova 3 na podlagi sklepa delavskega sveta oddaja v najem poslovne prostore KEGLJIŠČE NA JESENICAH, Titova 22 Interesenti dobijo informacije v Veletrgovini Špecerija Bled, Kajuhova 3, ali po telefonu (064) 78-261 od ponedeljka, 11. 11. 1991, dalje. Pisne prijave naj kandidati pošljejo na naslov Veletrgovina Špecerija Bled, Bled, Kajuhova 3 z oznako za kegljišče Jesenice do vključno 15. 11. 1991. GLAS 26. STRAN MALI OGLASI Petek, 8. novembra 1991 OBVESTILA J & .1 TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAVE, Tg 329-886_16355 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, RO-LETE, lahko naročite: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, ŠENČUR, Ig 43-345 (delavnica) ali 061/50-720 18038 PLESKARSKA DELA opravimo hitro in poceni! g 241-483 18464 POLAGAM, BRUSI RAM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode, itiso-ne, tapisone in pluto, g 622-065 18481 "Orbiter" RTV Servis Gorenje, Samsung. g> 216-945 19043 Če želite vaš avto spremeniti v koncertno dvorano, se oglasite v delavnici "AVTO HI-FI", kjer vam nudimo avtoradie, montažo in nasvete. Dare Vidmar, Stružniko-va 19, Šenčur, g1 41-016_19336 IZDELUJEM cinkane smetnjake, žlebove. Prebačevo 32. g 326-426 19440 ŠIVAM, MENJAM zadrge obutve in popravila, g 47-556 19523 POPRAVLJAM električne gospodinjske aparate. W 74-331 19606 BRAL/N MREŽICE, od št. 330 - 522, do-bite na g1 51-469 19684 NAČRT in UREDITEV vrta: Breda Beril i k, g» 632-696 _19690 Opravljam PREVOZE oseb in tovora s kombijem, g» 331-061_19708 MONTAŽA in POPRAVILO TV anten + A kanal, g1 215-146 19711 ROLETE, ŽALUZIJE. lamelne ZAVESE, naročite na g 75-610 19715 TV SERVIS Porenta! g 40-347 19764 MONTAŽA in POPRAVILO TV anten 4- \ kanal, "g 215-146_19829 Izdelujem AL TOPLE GREDE, 2 x 1.20 m g- 216-208 19843 POPRAVILA in MONTAŽA vodoinsta-lacij. hitro, solidno. Tg 218-427 19847 VARJENJE kovin, izdelki po naročilu, g 327-323 19880 NAPELJUJEM centralne in vodovod. g 327-323_19881 IZDELUJEMO podstrešne stopnice, z dvojnim pokrovom, po merah ter ostalo notranjo opremo. Jezerska c. 8, Kranj, flf 242-772 19904 IZDELUJEMO zložljive podstrešne stopnice. qf 242-772 19906 OBŽAGOVANJE, UREJANJE krošenj dreves. 1g 061/263-437 19912 MONTIRAM centralne kurjave, g 65-817, po 18. uri 19916 KROVSKO - KLEPARSKA dela, opravimo kvalitetno. g» 79-043 19952 POPRAVILO anten in MONTAŽA "A" kanala. 801-605 19895 Prodam hlajen gostilniški ločilni PULT, dolž. 2.60 m, malo rabljen. Informacije na g 216-585, od 15. do 18. ure 19933 Ustrojeno teležjo KOŽO, prodam. Hrušica 33, Jesenice 19946 Prodam 8 kub. m. mešanih DRV in HLEVSKI GNOJ, g 79-030 19963 Prodam TAPISERIJO Zadnja večerja, 260/105 cm. g 310-588_20016 TAPISERIJE, ugodno prodam, g 310-588_ 20017 100 nasvetov za delo. Brošura 130 SLT. g 79-729_20021 Prodam PRIKOLICO, nosilnost 700 kg. g 47-810_ 20039 Prodam krušno PEČ in DRVA slabše kvalitete, flp 422-246 20066 Novo AVTOPRIKOLICO. prodam za 9.000 SLT. g 47-850 20079 Originalni brazilski IPEROXO (Thaebo) ČAJ. prodam. Cena 500 SLT za 10 dag. g 83-727, po 20. uri_20105 Prodam srebrne SMREKE in CIPRESE, za ograje, "g 323-141 20106 PRIDELKI Ugodno! Sveži ŠAMPINJONI za vlaganje ali zamrzovanje. g 215-701, zvečer 19231 Prodam semenski KROMPIR jerla, bin-tje, desire; 1. množitev in jedilni KROMPIR desire. ^ 49-529 19586 Prodam ZELJE v glavah. Češnjevek 9, Cerklje_ 19636 PLESNA ŠOLA Kranj vas vabi v PLESNE TEČAJE za otroke, mladino in odrasle; AEROBIKO in JAZZ BALET. Infor-macije na g» 327-949_19706 Prodam drobni KROMPIR. Cena 2 SLT za kg. Kopač. C. na Brdo 53, Kranj 19741 Prodam semenski KROMPIR desire, jerla in pentlad ter debeli KROMPIR desire in jerla. flf 421-673 19742 Prodam bel jedilni KROMPIR g 312-358_19772 Jedilno PESO, prodam po 15 SLT za kg. Luže 6, g 43-183 19810 Prodam ZEUE v glavah. Breg ob Savi 3, g 40-308 _19827 Ugodno prodam SADIKE sliv, breskev, jabolk in hrušk, g 213-157_19931 Prodam REPO za kisanje in krmo. Pipa-nova 1 I, Šenčur 19938 JEČMEN, jedilni in semenski KROMPIR desire. prodam. Rozman, Poljšica 4, Podnart, g 70-164 20004 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR de-sire. g 422-770 20038 POSESTI Prodam GARAŽO, g 328-296 19570 V Škofji Loki oddam GARAŽO za tovornjak, g 633-752 19602 Prodam zazidljivo PARCELO. Informacije na g> 621-515 19612 V Žirovnici prodam HIŠO z vrtom g 222-630 19634 Prodam PARCELO v bližini Bleda, 1 000 kvad. m. g 325-328_19642 Prodam zazidljivo PARCELO - Sovo-denj. Ig 692-552, zvečer_19694 Prodam GARAŽO v centru Jesenic. 10.000 DEM.-g 84-733 19695 Takoj najamem večjo GARAŽO s hišo. v Kranju ali bližnji okolici. "g 214-198 19700 PARCELO, z lokacijsko dokumentacijo, v Selški dolini, prodam za 40 DEM za dvad. m. ^ 64-198, od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure 19762 PARCELO. 7.000 kvad. m„ primerna za vikend, ugodno prodam. 1 kvad. m. stane 1 DEM. Vodovod na parceli, električni in telefonski vod oddaljeni približno 300 m. Sončna lega, 50 km iz Ljubljane, smer Dolenjska, g 620-020_19789 Proam GARAŽO v bližini Zdravstvenega doma, ^g 312-255_19855 Prodam zidano GARAŽO. Ogled vsak dan, od 16. ure dalje. Marjeta Odar, St. Žagarja 39. Radovljica 19873 Prodam staro HIŠO in nekaj zemlje, v Kropi, g* 77-329, po 15. uri_19953 Prodam HIŠO pri Ptuju ali menjam za parcelo. g 217-604 19994 Prodam starejšo HIŠO in delavnico, 30 kvad. m., v Stražišču. ^ 213-452, od 13. do 15. ure_20062 V Pševem pri Kranju prodam zazidljivo vikend PARCELO, velikosti 765 kvad. m Šifra: NAVEDITE CENO 20070 Prodam VIKEND hišico Jelovica W 2/20. g 215-558 20098 PRIREDITVE GLASBO za ohceti nudita glasbenika. 1g 421-498 19134 GLASBO za ohceti nudi glasbenik. ^ 70-015_19637 Sejem rabljene ZIMSKO - ŠPORTNE OPREME, bo v petek, 8. 11. 1991, od 14. do 19. ure ter v soboto in nedeljo, od 9, do 19. ure, v dvorani Kulturnega doma, v Naklem. Vabljeni! Ne bo vam žal! 19733 POZNANSTVA Si želite spremembe v vašem življenju? Naredite prvi korak, AFRODITA - ženit-na posredovalnica iz Kranja, Planina 3, bo naredila drugega. Pokličite na g 324-258 ali 51-245, do 22. ure in videli boste: uspeh bo tu! 18667 RAZNO PRODAM Poceni prodam APNO in CIRKULAR. flp 217-452 ___19579 Ugodno prodam PRALNI STROJ, nera-bljen električni ŠTEDILNIK. 4 leta star HLADILNIK, štiri FOTELJE, štiri kuhinjske OMARICE in RADIO Ig 83-883 • 19591 Ugodno prodam MOPED Rog - Puch. ELEKTROMOTOR, 1.1 kW, 900 obratov in barvni TV Gorenje, g 44-510 19735 Prodam hlevski in kokošji GNOJ ter semenski in drobni KROMPIR desire. fl? 633-345_19758 Prodam PEČ na trda goriva in BLATN1-KE za traktor IMT. Češnjevek 5, Cerklje Novo vlečno KLJUKO za Z. 101 in nov AVTORADIO, prodam. 721-665_19861 JUGO 45 Koral, letnik 1989, ohranjen. prodam, flf 631-364 _19860 Z 128, letnik 1989. ohranjena, prodam- g 63 I -364_1986J CITROEN GS, rabljene rezervne DELE. prodam, g 691-946_198^ Prodam LADO 1500 SL, letnik 1978. vozna, z avtoradiem. g 45-443. popoldan __ 19875 Prodam SUZUKI Svvift GS 1.3, letnik N hruar 1991. g» 212-180_U£H«Z Z 750, registrirana, prodam za 600 DEM-g 89-109 _ 1988» Prodm Z 750, letnik 1979, prvi lastnik-g 78-407_19889 Prodam DAIHATSU Charade, letnik 1990. 1g 82-534 _1989I Prodam LADO Riva 1500, letnik 1990. ^g 81-338_1989; GOLF JX diesel, letnik 1988, 47.000 km-bel, registriran do marca 1992, prodam- Ljubljanska c. 27, Kranj_1_9894 CITROEN X 16 TRS, prodam. Sp. Besnj; ca 120. Ig 061/613-049_1989J Firma MM Tabor ugodno prodajamo: I 5 GTS, letnik 1988, JUGO 55 A. letnik 1986, PEUGEOT 405 GR, z dodatm1 opremo, letnik 1989, volvo 340 gl, LETNIK 1986, CITROEN BX, 1.6 TRS, letnik 1984. g 70-462 ali 51-805 19909 Prodam LADO Samaro, 17.000 km. ^g 620-475 letnik 1989-19914 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980, g 620-111_19915 R 4 GTL, letnik december 1987, prodam, g 241-8(11 I99J Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Marti"J vrh 36, Železniki_1993J Prodam GOLF CL diesel, konsignacijska 4 vrata, metalne barve, 5 prestav, le P* ohranjen, redno servisiran, prvi lastnik-71.000 km. Cena 12.000 DEM. Grobc všek, Kokra 44/a, Jezersko, flf 45-596 _19939 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 19$ ■g 328-185_199j*l Prodam R II GTL, letnik novemKj 1984. ^g 632-196_[99™ Ugodno prodam Z 101 Konfort, leJjjM 1979 g> 627-080 19950 R 4 GTL, letnik 1989, prodam za fr*3 DEM, g 327-797_T99J5 VW hrošč, letnik 1976, naprodaj za Ijjj DEM, g 324-602_T99V Prodam VW Pasat, starejši letnik. Čad0' vije 8, Golnik_1995; Prodam Z 101, lahko po delih. Žahnica, Ig 44-653_199JJ Prodam Z 101, letnik 1987. 218-306 GOLF, črn, letnik 1981, prodam 327-814 Prodam DIANO, letnik 1979, ohranjena, g 216-993 Prodam Z 101, letnik 1978 ali men i a m les. g> 47-522 ALFO 33, model 87, ugodno prodam jK 242-760____ 19 " Prodam R 4 GTL Furgon, letnik g 217-604_ Prodam VW Pasat. starejši letnik, va. g 217-604 Prodam Z 750, letnik 1985, Orehovlj« 6 Kranj__ Prodam JUGO, letnik 1988, s katali/^j jem, g 77-760__^ Nujno prodam Z 750, letnik detffJjKj 1979, g 77-201_ Prodam GOLF D, S paket, letnik l0^ vrat. g> 861-371__ ASIRA OPEL, vsi novi modeli. najpr^ daj. Cene ugodne. Dobavni rok od 3 »o tedne. Informacije na * 061/265-"-.t po 17. uri 20O|5 petek, 8. novembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. stran mmmsmmLAS ^OMO NOVO HOVo *,„ Halo orli °) &(°)(°) USTAVA AAJBOUŠIHPIZZSA DOM tSUŽBOALlPRlJETSODRliBO ^ak dan razen nedelje od 9 - 21 h ^UČITE HALO ORU IN SE PREPRIČAJTE jNam Z 101, letnik 1982, dobro ohra- gS_____; 73-186_20018 Nam Z 101, letnik 1982, dobro ohra-J!^a_g 73-186_20019 UNO 60, letnik 1987, zelo ugodno J22_jam. 213-307 _ 20023 ^l ali 242-869 P, 1987, prodam. 20025 ipdam 126 BIS in ALFO 1.3 S, letnik 801-565_20027 Nam GOLF GTI, letnik 1981, možne ^^tnacije. _g 85-416_20032 iAD0 karavan 1200, letnik 1981, pro-■2^-ali menjam. __> 70-045_20037 feam WARTBURG karavan, letnik ■^Ribenska 30, Bled_20040 !>dno prodam GOLFJGL, letnik 1981 3*^28-361_20042 Nam 2 leti star WARTBURG, z dodat-J^premo. .B* 75-090_20043 Nam JUGO 45, letnik 1985. __■ ^_20045 (, '* TL, letnik oktober 1982, registriran oktobra 1992, popolnoma obnovljen, tlr°dam za 4.800 DEM. Habjanič, Fin- JgarJeva 16, Lesce,-g 77-910, dopoldan ^___20050 Nam JUGO 55 Koral, letnik 1991. __» ^_20052 , Nam R 5, lestnik 1986, francoske izdere, dobro ohranjen, 57-936 20060 Vty ■IETTA, letnik 1990, model 91. z do- ■h'Io opremo, kot nov, prodam. ^__)____20061 Nam R 4 GTL, letnik 1984. Zadnikar !g*__Zvirče 71. Tržič_20067 Nam R 4 GTL, letnik 1983. Cena ^gOTJEM. 48-171_20068 ^g°dno prodam Z 850. __» 41-888 20071 Nam JUGO 45. letnik 1989, rdeče bar- 211-551 20073 i! ,Vdno prodam CITROEN GS 1.3, le- ■ ... ^ 1980, Cena 20.500 DEM. "XV #11. T ^32, dopoldan (Matjaž) 20074 _ 0 Strojni ključavničar, z B,C,E kategorijo, delavnico in stružnico, išče zaposlitev ali delo na domu. Možno tudi sodelovanje v kovinoplastiki. Šifra: ZANESUIV 19582 Iščem DELO na dom. Imam prostor, 212-200_19665 VAS ZANIMA DELO V GLEDAL1Š-ČU7 Prešernovo gledališče Kranj vabi k občasnemu sodelovanju FRIZERJA ali FRIZERKO. Delo se bo opravljalo v kranjski gledališki hiši in na gostovanjih. Prosimo vas, da pridete na pogovor ali nas pokličete po 222-681, vsak dan med 8. in 12. uro 19683 Lep zaslužek dobi POTNIK z lastnim prevozom, g 325-678 19709 Kranjska gora - APARTMAJI PRUSNIK - nudimo STANOVANJE za opravljanje čiščenja in pranja v objektu, flfc + tele-fax 43-233_19744 V Tržiču takoj honorarno zaposlim UO v dopoldanskem času. Šifra: TRŽIČ 19748 Iščem ŠOFERJA za vlačilca. Šifra: ŠOFER_19774 AKVIZITERJI in akviziterske skupine, pozor! Za prodajo atraktivnega švicarskega proizvoda nudimo zelo dober progresivni zaslužek. 061/453-603 19775 Zanimiva PRODAJA, ugodno plačilo ta-koj. 323-147, pop._19809 PRODAJALCE božičnih artiklov, iščem. __» 242-331_19819 Odličen zaslužek nudim POTNIKU, __• 325-678 19850 Vzamem DELO na dom. g 327-349 _ Nujno iščem kakršnokoli DELO. Eva, Je- lovška 21. Bled__19868 Iščem DELO na domu, možnost postavi-tve stroja. qf 217-119_19883 Ansambel išče PEVKO in TROBENTA-CA. 631-746_19884 Pridnim nudim dober ZASLUŽEK do praznikov, 329-642_19899 Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizi-terstva. __* 77-609_19929 Iščem AKVIZITERJE. __» 221-321, int. 22-41. Darja Porenta 19930 V redno delovno razmerje sprejmemo SLAŠČIRJA ali SLAŠĆIČARKO, z ustreznimi izkušnjami in delovno prakso. Vaše prošnje sprejemamo na naslov: Vika Kutnar, Oprešnikova 28, Kranj 19932 21 -letna administratorka išče redno ZAPOSLITEV. 50-852 19948 V redno delovno razmerje sprejmem 6 KV KROJAČIC - KROJAČEV, z najmanj 3 leta delovnih izkušenj. OD zelo visok. Prijavite se lahko na 326-914 20091 Honorarno zaposlimo ŠIVILJO 218-436 19647 Sodno prodarmSIMCO Talbot 1005 LS. bjNsirirana do 24. 9. 1992. Koritenska 9, Cb^l 20075 Nam GOLF JX, letnik 1986, 78 000 O g 324-634 20078 p*-^^__„ ?Nam OPEL MANTO, letnik 1977. __• 22^)72_20080 Nam R 4 GTL, letnik 1985 123-776 20082 r°dam z 750, letnik 1980. __» 43-187 -_____ _20083 _°,dam ŠKODO Favorit 136 LS. letnik . bela. g 45-662 1)9 /°dam OPEL. KADETT, letnik 1970, za->!!"■__> 421-662 20086 hS*»m N JUGO 55, letnik 1989. 20088 am R 4, letnik 1979, registriran celo 9 325-862 20090 si j^am R 4^ letnik 1979, registriran do >er U 2> 1992, «• 47-532 20094 iv •• letnik 1978, prodam, 70-401, 20095 &>dno prodam obnovljeno DlANO, re--^ana. _g> 85-280 20096 'roUa aam Z 128. stara 2 leti. 45-155 L4/iTL, letnik 1987, prodam za 4.000 j^jj^j? 061/614-584_20102 u°Cen' prodam LADO, letnik 1980, regi-v^na.g 41-044 20107 N^n° prodam YUCiO 45/A, letnik 86. <^J_as I, Radovi lica ZAPOSLITVE Sjr11^ dekle išče zaposlitev v STREŽBI. ^222VNArAKARIC-A 18313 MiilJp---•_ biii "-a 7 dvema otrokoma nujno potrebo,! ^°datni ZASLUŽEK ali DELO na sMifra: STISKA 18675 Nuj~—-—-—_— /°. P°'rebujem redno ali honorarno ?t>;°SL!TEV v gostinstvu. SiTra: STRE- S> 18902 ^|7t-----______ dirn ivno ZASTOPNIŠKO DELO nu-[^•° Predvsem osebam s prevozom. Pro-Hinj*'n°st nastopanja na trgu z vpeljalo Pr°jektom je garancija izrednemu '"žku. g 327-058. od 19.30 do 21.30 _^_19224 j^lim KV PEKA. Podnom 9, Zg. Gor- fi^d^g 41-377. zvečer_19444 n0[ RAVNIKA, s končano Srednjo eko- Prodam brejo KRAVO po izbiri, ali menjam za bika. Silva Čebulj, Vopovlje 16, Cerklje_18975 Prodam jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo. Ljubljanska 43, Radovljica 19442 Prodam 14 dni staro TELIČKO simental-ko in jedilni FIŽOL. Zg. Bitnje 18, Žabni-ca_19574 Prodam KOKOŠI Ce na 70 SLT za kos. __> 64-226__19577 Prodam 3 mesece staro TELICO. 57-925 _19617 Prodam KOBILO ali ŽREBICO haflin- ger. __» 57-977_ 19633 Prodam 7 tednov starega TELETA za za-kol. Unovče 32, Cerklje_ 19639 Prodam polovico KRAVE 64-011 _____19645 Srebrno PUDLICO, z rodovnikom, pro-dam. __* 50-789_19652 Prodam brejo TELICO simentalko. Rateče 121. __> 88-566_19714 Prodam mlado KRAVO simentalko, v 8 mesecu brejosti __» 68-255 19746 Prodam 160 kg težko TELIČKO. Lojze Jagodic. Lenart 5, Cerklje 19750 Prodam mlado KRAVO po izbiri. Tupali-če 7, Preddvor 19763 Prodam 3 tedne starega BIKCA simental-ca. Begunjska 27, Tržič. __» 50-823 19766 Prodam delovno KOBILO z žrebetom. Zg Bela 19. Preddvor 19823 Prodam KOKOŠI pred nesnostjo. Ga-šperlin. Moste 99. Komenda 19851 Prodam I teden starega BIKCA. Joža Šink, Suha .38, Kranj 19874 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simen-talko. Dragočajna II_19877 Oddamo pol leta starega PSA čuvaja. 721-146 19902 šolo, zaposlimo l_*5£visu, 242-594 računovod-19472 ^0 ^'KUPE duet ali trio - igranje za %i yS,r"vo V Avstriji, Dobro plačano' S2-I06, vsak dan. po 16. uri 19578 BoSteO IMEWS D B SPLAV v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 IjEDNJA LESARSKA ŠOLA ">IdHčeva 59 ^220 Škofja Loka vrednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59 vabi k vpisu Solo za odrasle za poklic MIZAR. Slušatelji morajo imeti |a .avUeno dveletno poklicno šolo ali skrajšani program. Šo-datJe potekalo leto in pol v popoldanskem času. Kandi-te vabimo, da takoj pošljejo prijave na naš naslov. Nudimo vse vrste finančno - računovodskih storitev zasebnim podjetjem!! Tei 064/242-207 Breje OVCE, prodam. __» 692-761, zve-čer ali 311-471_19907 Prodam 5 let staro brejo KOBILO haflin-ger. -g? 692-761_19908 Prodam čistokrvnega črnega PUDLA, brez rodovnika, g 48-090_19917 Prodam PRAŠIČA za zakol in REPO za kisanje. Potočnik, Polica 9, Naklo 19919 Prodam BIKCA simentalca za rejo. Češ-njevek5, Cerklje. __f 421-538 19921 Menjam 6 mesecev staro TELICO za bika. Posavec 124 19924 Prodam KOKOŠI za zakol ali rejo. Praše 10, Mavčiče_19925 Prodam polovico BIKA. __> 695-095 Prodam 3 tedne starega TELETA. ^ 631-581_19955 Prodam I teden starega BIKCA simental- ca. 73-041_19968 Prodam enoletne KOKOŠI. Soklič. Selo 28, 78-608 19972 KANARČKE Lipokron in Mozaik, ugod-no prodam. Hf 692-006_20024 Prodam 100 kg težkega BIKCA. «__> 48-591 20051 Prodam BIKCA simentalca, težkega 300 kg, za nada Ij no rejo. Luže 19, Visoko Prodam visoko brejo TELICO simental-ko. Trboje 70/a, Kranj_19984 Prodam 5 mesecev brejo TELICO simentalko. __» 66-117 20009 OPRAVIČILO Pri zahvali za pok. OLGO KOPAČ je bilo pomotoma napisano, da se zahvaljujemo ekipi ZK Kranj za nudeno pomoč. Pravilno se glasi: Zahvaljujemo se dežurni ekipi Zdravstvenega doma Kranj za nudeno pomoč. Za napako se opravičujemo. V SPOMIN Mineva dve leti od žalostnega slovesa MARJETE PETERNEL pr. por. Kern Mami, za nas boš vedno ostala del nas — zapisana v srcu! Sinova Jože in Peter z družino Pšata, 8. novembra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ALOJZIJA ČUKA Kozinovega ata iz Bitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej sosedom Čečovim, Erženovim in Vilfanovim, sošolcem, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku za vso pozornost ob njegovi bolezni. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, ZB ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zg. Bitnje, 28. oktobra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ROZALIJE KRNIČAR se najlepše zahvaljujemo vsenv ki ste jo imeli radi in ste jo tako številno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in počastili njen spomin v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za poslovilni obred in tolažilne besede ter pevcem za zapete pesmi. Kranj, 2. novembra 1991 VSI NJENI ZAHVALA Le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite . . . Po nepremagljivi bolezni je v 62. letu starosti sklenil svoje delovno življenje naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric MIHA NAGLIC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu v času bolezni stali ob strani, še posebej osebju oddelka 200 Instituta Golnik ter dr. Udirju za zdravljenje in lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem Gozdnega gospodarstva Kranj, kolektivoma Ona On in Modus Kranj, GD Kokrica in ZB Kokrica, ki so v teh težkih dneh sočustovali z nami, nam izrekli sožalje, prinašali cvetje in sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene, se ga spomnili v molitvi in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovim kolegom gasilcem za zvesto spremstvo in govor, g. župniku Kovačiču in bolniškemu kuratu g. Župančiču za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem in slehernemu posebej še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kokrica, Kranj, 26. oktobra 1991 V 56. letu starosti nas je za vedno zapustila draga sestra MAJDA ŽARIČ rojena Luznar Pokopana je bila 1. novembra 1991 v Spužu pri Tito-gradu, daleč od rodne gurde. ŽALUJOČI: brat Franc z družino Kranj. 1. novembra 1991 zahvala Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ALOJZIJE HUDOLIN roj. Tušek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za denarno in drugo pomoč. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Škofja Loka, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče ANTONIJE ŠTENDLER roj. Eržen se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se int. oddelku bolnišnice Jesenice, posebej dr. Mulejevi in dr. Resmanu za dolgoletno zdravljenje, pevcem KUD Stane Žagar Kropa, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Alenka, sin Marko z družino Boh. Bistrica, Radovljica, 28. oktobra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame SILVE LESKOVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom za vso pomoč, dr. Krečevi in dr. Koselju, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepe pesmi. Hvala vsem in vsakomur posebej! VSI NJENI Naklo, 3. novembra 1991 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano a v srcih naših boš ostal. V osmem letu smo se 27. oktobra za vedno poslovili od nadvse ljubljenega sina, bratca, vnuka, bratranca in nečaka PRIMOŽA SINKOVIČA roj. 20. 3.1984, učenca 1. c razreda Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Največjo zahvalo smo dolžni pediatričnemu oddelku kirurških strok UKC Ljubljana — intenzivni oddelek za ves trud, da bi ga rešili. Zahvala sosedom in vsem, ki so njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Zahvala velja tudi Tekstilindusu, Savi Kranj, učencem, učiteljem ter pevskemu zborčku OŠ A. T. Linharta Radovljica. G. župniku in ministrantom za lep pogreb in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. ZA NJIM ŽALUJEJO: mamica, oči, sestra Tatjana, brata Andrej in Tomaž, stara mama in ostalo sorodstvo Radovljica, Zg. Bitnje, Lucija, Novo mesto, Veliki trn, Ljubljana, Raka GLAS OD TORKA DO PETKA ( Slovenija in svet Bo kazen nadomestila priznanje Torkovo zasedanje v Haagu je po zaslugi Srbije in Črne gore zapeljalo dogovarjanje o miru v slepo ulico. Evropa tokrat misli resneje s kaznovanjem tistih, ki ne sprejemajo modela lorda Car-ringtona. Bo med kaznovanimi tudi Slovenija, ki vztraja na popolni samostojnosti? Po besedah glavnih slovenskih pogajalcev v Haagu, predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, nam je vodstvo konference uspelo prepričati, da Slovenija zagovarja model mirnega reševanja jugoslovanske krize in ne nasprotuje novim državnim zvezam ali državi na ozemlju bivše Jugoslavije, vendar Slovenija v nobeno od teh zvez ali držav ne bo vstopila. Pristaja kvečjemu na cono svobodne trgovine po vzoru Efte, tesnejše povezave pa niso njen interes in niso skladne s plebiscitarno odločitvijo državljanov Slovenije. Če do danes po sklepu lorda Carringtona ne bo miru in ne bo soglasja k njegovemu predlogu, bo Jugoslavija deležna političnih in gospodarskih sankcii Sadovi obiska v Barceloni Delegaciji Kranja in Ljubljane, ki sta bili na konferenci evropskih mest v Barceloni v Kataloniji, sta utrdili vezi z nekaterimi mesti in strankami v Evropi. Kranjska delegacija se je ustavila v pobratenih mestih La Ciotat v Franciji in Rivoli v Italiji. Dogovorili so se, da bo iz La Ciotata prišla v Kranj delegacija gospodarske in podjetniške zbornice, iz Rivolija pa delegacija, sestavljena iz predstavnikov občine in gospodarstva. V Sloveniji pa so bili dva dni predstavniki katalonskega parlamenta, predvsem republikanske stranke, ki se zavzema za neodvisnost Katalonije. Ta in še nekatere druge stranke, ki so se otresle diktata Madrida, so veliko naredile za promocijo Slovenije v Kataloniji in za seznanjanje Kataloncev s prizadevanji Slovenije za osamosvojitev. oziroma bodo padle v osamo neposlušne republike. Slovenija naj ne bi bila med njimi, saj je edina vlekla resne poteze za mir in spoštovala vse dogovore od Brionske deklaracije naprej. To sta Kučanu zagotovila tudi Carrington in odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vance. Prav lahko pa se tudi zgodi, da bo haaška konferenca prekinjena in s priznanjem Slovenije po tej poti ne bo nič. Srbski dodatek, da imajo, razen republik, tudi narodi pravico živeti v eni državi (rešitev za veliko Srbijo), postavlja vse skupaj na začetek in Slovenija si bo morala mednarodno priznanje izboriti sama, brez kakršnega koli sopotnika. Očitno se začenja boj za dediščino Jugoslavije. V igri je tako Hrvaška, ki podpira skupnost suverenih držav, kot Srbija s predlogom za enotno državo republik in narodov. Vse to odmika začetek razprave o delitveni bilanci, ki jo zahteva Slovenija. Sploh pa je vprašljivo nadaljevanje konference, ko se vojni spopadi v Jugoslaviji stopnjujejo. Izseljenski izziv vladi V Ljubljani se je mudil dr. Zlatko Avrelius Verbič, posebni svetovalec kanadskega zunanjega ministrstva in pooblaščenec slovenskega zunanjega ministrstva v Torontu. Slovenija ima v glavnem mestu države Ontario svoj biro, visoki gost pa se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal tudi s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom o odprtju slovenske- Slovenski protest Pred dnevom mrtvih in obiskom italijanskega predsednika Cossige na Tržaškem in v Novi Gorici je bilo več manifestacij neofašistov. Ni šlo le za vzklike zoper Slovence in zahteve po vrnitvi Istre, ampak so skrajneži poškodovali slovensko osnovno šolo na Zgoniku na Tržaškem ter spomenik padlim. Slovenski zunanji minister dr. Rupel je italijanskemu zunanjemu ministru De Michelisu izrazil svoj protest in obžalovanje, da se to dogaja sredi prizadevanj za višjo stopnjo zaščite manjšin na obeh straneh ter krepitve sodelovanja med Italijo in Slovenijo. ga predstavništva v tem mestu takoj, ko bo Slovenija mednarodno priznana. Verbič je med drugim dejal, da se je po odhodu armade iz Slovenije zaupanje izseljencev v slovensko državo povečalo. V Torontu je veliko Slovencev, mnogi so uspešni poslovneži, tudi milijonarji. Toronto je v tem oziru zanimivejši za Slovenijo kot Cleveland, kjer žive Slovenci iz tretje ali četrte generacije. Plazu navala kanadskih poslovnežev pa ne smete pričakovati, je dejal Verbič, saj vsak, ki je težko prislužil kapital, dobro premisli, kam ga bo vložil in kako ga bo obrnil. V gospodarstvu ni sentimentalnosti. Kanadski Slovenec je tudi priporočil slovenski vladi tesnejše sodelovanje z izseljenci, tudi z njihovimi izkušnjami pri iskanju raznih rešitev, tudi pri lastninski zakonodaji. • J. Košnjek HAN^, TAKOJ NEHAJ S TRAPASTini Protesti » srbi 50 03tanovili 5A0 mOnchea/ ff Odločna zahteva Liberalnih demokratov V V Nadzor nad obveščevalnimi službami Tudi narodni heroji ne smejo imeti povsem prostih rok pri delu. Ljubljana, 5. novembra - Javno zapisana opozorila na sume, da varnostna služba pri ministrstvu za obrambo pri svojem delu prekoračuje predpisana pooblastila, so bila povod za tiskovno konferenco, ki jo je včeraj sklicala Liberalno-demokratska stranka. Kot je med drugim poudaril član njenega izvršnega odbora Jasa Zlobec, je Janša resda postal narodni heroj, vendar tudi takim osebam ni moč dovoliti nezakonitih postopkov. Liberalno-demokratska ne obstaja, stranka pa meni, da ureditev razmer. Skupščina mora takoj poskrbeti za nadzor varnostne službe pri obrambnem ministrstvu, komisija za nadzor pa naj razišče navedbe stranka je že med sprejemanjem novega obrambnega zakona in tudi pozneje v nekaterih delovnih telesih opozarjala, da je dal zakon novi varnostni službi pri ministrstvu za obrambo velika pooblastila, obenem pa je ta služba ostala brez kakršnekoli kontrole. Obravnavanje konkretnih primerov v dnevnem tisku, ki je opozoril, da teritorialci lovijo oficirje JA, pa je vodstvo LDS spodbudilo k sklicu tiskovne konference o njenih pogledih na delo te službe. Član izvršnega odbora LDS Miha Kozinc je med drugim poudaril, da sum v prekoračitev pooblastil še bolj utrjuje pojasnilo obrambnega ministrstva, češ da je v konkretnih primerih šlo za storitve kaznivih dejanj neupravičenega posredovanja zanimivih podatkov. Po njegovi razlagi tako dejanje ima varnostna služba TO pristojnosti zgolj v upravnih organih za obrambne zadeve in ne pri državljanih izven njih. Član izvršnega odbora LDS in član komisije za nadzor nad zakonitostjo dela službe državne varnosti Jaša Zlobec pa je opozoril, da ne gre za staro igro rav-barjev in žandarjev, ampak za vzpostavitev pravnega reda v mladi državi. Po njegovi oceni namreč ni moč sprejeti Janševega predloga, naj bi nadzor nad to službo opravljala komisija za obrambo pri skupščini RS, marveč bi morala biti ena komisija zadolžena za nadzor nad obema obveščevalnima službama. Dejal je tudi, da se morajo narodni heroji prav tako podrejati zakonitosti pri delu. Podpredsednica izvršnega odbora LDS Vika Potočnik je predstavila zahteve stranke za Klavdij Tutta v Groharjevi galeriji - Umetnik generacije »osemde-setletih«, kot imenujejo akad. slikarja Klavdija Tutto, je ustvarjalec svojskega izraza, zato je njegov slikarski rokopis vedno mogoče prepoznati. Njegova slika je produkt zunanjega in notranjega sveta, življenja telesa in duha, resnice in fantazije piše o umetniku Alenka Domjan v spremni brošuri k razstavi. »Sonce, menhirji, trn in roža kot metamorfoze kamnitega kraškega sveta so se v Tuttovem slikarstvu rodile in ostajajo karakteristične do danes...« Skratka, zanimiv likovni gost v škofjeloški Groharjevi galeriji. Na sliki: s sredine otvoritve - umetnik na razstavi. - L. M. - Foto: Jure Cigler Cvetje v jeseni Kranj - V Prešernovem gledališču bo v nedeljo, 10. novembra, ob 19.30 gostovala igralska skupina iz Poljan nad Škofjo Loko s predstavo Cvetje v jeseni v dramatizaciji in režiji Mirana Hercoga. Čisti dobiček predstave je namenjen Rdečemu križu Kranj za pomoč hrvaškim beguncem. DOMUS razstavlja Kultura pitja vina Ljubljana, novembra - V času martinovanja, od 7. do 14. novembra, bo v Centru za zaščito potrošnikov v Ljubljani, na Kardeljevi 2, že drugič pripravljena razstava pod naslovom "Kultura pitja vina" in verjetno bo postala tradicionalna. Namenjena je potrošnikom, ljubiteljskim vinogradnikom in kletarjem, trgovcem in gostincem. Tokrat bodo predstavili proizvajalce vin, sirov in pršuta ter izdelovalce vinskih kozarcev in embalaže. Sodelovala bo vrsta slovenskih proizvajalcev vin, tudi zasebnikov. Vsak dan bo seveda tudi pokušina vin in res je ne gre zamuditi. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. • D. D. 15 let Obrtne zbornice Škofja Loka Škofja Loka, novembra - V soboto, 9. novembra, bodo obrtniki škofjeloške občine proslavili 15-letnico svoje Obrtne zbornice, vanjo se je junija letos preoblikovalo dotedanje Obrtno združenje Škofja Loka. Predstavili bodo kroniko Loška obrt v 15 letih, ki sojo izdali ob tej priložnosti, podelili bodo priznanja, nastopil bo Škofjeloški oktet, čigar pokrovitelj je Obrtna zbornica Škofja Loka. Proslava pa bo združena s koncertom Slovenskega okteta, zato bo tudi privlačni kulturni dogodek. Prireditev se bo ob 18. uri začela v prostorih šole Ivana Groharja v Podlubniku. Koncert slovenskih narodnih Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče v sodelovanju z Moškim pevskim zborom KUD Triglav Duplje in Moškim pevskim zborom Bohinj iz Bohinjske Bistrice prireja koncert slovenskih pesmi. Koncert bo v soboto, 9. 11. 1991, ob 19. uri v dvorani Osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču. Ljubitelji zborovskega petja vljudno vabljeni. Odbor MPZ Svoboda Stražišče v časopisju. Predsedstvo oziroma njegov svet za varstvo ustavne ureditve naj pripravi informacijo o dosedanjem nad' zoru nad omenjeno službo, lZ' vršni svet pa naj posreduje skupščini vse podzakonske a[ te, na osnovi katerih deluj« omenjena služba. Stranka zah' teva tudi spremembo zakona i" omejitev pristojnosti te službe samo na teritorialno obrambo • Stojan Saje Minister Janša zavrača obtožbe LDS Ravnanje liberalnih demokratov razume kot opravičilo obnašanja stranke. Ljubljana, 7. novembra - S pojasnili Liberalno-demokratske stran* ke o delu varnostne službe pri obrambnem ministrstvu na tiskovni konferenci začetek tedna se v tem ministrstvu ne strinjajo. Zato i' tudi zaradi drugih kritičnih prispevkov v medijih o delu te službe K ministrstvo za informiranje sklicalo novinarsko konferenco z repu* bliškim obrambnim ministrom Janezom Janšo in Andrejem I.ovši' nom iz uprave za varnost pri ministrstvu za obrambo Republik* Slovenije. Minister Janša je odločno zavrnil vse obtožbe LDS. Glede trditve, da njihov varnostni organ deluje proti civilnim osebam in prek zakonskih pristojnosti, je zanikal oboje. Poudaril je, da ni šlo za civilne, ampak vojaške osebe, ki so jih aretirali zaradi suma o zbiranju obrambnih podatkov; njihova varnostna služba je ravnala po zakonu o obrambi in zaščiti. Poleg popolne depolitizacije obrambnih služb, ki preprečuje kakršenkoli vpliv na njihovo delo, je kot oblike uspešne kontrole navedel še sodni in parlamentarni nadzor. O razmejitvi pristojnosti varnostnih služb pri ministrstvih za obrambo in za notranje zadeve je pojasnil, da gre v prvem primeru za vojaško, v drugem pa za civilno področje, vendar so pooblastila pri delu enaka. Vsi predpisi, po katerih delujej? varnostni organi, so javni Neutemeljene obtožbe LDS }e minister Janša označil za p^ skus opravičila lastnih dejanj stranka je namreč pred vojno Sloveniji trdila, da je vsak od' por nacionalna katastrofa. C* bi sprejeli njeno tezo, je še ocC' nil slovenski obrambni min1; ster, bi bila Slovenija danes al' okupirana provinca ali vojaški klavnica. V nadaljevanju tiskovn* konference je Andrej Lovši" predstavil organiziranost in na; čin dela uprave za varnost pri ministrstvu za obrambo. OdgO; voril je na več vprašanj v zvez' s postopki pri delu, minister Janša pa je med drugim ocejl tudi sedanji varnostni položaj v Sloveniji. • Stojan Saje Ljubljanska borza včeraj: Nova inflacijska navijanja tečajev I Ljubljana, 8. novembra - Običajni četrtkov sestanek na Lj»)' bljanski borzi, d. d., je včeraj prinesel nov inflacijski nemir in ■ občutno rast tečajev za vrednostne papirje. Od tečajev, ki so s' glede na ponudbo ter povpraševanje oblikovali v torek, se vfc; rajšnji kar dobro razlikujejo. Najbolj popularni slovenski vreo' nostni papir, s katerim se tudi največ trguje, je obveznica Rep11' blike Slovenije št. 2. (RSL 2) - včeraj je dosegla tečaj 89,6. TorkOv tečaj je znašal 86,0 - še prejšnji četrtek, na sam svetovni dan vat' čevanja, 31. oktober, je njen tečaj znašal 80,5. Ni kaj, rast v ene"1 tednu je pomenljiva in kar nekako zelo podobna dogajanjem n* borzi, ki smo jih letos že vsaj dvakrat doživljali. Slovenskega tolarja se je več kot očitno lotila inflacija. P? prvem mesecu od uvedbe nove slovenske monete je že možno sfl sati izjave o neustreznem tečaju tolarja, ki jih dokazuje za 30 Om stotkov višji menjalniški tečaj pri odkupu ali nakupu deviz glede na uradno tečajnico Banke Slovenije. Ob statistično ugotovljen1 rasti cen, ki znaša skoraj toliko kot zakonsko določena letna stopnja inflacije (tudi ta zakon je star vsega mesec dni), so vČe' rajšnji dogodki na Ljubljanski borzi navsezadnje kar logični. 0&| veznica RSL 1 je včeraj dosegla tečaj 115,5 - prejšnji četrtek je H še 112,5. Dejstvo, da je te obveznice mogoče normalno prodaja11 in kupovati v Ljubljanski banki, je morda še najbolj vplivalo n* to, koliko je tečaj poskočil od torka do včeraj. V primerjavi z oh' veznico RSL 2 pravzaprav zelo malo: v torek je znašal 115,0. Še o drugih vrednostnih papirjih na Ljubljanski borzi vČe' raj: obveznica mesta Ljubljane je dosegla tečaj 90,1 (prejšnji četf' tek 80,0); obveznica PTT Ljubljana je skočila na 115,0 (pred tednom je bil tečaj le 104,9). Zelo živahna pozna jesen se očitn0 obeta (tudi) na borzi. to>, Kun J" •vin iT k S k Minister Šešok in davki O tem, da je slovensko javnost finančni minister Dušan & šok z govori v republiškem parlamentu že vsaj dvakrat pošten razburil, ni treba posebej osveževati spomina: ko je nastop', mandat, je na splošno osuplost odgrnil tančico ter podal nič**} razveseljujoče napovedi naših možnosti v prihodnjih letih. Prej/ nji mesec pa je poočital davkarjem po občinah, da slabo delaj0' nakar je v javnosti znova završalo. f S svojo kritiko je minister močno ošvrknil tudi Gorenjce, K* je kranjske in radovljiške dacarje uvrstil na spisek manj učinko vitih. O nasprotnih argumentih iz obeh občinskih davčnih upr^ smo precej poročali - ravno tako tudi iz drugih občin, ki jim J minister požugal z zaprtjem pipice iz republiškega proračun : pošiljajo odgovore, da so ministru iz republiške davkarije posla napačne ter nepopolne podatke. In k vsemu temu ping-pongu med Ljubljano, Kranjem, r.. dovljico in drugimi po Sloveniji je pikro dodal gorenjski obrtn« j če bo šlo tako naprej, bo prav vseeno, kdo ima bolj prav. KaJ davčne uprave ne bodo imele več kje kaj vzeti... \ K kje to ar K jo i\ k h ]I4