Iz domače in tuje prakse 
Izobraževalne dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije 
Naloge Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je mogoče 
opravljati po lemeljoih načelih trajnos[i, sonaravnosti in 
mnogonamenskosti gozdov le z dobro izobražen im stro-
kovnirn osebjem, osveščeni mi in usposobljenimi lastniki 
gozdov in osveščeno javnostjo. Zato je izobraževanje in 
osveščanje javnosti in lastnikov gozdov med nlljpomem-
bnejšimi nalogami ZGS. Utemeljitev izobraževalne dejav-
nosti ZGS je v Zakonu o gozdovih in v Programu razvoja 
gozdov Republike Slovenije. Oba dokumenta govorita o 
izobraževanju zaposlenih v ZGS in o izobražev;mju o;.:i-
roma osveščanju lastnikov in javnosti. 
Ko govorimo o izobraževanju lastnikov gozdov in jav-
nosti, se srečujemo s pojmi: stiki z lastniki gozdov, stiki z 
javnostjo, osveščanje, prosvetljevanje, izobraževanje, us-
posabljanje. Povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega 
jezika (SSJ) pomeni izobraževanje skrbeti za vzgojo in izo-
braževanje mladine, oblike izobraževanja odraslih. osveš-
čanje- osvestiti: narediti, da kdo kritično presoja, spoznava 
svoja in tuja dejanja, mnenja, čuti odgovornost zanje (SSJ), 
prosvetljevanje- prosvetliti: s poučevanjem, izobraževan-
jem doseči, da kdo misli in dela brez predsodkov, razumno 
(SSJ) 
Zaposleni v ZGS so torej v vlogi predmeta (objekta) 
izobraževanja in v vlogi izobraževalca lastnikov gozdov 
in javnosti. Kot izobraževalci so delavci ZGS tudi pri 
notranjem, intemern izobraževanju in usposabljanju za-
poslenih v ZGS. Izobraževalna dejavnost ZGS je zahtevna 
in kompleksna. 
Koncept izobraževanja v ZGS opredeljuje mesto in 
vlogo izobraževanja v ZGS, ciljne skupine in dolgoročne 
cilje izobraževanja, metode in oblike izobraževanja, na-
črtovanje in organiziranje izobmževanja. 
Glavne ciljne skupine izobraževanja v ZGS so: lastniki 
gozdov, javnost in delavci ZGS, torej zelo številna in 
raznolika populacija. Samo lastnikov je v Sloveniji med 
250.000 in 300.000, z osveščanjem pa se obračamo na vso 
slovensko javnost. 
Oblike in metode dela so odvisne od značilnosti ciljne 
populacije oziroma skupine. Pri izobraževanju ločimo dve 
glavni obliki: formalno in neformalno. Pri formalnem 
izobraževanju, kjer gre za uradno priznano pridobitev 
izobrazbe,je ZGS vezan na ustrezne izobraževalne usta~ 
nove. 
Med izobraževanjem in osveščanjem je razlika v in-
tenzivnosti in metodah. Pri osveščanju v večji meri upo-
·T. L. dipl. inž. gozd .. Zavod za gozdove Slovenije, Večna 
pot 2. 1000 Ljubljana, SLO 
42 
rabljamo medije. Pri izobraževanju je treba upoštevati, da 
imamo v veliki meri pred seboj odrasle, in zato upoštevati 
metode izobraževanja odraslih, ki so drugačne kot pri 
izobraževanju mladih. Zelo važna oblika pri ciljni skupini 
delavcev ZGS je samoizobraževanje, za lastnike gozdov 
pa svetovanje pri vsakdanjih stikih gozdarjev ZGS z \ast-
niki gozdov. 
Izobraževanje je nujno dobro načrtovati. Načrtujemo 
na več ravneh: 
Dolgoročne usmeritve (za obdobje 3 do S let), letni plan 
izobraževan ja po ciljnih skupinah, ki je del celotnega 
letnega prograrna dela ZGS,osnovni izvedbeni izobraže-
valni program ali projekt. 
Izvajalci izobraževanja so izobraževalci (predavatelji, 
inštruktorji, moderat01ji) oziroma izobrazevatne ustanove, 
ki izvedejo izobraževalni program po vsebinski plati, po 
ustrezni metodi, kije določena v izobraževalnem programu 
in izobraževalnem gradivu. Izobražujemo z lastnimi (in-
ternillli) ali zunanjimi izvajalci ali v kombinaciji. 
Organiziranje izobraževanjLl zajema skrb za potleben 
prostor, tehnične pripomočke in opremo ter postopek pla-
čevanja stroškov, evidenco udeležbe, časovni potek izo-
braževalnega programa. 
Do sedaj je Zavod za gozdove Slovenije izvedel šte-
vilne dejavnosti za izobraževanje lastnikov in osveščanje 
javnosti. Usposabljanje za v amo delo v gozdu in za nego 
gozdov sta prioritetni temi za lastnike. Neposredna ude-
ležba nekaj tisoč lastnikov na usposabljanju je videti majh-
na v primerjavi s celotnim številom lastnikov, vendar je 
treba upoštevati, da je usposabljanje smiselno le za tiste 
lastnike, ki de!o v gozdu opravljajo sami zase ali za druge, 
in daje interes lastnikov gozdov za usposabljanje za nego 
gozda, ki je zelo dolgoročna investicija, še majhen. 
Udeležba lastnikov na izobraževalnih dejavnostih ZGS 
ni povezano z denarnimi subvencijami, ki jih daje država 
lastnikom gozdov za vlaganja v gozdove. Ta povezava bi 
morala lastnike vzpodbuditi k večji zainteresiranosti za 
izobraževanje. 
Ob izobraževalnih dejavnostih, kjer delavci ZGS na-
stopajo kot izobraževal ci in organizatorji, se kaže velika 
potreba po izobraževanju delavcev ZGS ravno za to pod-
ročje - izvedbo izobraževar\ia za lastnike gozdov in za 
javnost. 
Go2dV S5 (1997) 4