Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica;	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Novo mesto.	g u red n jšlv „ jnnpra vn . Kopitarjeva 6, Ljubljana. |
Izključna pooblašČenVa za Oglaševanje italijanskega In tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitft di izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	|	Telefon 4001— i005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana
Abbonamenti: Meso 18 Lire. Estero, me-se 3150 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.: Lubiana 10.650 per gli »bbonamenti, 10.349 per le in« k serzioni. J
N' Filiale!
Novo mestom
provenienza italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 963
Ogledniško delovanje v Sirli
V	Fezzanu prijetih 50 sovražnih ujetnikov — V Tunisu je bilo uničenih 14 sovražnih tankov štiri nasprotna letala uničena
filavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja.
Na s i r t s k e m bojišču obojestransko ogledniško delovanje.
Pri spopadih, ki so bili pretekle dni v Fezzanu, je imel sovražnik občutne izgube; prijeli smo kakih 50 ujetnikov, med njimi dva častnika.
V	Tunisu je bilo v bojih, kateri so še v teku, uničenih 14 tankov, dva oklepna avtomobila ter številna vozila.
Skupine naših letal so bombardirale in o' streljevale neko libijsko letališče, k.ier so zažgalo skladišče tekočega goriva ter uničila na tleh letala in avtomobile.
Drugi oddelki našega letalstva so delovali nad sprednjimi postojankami nasprotno razvrstitve v t u n i š k i pokrajini. Osni lovci so v dnevnih dvobojih zbili 4 letala; dvoje naših letal se ni vrnilo.
Nekaj bomb. spuščenih na kraj Sciacra (Agrigento) včeraj popoldne, jo povzročilo omejeno škodo: med civilnim prebivalstvom jo bilo 7 mrtvih in eden ranjen.
Pri sovražnih nastopih smo zvabili dve tor-pedni letali; velik del posadke je rešen.
Ruski napad! na Kavkazu zavrnjeni
Nemške čate zavzele več gorskih postojank — Včeraj so Sovjeti zgubili 80 tankov in 52 leta!
Hitlerjev glavni slan, H. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Nn zapadnem Kavkaz u je sovražnik zopet obnovil svoje že delj časa prekinjeno krajevno bojno delovanje in ponovno poskusil vdreti v postojanke nemških in madžarskih čet, pri čemer je bi! z visokimi izgubami zavrnjen v obrambnem boju. Na gorski fronti so nemške čete zavzele številne bojne postojanke. Na ostalem južnem bojišču trajajo borbe dalje. 28 sovjetskih oklepnih voz je bilo uničenih.
Po močni topniški pripravi so začeli sovjeti na nekem odseku madžarskih čet napad, ki je bil v ogorčenih borbah s sodelovanjem nemških čet zavrnjen. Nemška in hitra madžarska bojna letala so podnevi iu ponoči obstreljevala z uničujočim učinkom izhodiščne postojanke in sovražnikove kolone v pokretu.
Prr nadaljevanju lastnih napadalnih akcij na srednjem odseku vzhodnega bojišča. je padlo v naše roke več ujetnikov ter veliko število oklepnih voz in topov.
Oporišče v Velikih Lukih se brani da-Ije 7. junaško hrabrostjo, medlem ko napredujejo lastni napadi za razbremenitev oporišča.
Na področju Ilmenskega in L a d o -š k e g a jezera je sovražnik izvršil močne napade. ki pa so se razbili ob žilavem odporu nemških čet. Sovjeti so izgubili v hudih borbah 52 oklepnih voz.
V ogorčenih letalskih bojih dneva so se-
Zmagovit dan italijanskih letalcev
Afriško bojišče, 13. januarja. AS. Zadnji ponedeljek je bil zmagovit dan za italijanske lovce, ki so se udeležili bojev v Sirti. Se enkrat so italijanski letaici pokazali svoj pogum ter svojo sjio-sobnost in zadali sovražniku težke udarce. Sestrelili so skupno 11 letal in uničili več desetin oklepnih sredstev. Ko je prišlo sporočilo, da se nahajajo angleško-aineriška letala na nekem sprednjem letališču v neposrednem sovražnem sirt6kem zaledju, je dobila skupina naših lovcev pod poveljstvom majorja Lorenza Vial: povelje, naj izvede nenaden napad na to letališče. Skujiino so tvorili bombniki vrste" >Macchi 202«, spremljali pa sta jih dve drugi lovski skupini pod poveljstvom podjx)lkovnika Tita Falcotiiia in majorja Gustava Oarretta. Napad italijanskih lovcev na sovražno letališče je bil iz-
veden v nizkem poletu: 4 sovražna letala so bila zažgana, 10 drugih pa zelo jioškodovanih. Na ]io-vratku so italijanski lovci zapazili več sovražnih oklepnih sredstev, jih napadli ter kakšnih 00 zadeli. Večina teli sredstev je bila onesposobljena. Istočasno so 6e spremljajoče lovske skupine spopadle s sovražnimi lovci, ki so bili štirikrat močnejši. jih prisilile v boj, katerega se je udeležilo okoli 100 letal. Italijanski »Macchi 202. so se junaško spoprijeli z najmodernejšimi »Spitfireji« in »Curti6si«, katere so vodili angleško-ameriški piloti ter po dolgi bitki sestrelili 5 »Spitfireljev« in dva »Curtissa«. Osem nadaljnjih sovražnih letal je bilo zadetih. Italijanska legala, ki 60 ob tej priložnosti zopet dokazala svojo taktično premoč nad številnejšim nasprotnikom, 60 zgubila le tri stroje.
Preskrba ameriškega ekspedicijskega zbora v Evropi
Ameriška intervencija v Evropi je prisilila angleško-ameriško trgovsko mornarico k najstrožjemu naporu za prevoz ljudi in gradiva. Ker pa je bila prepeljana velika množina ljudi in gradiva v kraje, ki nimajo dovolj sredstev nili za lastno vzdrževanje, je izkrcanje povečalo krizo živilskih dobav Angliji. Ne gre več za enostavno preskrbo civilnega prebivalstva, ki je bilo s jx>trebnimi omejitvami prisiljeno na borno življenje, marveč za preskrbo številnih vojaških oddelkov z živežem in orožjem, torej za preskrbo ljudi, ki jim je treba posvečati ]>osebeno skrb za telesno zdravje in duševno vedrost. Istočasno j>a jim dobavljati velike množine orožja in goriva, da se prepreči kriza zaradi pomanjkanja sredstev v primeru trdih in dolgih bitk.
Dočim so Angloamerikanci s svojim običajnim sistemom tudi v Tunisu srečno rešili vprašanje orožja, pa je ostalo nerešeno prvo vprašanje, katero stalno vznemirja zavezniško časopisje. Drugo vprašanje so rešili enostavno tako, da so poslali v prvo črto proti osnim četam francoske oddelke, nabrane po raznih kolonijah. Ti oddelki se lahko znajdejo v neugodnem položaju proti sovražniku. Angloamerikancev nič ne priganja, da bi se zanimali za te ljudi. Vedo, da nimajo nikjer prijateljev. Borijo se iz obupa vedoč, da so jih izdali zavezniki in poveljniki. Ne dezertirajo, ker vedo, da bi jih to lahko spravilo v zavezniške ječe, ki so hujše od boja samega. Pasti v zavezniške roke pomeni takojšnjo smrt brez razprave in brez opravičevanja, dočim pomeni ječa konec strašne more, ki je legla na celotno francosko ljudstvo, ki se je pogubilo, ker je poslušalo razkrojevalne nauke svojih glavnih sovražnikov, judovskih prostozidarjev.
Zbirati živež za Amerikance v Afriki in za one v angleškem imperiju, .je bila prva misel voditeljev ameriške mornarice. Zato pa so morali zaradi nevarnih praznin, katere stalno povzročajo osne podmornice v njihovem ladjevju, omejiti druge transporte, ki se jim zde manj važni. Zmanjšali so dovoz živeža za angleško civilno prebivalstvo. Ker pa je racioniranje v Angliji doseglo višek, morajo poiskati druga pota za rešitev.
Na pomoč je skočila ameriška tehnika, ki ni gledala na okusnost jedi. Vsa jedila, meso in drugo, kar pošiljajo iz Amerike, so spremenili v prah (meso, zelenjavo, mleko itd.). Ne upoštevajo, da ima meso v takem stanju manjšo redilno moč ter povzroča bolezni, posušena zelenjava pa nima vitaminov in ne nudi otrokom odjionie sile proti nalezljivim boleznim.
Vsi ti argumenti, ki bi jih na široko obravnavali, ako bi šlo za ameriško in ne za angleško prebivalstvo, so zamolčani v ameriškem tisku in poleg tega se opaža med vrstami grožnja za popolno ustavitev, če bi se kdo pritoževal nad sedanjimi dobavami.
Ta rešitev pa ima slabo stran tudi v vojaškem pogledu. Danes še Amerikanci niso uspešno vstopili v vojno na afriškem in evropskem odseku. Danes še vedno čakajo in se krepijo. Kaj bo jutri, ko bodo morali pomnožiti svoje vojne dobave, ki jih motorizirane divizije v tolikšnih količinah požirajo? Četudi bi osna obrambna sredstva — kar pa ni verjetno — ne povečala svojih napadov, ali bo ameriška mornarica mogla vzdr-
žati vojni ritem? Gotovo bo morala zmanjšati pošiljke drugam, kajti vse razpoložljivo ladjevje je že zdaj vpreženo za preskrbo sedanjih zavezniških potreb.
Rusija bo prva čutila omejitve. Lahko se bodo našla opravičila za ukinitev vsake nadal.jne pomoči. V pristaniščih bo led — ali pa bo ruski zaveznik že zagrešil kakšno napako, ki bo vzrok za izdajstvo. Toda tudi ta redukcija ne bo zadostna. Tudi Japonci so v svoji borbi na Tihem in Indijskem morju zmanjšali ameriške konvoje iu Amerikanci bodo morali iz atlantske mornarice odtegniti nekaj svojih površinskih ladij na ta prostor. Tako se bodo tudi ameriški oddolki v Avstraliji in na otokih znašli v krizi.
Zato Amerikancem ne preostane drugega, kakor popolnoma ukiniti pošiljanje živil angleškemu civilnemu prebivalstvu. Posledice tega bodo za Anglijo nepreračunljive. Hudo bo v primeru, če se b oto zgodilo istočasno s ponovitvijo bombnih napadov na angleška mesta.
Civilno prebivalstvo, ki ima nevzdržen položaj v prehrani in bo izpostavljeno še načrtnemu bombardiranju nemškega letalstva, ne bo moglo dolgo vzdržati v takem položaju. Če so Amerikanci poslali svoj močan ekspedicijski zbor v Evropo samo zato, da bi podvrgli angleški imperij svoji politični moči, je treba pričakovati tudi konec neodvisnosti angleške materinske države, ker so njene kolonije in dominijoni v velikem delu že prešli v odvisnost njenega ameriškega zaveznika.
ARU
>2 letal, med temi "6 na čemer je pogrešano eno
strelili nemški lovci : severnem odseku, pri samo lastno letalo.
V Tunisu je sovražnik pri trajajočih krajo nili bojih izgubil dosedaj 14 oklepnih voz. dva oklepna izvidniška voza in veliko število motornih vozil. Dnevni in nočni napadi nemškega in italijanskega letalstva v Severni A I r i k i so
bili naperjeni na topniške postojanke in zbirališča čet. štiri sovražna letala so bila sestreljena.
V zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva so angleška letala spet izvedla brez načrta vzne-ni i rje v alne polete nad z a p a d n i m nemški m ozemljem. Nastale izgube in škoda je neznatna. Nad obalo Rokavskega preliva jc včeraj sovražnik izgubil dve letali.
Kako je bil odbit napad na Napoli
Napoli, 1"?. jan. AS: Italijanska letala, ki so v ponedeljek uspešno branila Napnli prod napadom sovražnih letal, so uničila polovico so-vražnih letal, ki so priletela nad mesto. Ko so se ta letala usmeriHi proti Napoliju, so jih takoj prestregla domača letala, še preden se je lahko sovražnik pnftli/ul svojim ciljem. Lovci, 'ki so bili v radijski zvezi z obrambnim poveljstvom Napolija, so po odhodu na ogledniki polet, zapazili skupino sovražnih štirimotorni-kov, kateri so prišli od juga. obvestili o tem obranilm in takoj se je dvignila skupin« lovcev, katerih poveljnik je zažgal letalo na čelu sovražne skupine. Letalo jc treščilo na tla blizu Accrna (Salerno). l/ovci so nadaljevali z zasledovanjem sovražnika, dokler ni strmoglavilo drugo letalo v okolici Lionija (Aveilino). Istočasno pa je neka naša ogiednica pod |>oveli-stvom častnika, ki je že pri prejšnjem napadu na NujKili sestrelil eno nasprotno letalo, pole-
tela proti sovražniku od jugovzhoda. Veliki l>omhniki so pred streli italijanskih lovcev spremenili smer ter se oddaljili. Toda tretja patrola lovcev jih je dohitela 3000 metrov nad Slapoli.jem. Zopet se je razvila bitka nad Pro-cido. Poveljnik italijanske patrole je napadel zadnje sovražno letalo na levem krilu, ki se je po drugem rafalu zažgalo ter treščilo v morje blizu Ischije. .Nusprotni bombniki so bili še enkrat napadeni nad poltokom Sorrente in so se morali umakniti proti Missiju. Neko osamljeno lovsko letalo je napadlo še eno sovražno letalo med Napolijem in ( aserto. Tudi to letalo je bilo zadeto in se lahko smatra za i/gubljc-iio. L no letalo je zbila protiletalska obramba. Tako je sovražnik zgubil štiri letala. Pri zmagovitih nastopih so se posebno odlikovali na-slcrfnji letalci: poročniki Kerlini. Monaco, Mns-sitelli narednika-vodnika Scratini in 1'astorctto ter narednik 1'oruuci.
Rocloijubje italijanskih rojakov v Tunisu
Tunis, 12. jan. AS. Od trenutka, ko so čete Osi prišle v Tunis in se zoperstavile angloameri-škemu vpadu v francosko Severno Afriko, so se pričeli za tu bivajoče Italijane dnevi goreče zvestobe in narodnega navdušenja. Navzočnost italijanskih vojakov združenih z nemškimi tovariši, je prižgala pntriotični ogenj v srcih vseli naših rojakov tako v mestih kakor na deželi, kjer žive že v več generacijah in delajo ter doprinašajo ne-p/ecei.ljiv delež s svojo razumnostjo in delom k proizvodnji in uspevanju Tunisa.
V Tunisu, kjer Italijanov, ki so prišli iz Sicilije, naravnost mrgoli med prebivalstvom in kjer na vsaki cesti in v vsaki trgovini govorijo in razumejo njih jezik, so bile manifestacije za našo vojake brez primere v ljubeznjivosti in vzgonu. Povsod so italijanske družine vojake sprejemale in pozdravljalo kot drage sorodnike.
1'a tudi v drugih področjih so tuniški Italijani takoj začeli sodelovati z našimi Oboroženimi Silami. Tako je italijanska bolnišnica v mestu, ki je velika zgradba iu največja moderna bolniš-
nica v Tunisu ter po pravici jvonos naše kolonije, takoj dala dve nadstropji, na raz pol a ao nemškim tovarišem, tretje nadstropje pa našim vojakom. Ranjence so tu negovali italijanski zdravniki ol» ljubeznivi po<l|>ori bolničark Rdečega križa iz Tunisa. Tudi italijanski podporni odl>or je sodeloval in pomagal skupno z GIL-om našim vojakom, ki so prišli v Tunis z operacijskih področij. Več slo italijanskih delavcev zlasti šoferjev in mehanikov, je takoj dalo svoje delo na razjvolago Oboroženim silam.
Tudi v Suzi kjer živi kolonija 3.500 Italijanov, ki so |>o večini ribiči in obrtniki s Sicilije, je bil prihod italijanskih in nemških sil za našo rojake nepozaben dogodek.
V Sfasu, kjer živi 4000 Italijanov, ki so tudi prišli s Sicilije, je bil sprejem italijanskih in nemških sil izredno prisrčen. Velika italijanska šola, kjer se je osredotočilo življenje naše zajed-nice, je bila z ljubeznijo in umno preurejena v bolnišnico za prvo pomoč ranjencem z^ bojišč. Vsa italijanska kolonija je poskrbela za živila, zdravila in obleko.

700 anglosaških petrolejskih ladij potopljenih
Berlin, n. jan. AS: DNB je zvedel, da je bilo od začetka vojne do danes potopljenih 700 sovražnih petrolejskih ladij s skupno tonažo 5,100.000 ton.
Minister za javna dela v Turinu
Turin, 13. jan. AS. Minister za javna dela je dospel včeraj v Turin ter si ogledal dela za popravilo poslopij poškodovanih po nasprotnikovih letalskih napadih. Nato je na sedežu prefeklure v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika in župana Izročal funkcionarjem civilne tehnične službe ter voditeljem stavbnih organizacij. Dal je navodila za naglo nadaljevanje del. Zvečer je minister Gor-la zapustil Turin.
Brat maršala Pilsudskega umrl v sovjetski ječi
Varšava, 13. jan. AS. Globok vtis je povzročila novica, ki so jo prinesli tukajšnji 'krajevni časopisi o smrti Kazimira Pilsudskega, brata umrlega jioljskega maršala Pilsudskega. Kazimir Pilsudski je umrl po dolgenv trpljenju v sovjetski ječi.
Čungking je izčrpan
Buenos Aires, 13. januarja. AS. Izj'ava zastopnika kitajskega vojaškega odposlanca v Wa-shingtonu, da je »čungkinška Kitajska pred polnim izčrpanjem«, je naredila globok vtis v Združenih državah.
Ledeni val na Bolgarskem
Sofija, H. jan. AS: Po vsej Bolgariji se je razširil izreden ledeni val. V nekaterih krajih je termometer padel na 22 st. pod ničlo. Velike količine snega ovirajo cestni in železu, promet.
Moskva protestira pri zaveznikih
Rim, 13. januarja. AS. »Sunday Picural« trdi, da bo Moskva protestirala v Londonu in Wa-shingtonu proti razvoju položaja v Severni Afriki. »Times« piše, da je zvedel iz dobro ]x>učcnih virov, da hočejo Sovjeti storiti potrebne korake in dobiti dovoljenje, da bi poslali svoje vojaške opazovalce na ta odsek Dodaja se, da je sovjetska vlada sporočila Londonu svoje hotenje, naj se z njo posvetujejo ter naj jo jx>uče o vsem, kar se dogaja v Severni Afriki, grozeč, da v nasprotneni primeru ne bo priznala nikake odločitve, ki jo bodo zavezniki sklenili glede francoskega koloni-jalnega imperija. »Observer« napada De Oaullov odbor, ki zavzema 6tališče, da ima samo De Gaulle pravico govoriti v imenu odpadlih Francozov. List pripominja, da ni nobenega dokaza, da bi bil De Gaulle izvoljen za voditelja vseh Francozov in da morajo imeti v nekaterih primerih be6edo ter odločitev civilne oblasti.
čiščenje v Sofiji
Sofija, 13. jan. AS: Policija je pri čiščenju lokalov v prestolnici zasačila 134 neznželjenili oseb, ki niso imele dovoljenja za bivanje v Sofiji, in IkkIo zalo poslane v koncentracijska taborišča na otok Jaso« in Samotrake.

Položaj na vzhodnem bojišču
Berlin, 13. jan. AS: Mednarodna poročevalska agencija je izvedela naslednje jMidrobnosti o položaju na vzhodnem bojišču. Po silovitih in brezuspešnih napadih prejšnjih dni, so boljše-vikj južno od Stalingradn vrgli v boj nove močne sile, obupno poskušajoč zlomiti nemško obrambno črto. Povsod so bili napadi velikanskih mas zdrobljeni ob silovitem ognju nemšikega avtomatskega orožja in topništva, dočiim so na nekaterih točkah, kjer je Sovjetom uspelo vdreti v postojanke, močni nemški protinapadi takoj popravili položaj. Takojšnja in nojMisired-na uporaba svežih nemških rezerv je tako povsod zavrla vsak delni uspeli, ki ga sovražnik ni mogel izkoristiti. Bolj.šcvi.šika zbirališča so bila eesto dobesedno zmleta v nemškem koncentričnem ognju, dočim so bila njihova sredstva v velikem številu onesposobljena. Posebno veliki so bili nemški protinapadi med Donom in Volgo, kjer so bile po nekajdnevnih zagrizenih bitkah številne vasi zavojevane in se je
I>oložaj očitno zboljšal. V teh nastopili so bile razne močne sovjetske skupine obkoljene in jih zdaj uničujejo.
Na Kavkazu so boljševiki izvedli nenaden napad z motorizirano kolono, ki je prodirala v stneri proti mestu Mineralnij vodi. Majhna po-sadka tega mesta je z maloštevilnimi protitankovskimi topovi junaško zlomila napad, zadala sovražniku težke izgube, uničila 12 tankov ter odbila kolono proti vzhodu. Neka druga leteča lxil.jševiška kolonu je izrabila gosto meglo in je skušala vdireti v nemške postojanke v velikem donskem kolenu, pa je biln tudi hitro ustavljena in potem uničena. Na vseli drugih odsekih so nemške čete nadaljevale svoje premike po določenem načrtu in številni novi kraji so bili zasedeni. Pri Velikih Lukih so nemški nasknkovnlni oddelki vkl jub obupnemu sovjetskemu odporu, nadaljevali svoje napredovanje.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Prvi obračun
Časnikar Alessandro Nicotera je snoči zaključil vrsto predavanj s sledečim govorom:
Smatramo, da so v političnem življenju Ljubljane jioslednji meseci pomenili važno prehodno dobo. S temi našimi razgovori smo imeli namen doprinesti svoj delež k razjasnjevanju, ki je v teku, katero se razvija izredno počasi, vendar pa je postalo dejstvo, ki je vidno vsem.
Sedaj jih bomo za nekaj tednov prekinili v pričakovanju, da dozore drugi odločilni dogodki, ki bodo okrepili naše načelo o medsebojnem razumevanju med Italijani in Slovenci.
Zatrdno upamo, da je zima čas premišljevanja, ki prinaša vedno najboljše nasvete, da se končno pride do konkretnega sporazuma, do resničnega in pravega sodelovanja na vseh poljih delavnosti med Italijani in Slovenci.
Hoteli bi biti napovedovalci skupnega, jasnega in koristnega dela; naša želja jo. bila tudi v največji meri doprinesti delež, da bi se razjasnile in razpršile megle, ki ovijajo možgane in srca.
Dejstvo je, da se je viharno ljubljansko nebo razjasnilo. Kdor se spomni na nekatere temne
(Nadaljevanje na drugi strani.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
dneve iz preteklega leta, bo moral priznati, da piha veter milega vremena, Če že vreme ni popolnoma lepo,
Dejansko se je v dušah ustvarila neka jasnost: mi tako mislimo. Govorimo o osebah z dobrimi nameni, ki so bile žrtve tisočev negotovosti, tiso-čev napačnih napovedi, tisočev zgrešenih nad.
Naj vsakdo za svoj račun napravi majhen zaseben obračun o prestanih bojaznih in mogoče tudi o strahotah. Naj se spomni na fantastične govorice, katerim so vsi verjeli in na zmote zlobne podtalne propagande. Naj vsakdo pogleda nazaj na čase, ki so prešli in na razpoloženja, 'ki jih je bilo treba prenašati in premagati. Vsak dober meščan naj skuša vestno presoditi v svojem spominu, kolikokrat ga je vse to mimo pravih zvedlo na napačna pota. Nato pa naj vsak Slovenec usmeri svoj pogled na Italijo, ki je v boju z naj-veroloinnejšim sovražnikom, v ogromnem boju ter je navzoča med nami odločna, jasna in delavna.
O naši Italiji je treba reči, da se v sorazmerju s tolikimi hudimi preizkušnjami, katere je morala prenesti, nam predstavlja kot dežela izredno polna življenja in vzvišena stvaritev, potem, ko je zmagovito zaključila toliko bojev, ko je njen narod srečno prenesel ogromen vojni napor ne samo od leta 1939 naprej, ampak še v prejšnjih letih. Kljub vsemu se mora ta odlika Italije jasno pokazati vsakomur, kdor zna gledati nad majhnimi bedami in zmedami dnevnega življenja.
Dobro vemo, da žive nepoboljšljivi zločinci, katerim nauki dogodkov ne prinašajo ničesar; večina pa tudi po najhujših razpršitvah nazadnje vendarle najde v svojem prepričanju stalno ravnotežje.
Mi tedaj menimo, da so se pri večini Slovencev razblinili prividi, ki so se razplamteli v jeseni leta 1941 in nato še bolj v naslednji pomladi.
Možno je, da bo nasprotna propaganda skušala ustvariti druge privide. Podtalni elementi ne bodo mogli priznati, da so premagani, dokler bodo dobivali podporo in to seveda ne bo več mogoče, ker narod ne bo hotel ostati v zmoti.
Slovenski kmet bo sedaj mnogo bolj oprezen, kadar mu bodo prihajali pripovedovat, da rdeča vojska napreduje vedno bolj zmagovito. Po dolgem času se je prepričal, da se je rdeča vojska vojskovala, da so je živalsko borila, vendar pa je vedno na vseh bojiščih bila prisiljena k umiku.
Velika večina ljudstva je tudi doumela, da podtalneži lahko izzovejo več ali manj razsežne nerede, kajti povsod tam, kjer so roparji, so vedno možne zasede in ropanja, toda zato bo zatiranje vedno večje, kakor pa kateri koli upor.
Skratka, celo vrsto zmot, v katere je podtalna propaganda lahko računala, dokler je bilo mogoče nabirati nevedneže in tiste, ki jih je lahko navdušiti, je razbila ista stvarnost dejstev. Ob obračunu pa se lahko ugotovi, da je slovensko prebivalstvo postalo mnogo bolj previdno pri vrednotenju tistega, kar se dogaja, kar opazuje in kar čuti.
Prav gotovo ve, da bodo italijanska vojska in druge ustanove v tej pokrajini, tudi v bodoče z močno roko opravljale svojo nalogo, seveda z vsem duhom razumevanja. Ta duh razumevanja na strani italijanskih ohlasti bo vedno enak meri lojalnosti slovenskega ljudstva.
To je bistveno, glavno in končno stališče: politično dejanje ne izhaja iz predsodkov, ampak je vedno v skladu in bo v skladu z »razpoloženjem« Slovencev. Če se bo večalo število roparjev, njihovih prikritih in skritih sodelavcev, podpirate-ljev, oskrbovalcev, finančnikov, simpatizerjev, se bodo v matematičnem razmerju večale tiidi sankcije. Če se bo manjšalo število iztirjencev, prividov. zločinov, bodo v prav toliki meri točno zmanjšane tudi omejitve. To je zelo jasen postopek. ki ga ne bodo mogli oslabiti tisti ljudje, ki bi hoteli izzvati vero v lastno dobro prepričanje, da hi zato zahtevali milost.
Sedaj niso časi taki, da bi se verjelo v besed«, pa tudi mogoče ne v prisego... v dobro prepričanje nikogar, kadar je na razpolago na stotine prilik, da se dokaže lastna dobra volja delati za dobro.
Slovenci bi morali skratka priti do prepričanja. da se bo z njimi postopalo tako. kakor zaslužijo. Majhna formalna vprašanja štejejo malo ali nič pri usmeritvi splošnega značaja, od katerega je odvisna strogost posameznih odredb.
V prepričanju, da bodo naziranja in nameni tega prebivalstva počasi ugodno dozorevali v vedno večjem in boljšem razumevanju Italijo, zaključujemo to prvo vrsto predavanj 7. mislijo, zlasti na vojake, ki tukaj z žrtvijo predstavljajo bojujočo se Italijo.
Razdelitev poslov na okrajnem sodišču
S r e 5 n o želi
OKRŠIAR MATEVŽ
izdelovanje torbarskih predmetov
Ljubljana, Tržaška cesta 42
Na ljubljanskem okrajnem sodišču je 6edaj objavljena razdelitev poslov in referatov med posamezne sodnike, kakor jo je potrdilo okrožno sodišče. Starešina okrajnega sodišča je g. Fran Orožen. Njemu v pomoč in sodelovanje je dodeljenih 11 sodnikov in 2 sodna pripravnika. Od sodnikov je en sodnik, g. Ludvik Batista, dodeljen pobotnem uradu, ki posluje v Simon Gregorčičevi ulici in ki ureja obveznosti nemških izseljencev do prebivalcev Ljubljanske pokrajine in obratno. Ostalim sodnikom so dodeljeni posamezni nesporni in sporni posli. Vodstva posameznih oddelkov so v glavnem ostala neizpremenjena. vodijo posle isti 6odniki, kakor so bili določeni že lansko leto.
Izmenjana sta le sodnika na obeh kazenskih oddelkih VI. in VII Dosedanji kazenski sodnik na oddelku VI g. Fran Peterca je prevzel vodstvo civilnega oddelka IVa in referat o stanovanjskih odpovedih namesto sodnika dr. Valentina Benedika, ki je prevzel kazenski oddelek VI. Sodnik g. Janko Miiller, ki je doslej vodil civilni oddelek II., je prevzel kazenski oddelek VIL namesto sodnika g. Vinka Panceta, ki je prevzel Mtillerjev civilni oddelek.
Do sredi lanskega leta 60 poslovali trije izvršilni oddelki. Zaradi zmanjšanja izvršilnih poslov je bil tretji oddelek Vb ukinjen in sta 6edaj v funkciji samo oddelek V, ki ga vodi 6odnik g. Jože Tome hkratu z vodstvom zemljiške knjige ter oddelek Va, poverjen v vodstvo 6odniku g. Albinu Torelliju.
O poslih izvršilnega oddelka je bilo že kratko poročano. Naj navedemo značilno okolnoet, da so prisilne prodaje zarubljenih premičnin, kakor pohištva, zlatnine in drugih stvari, lani bile zelo redke, in da so razglasi o takih dražbah, ki so bili druga leta silno pogosti, na objavnih deskah zelo, zelo redki in sc skoraj i de<-l< izginili. Lani sc bili v 41 primerih prodani v korist upnikov zarubljeni predmeti na javni dražbi, ko je bilo predlanskim takih prodaj 112 in v letu 1940 celo 130, druga leta pa še veliko več, takole do 300. Izvršilni organi so imeli druga leta polne roke raznih rubežni. Lani 60 irirc.ii razmeroma malo opravil. Opravili so lam 009 rubežni, predlanskim 966 in v letu 1940 celo 1456. Izvršilni organi 60 lani opravili tudi na zahtevo hišnih gospodarjev 151 deložacij, predlanskim 241 in v letu 1940 celo 369.
Nov občinski komisar v Dobrepolju
Fašist Enzo Verzelloni je imenovan za izrednega komisarja v občini Videm-Dobrepolje namesto fašista Bruna Domenella.
Gospodarstvo
Italijanska proizvodnja črnila V ii kemični industriji zavzema važno mesto tudi proizvodnja črnila, s katero se peča okoli 700 majhnih podjetij. Toda vsa podjetja so v stanju proizvajati vse vrste tinte, nadalje pa tudi tiskarske barve. Skupna proizvodnja teh podjetij znaša okoli 20.000 met. stotov letno.
Fuzije t Italiji. V drugi polovici lanskega leta je prišlo do izredno številnih fuzij v Italiji. Računajo, da je ta koncentracija združila okoii 3.3 milijarde lir, kar jo seveda bilo omogočeno z raznimi davčnimi olajšavami.
Fuzija v italijanski industriji precizne mehanike. Družba Isario Milano z glavnico se je fuzio-nirala z družbo Siemens d. d., Milano, z glavnico 11 milij. in je inkorporirala *ele družbe: D. d. lom-bardskih delavnic za precizne aparate (O. L. A. P.) v Milanu z glavniro 5 milij. lir, D. d. Alfieri & Colli v Milanu z glavnico 2.65 milij. in D. d. za nepremičnine Vipiteno v Milanu z glavnico 0.15 milij. lir.
Spodnješta,jerski zavod za impregniranje lesa Gvido Riitgers objavlja otvoritveno bilanco v markah za 1. januar 1942. Glavnica 0.5, rezerve 0.09, obveznosti 0.37, naprave 0.41, obratna glavnica 0.55, od tega naložba v bankah 0.024 milij. mark.
Izravnalni sklad za cene na Hrvatskem. Zvišanje državnih pristojbin za sladkor, žganje,—špi-ritov, kavne in čajne nadomestke, služi predvsem za to, da 6e ustanovi posebni izravnalni sklad za cene, ki bo služil za regulacijo cen. Ta 6klad naj bi znašal v celoti 2 milijardi kun.
Nova družba za mednarodno trgovino v Zagrebu. V Zagrebu je dovoljena ustanovitev Une, mednarodne d. d. z glavnico 22 milijonov kun. Družba 6e bo pečala z izvozom domačih surovin, zlasti pa kmetijskih proizvodov, ter bo nadalje uvažala v zameno druge izdelke.
Fuzija srbskih bank. Sklenjena je fuzija naslednjih 6rbskih bank: Tehnična kreditna banka. Industrijska kreditna banka, Meščanska hranilnica vse d. d. v Belgradu v novo Industrijsko tehnično banko d. d.
Terjatve do bivše jugoslovanske države in banovin itd. v Nemčiji. V Nemčiji so začeli z izplačevanjem odpravnin za terjatve napram bivši jugoslovanski državi, banovinam in državnim ter ba-novinskim obratom. Ore za terjatve, ki so nastale do 15. aprila 1941. Terjatve in pravice do drugih jugoslovanskih dolžnikov ne pridejo pod ta določila.
Obvezna ponudba vrednot v Srbiji. Srbska na-
rodna banka je izdala razglas, po katerem morajo lastniki ponuditi vse 6voje vrednote na odkup. Ore za papirje, ki se glase na inozemsko valuto, terjatve napram inozeincem, zlato, inozemske vrednostne papitje, v državi izdane vrednostne papirje, če se glase na tuje valute, deleže pri inozemskih družbah, hipoteke terjatve napram inozemcem, terjatve do rent itd. To morajo 6toriti tudi priseljenci, ruzemci morajo ponuditi tudi še terjatve v inozemski valuti do domačih dolžnokov itd.
Zadružništvo na južnem Madžarskem. Madžarska vlada je izdala novo odredbo o zadružništvu na južnem Madžarskem. Obstoječe zadružne zveze, ki imajo najmanj 200 članic, lahko poslujejo še naprej, če pristopijo k osrednji zvezi madžarskih kmetijskih zadrug in prilagode svoja pravila madžarskim zakonom. V posebnih primerih je dovoljen obstoj tudi zadrug, ki imajo 10% kot je predpisano število članstva.
Omejitev potrošnje električnega toka na Madžarskem. Madžarska vlada je izdala naredbo, po kateri se mora izvesti omejitev potrošnje električnega toka na Madžarskem. Gostilne, restavracije itd. smejo porabiti 70% normalne potrošnje, industrijska podjetja pa 90% potrošnje v dobi od julija 1941 do julija 1942. Tudi zasebni potrošniki morajo omejiti porabo radijatorjev itd.
Izkoriščanje donavskega trsja za celulozo. Romunska vlada proučuje predlog milanske družbe Snia Viscosa za izkoriščanje donavskega trsja, ki je baje odlična surovina za izdelovanje celuloze. Družba hi ustanovila posebno tvornico celuloze z možno proizvodnjo 40 000 ton na leto. Omeniti je, da se za slično koncesijo poteguje tudi neka nemška družba.
Bolgarske finance. Novi bolgarski proračun za leto 1943 predvideva 21.75 milijarde levov dohodkov in 19.5 milijard levov rednih izdatkov. Prebitek rednih dohodkov nad rednimi izdatki bo porabljen za kritje izrednih izdatkov. Okoli 2 milijardi levov je določeno za Izboljšanje prejem-, kov državnih uslužbencev.
Irska centralna banka začne delovali dne 1. februarja. Glavnica banke znaša 40.000 funtov, od katerih'je plačanih sedaj že 24.000. Banka bo potegnila iz prometa dosedanje takozvane konsoli-di rane note.
Statistika državnih strokovnih šol in samoupravnih šol ter privatnih trgovskih tečajev
v Ljubljanski pokrajini za šolsko leto 1940/41.
t. Državne strokovne šole.
(Dalje.)
Naziv šole
Državna trgovska akademija, Ljubljana . . ,
Državna dvorarredna trgovska šola, Ljubljana Državna 6redn.ja tehniška šola. Ljubljana . .
Državna delovodska šela, Ljubljana.....
Državna moška obrtna šola, Ljubljana .... Državna ženska obrtna šola, Ljubljana . . .
Šola za glasbila, Ljubljana.........
Zavod za žeti9ki domači obrt, Ljubljana . , .
Čipkarska šola, Horjul.......... .
Čipkarska šola, Polhov Gradee.......
Čiokarska šola. Fara pri Kočevju......
Skupai
4 10 3
Število učencev
Razred
21 19 37 103 84 8
II
III
m. ž. i m. ž.
1
59
151 19
32 8
2751359 162
IV
m. ž.
119,132 88
30
87 30
Skupaj
m ž.
131
70 334 89 24
8
656
155
85 1
4 141
151 19
32
Število učiteliev
0
1
'o
u
CL,
tli.
596
2S6 13
15b|
335| 89j 28
141;
»
151
32 81
112521
E "o ■a -
11 x_> i" 3
54 2
M
O
U -
oo as tn
V .
C L..
73 .O« C o '■
m | z.
10 12
6 13
Skupaj
71 29
15
100
2. Samoupravne strokovne šole
1 2	Dvorazredna trgovska šola zbormce za TI, Ljubljana Abiturientski tečaj zbornice za TI, Ljubljana ....	3			22 32	80 72	25	57	—	—	—		37 32	137 72	174 104	18 11	1 1	—	2	2	2	—	—	20 11	5 1	25 |12
Skupai		3			54	152| 25		57		—	—	—	69	209	278	29	2	—	2	2	2	—	—	31	6	37
3. Enoletni trgovski tečaii.																										
1 2 3 4 5	Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske . . Enoletni trgovski tečaj „Dular", Novo mesto.....	•	4 1 2 2 1	•	39 2 24 13	80 30 64 56 4							39 2 24 13	80 30 64 56 4	119 32 88 56 17	U 4 8 7 1	1 2 3	7 1 1	1	1	1 1 2 1	—	—	18 5 8 8 2	2 3 1 5 1	20 8 9 13 3
Skunai		. 1 10 I .			78	234|							78	234	312	31	6	9	1»	1	5	—	—	41	12	53
Statistična preg!edna sumarična tabela.
Število		šol	rnzrclov	v/, noreti.	iraških	žeu-kih	BKu paj											
1 2 3		11 2 5	47 3 10	4 3	656 69 78	596 209 234	1252 278 312	54 29 31	2 2 6	1 9	2 2 1	10 2 1	12 2 5	6	13	71 31 41	29 6 12	100 37 53
	Skupaj II 18		60	7	803	1039	1842	114	10	10	5	13	19	6	13	143	47	150

I z vzzvKm irofne nastala vtem miru
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
Še so potekala leta, preden so pričeli pridobivati sintetični bencin v večjih količinah. Šele v decembru leta 1933 je bila dovršena gradnja velikih naprav za izpreminjanje premoga v tekočino v »Le-unawerk« pri Merseburgu. Šele konec leta 1934, ko je država ukrenila, da se združijo vse oglenice rjavega premoga in se ustanovi skupna »Braunkohlenbenzin AG.c, je bil uresničen sen znanstvenikov, da iz povzročitelja vojne napravijo ooržjc miru. Ko je gnal nemški sintetični bencin vedno več avtomobilov in letal, se je pričela obenem tudi revolucija z dalekosežnimi posledicami. Anglija je zgradila ogromne naprave za pridelovanje sintetičnega bencina pri Bil-linghamu; take naprave je gradila Amerika, Francija in Turčija; Španija, Belgija in Italija, Jponska in Mandžukuo so prevzele nemške patente, ln to je pomenilo več kakor samo gospodarsko dejstvo. To je najprej dokazalo, da gre za iznajdbo, ki bo služila miru. Toda naši sovražniki so venomer kričali v svet: »Nemški gospodarski zagon? Ta sc more uresničiti samo t oborožitvijo. In kar so doslej vselej iznašli nemški znanstveniki Ln kemiki, vse to je služilo vendar enemu samemu cilju: pripravam za vojno...«
Vistra ali Buna nista napravila Nemčijo samo močno, četrtletka ni le sredslvo, da nas napravi neodvisne od tujega monopola surovin. Nemške sintetične surovine so orodje miru, ker postavljajo namesto slučaja napor in tako vsem omogočijo, da postanejo neodvisni od podnebja in naravnih koristi in njim izpostavljenim silam. Bencina iz premoga nima samo Nemčija. Ima ga prav tako tudi Anglija. Kajti za duhovni napredek ni nobenih meja in monopolov.
Nemčija ie bila tista, ki je dokazala svetu, da so sintetične su-
rovine začetek nove dobe. Nemški kemiki so ob sodelovanju države ustvarili pogoje tej novi dobi. Ob sodelovanju vseh sil so bile ustvarjene reči, ki imajo sicer svoj začetek v raziskavan.ju in tehniki, v svojem učinku pa so veliko bolj dalekosežnega pomena. So v najbolj pravem pomenu besede orožje miru.
Nič tega bolj ne dokazuje kakor zgodovina petroleja. Leta 1925 je še veljalo: »Petrolej za vsako ceno.« Danes so dovolj razbesneli boji, toda zadnje ne bo več tvegano zaradi petroleja. Vse države, ki imajo premog, vedo, da imajo pogonsko snov, četudi nimajo petro-lejskih vrelcev. Mrzlično iskanje novih petrolejskih polj, ki je tako značilno za prva povojna lela, se je spremenilo v breznačrtno iskanje. Še vedno so boji za petrolej, toda ti boji so bolj borba za denar in ne več borba za moč. Dobiti petrolej ne pomeni več biti osva-jatelj. Bolj udobno je vsekakor izprazniti in izčrpati petrolejska polja kakor graditi velike naprave za pridobivanje sintetičnega petroleja, toda ni več brezpogojno življenjsko važno. Ko sta umrla leta 1938 in 1939 — v razdobju le nekaj mesecev — Rockefcller in Deterding, dva moža, ki sta dvignla petirolej na svetovno silo, tedaj je bila ta njuna smrt kakor simbol: s smrtjo teh dveh je obenem minila tudi neka gotova doba. Konec petrolejskih kraljev je bil združen s koncem svetovne politične moči petroleja, sploh konec neodvisne, vse meje presegajoče svetovne moči surovin.
Če pa so posreči napraviti, da nam surovine, ki so za nas živ ljenjskega pomena, postanejo v službi človeštva in da ni več človek njihov suženj, ampak gospodar, potem je bila dosežena velika zmaga. Strah je premagan. Tisti strah, ki je glavni vzrok vseh vojska, vsega sovraštva in vsega gorja, tisti strah pred sosedom, pred lakoto in zaporo, pred močnejšim in bogatejšim in s tem tudi nevarnejšim.
Strah pred izčrpanjem petrolejskih polj in pred posledicami, ki si jih komaj moremo predstavljati in ki bi nastale zaradi izčrpanja tega zameljskega olja, ta strah je bil vzrok srditih bojev za petrolej,
ki so trajali skozi pol stoletja. Nemški raziskovalci so s svojo iznajdbo sintetičnega bencina storili, da je postal ta boj brezsmiseln.
Storili so pa še večl Da si zagotovita nove petrolefskc vrelce, sta si podvrgli Anglija in Amerika z oblastjo ali denarjem tiste male državice, katerih zemlja še skriva zaklade petroleja. Revolucije v Mexiku, Nicaragui, v Boliviji, Paragvayu in Costarici — desetletja so trajale krvave meščanske vojne samo zaradi tega, da so prišli na oblast politiki, ki so dajali koncesije za petrolej.
Prav tako so bili odvisni tudi oni, ki so sicer imeli petrolejska polja, niso pa imeli denarja, petrolejskih ladij, prodajne organizacije, da bi mogli svoje lastne zemeljske zaklade izkoristiti, prav tako odvisni od petrolejskih trustov in za njimi stoječih vlad so bili oni, katerih avtomobili in ladje niso mogli biti v promeitu, čim jim je bil zaprt dovoz bencina.
Tako trgovcem kakor producentom je dala iznajdba sintetičnega bencina moč, da so se mogli upreti kraljem petroleja. Ni bilo zato treba graditi potrebnih naprav, že možnost gradnje je spremenila položaj. Že grožnja zapora dovoza petroleja je za desetletja vplivala na svetovno politiko
Shematično prikazano se je vršil sledeči razvoj: Zavest, da more ta ali ona država izhajati brez naravnega petroleja, je imela velik vpliv, saj se je oprostila pritiska in odvisnosti od petrolejskih trustov. Ta zavest je marsikatero državo napravila močno.
Razvoj pa je šel še dalje. Petrolej je vsekakor še naprej imel bistveni vpliv v veliki revoluciji surovin, katere začetek doživljamo in katere kulturne in politične posledice še ne moremo dovolj oceniti. Naglo je dobil petrolej moč nad velikimi narodi, nad polovico sveta. Toda ti narodi so se kmalu otresli tuje sile. Zanimiv je spet razvoj v tej smeri:
1918 je Sovjetska Rusija nacionalizirala vse svoje petrolejske vrelce.
1924 je objavila Romunija, da so vsi zakladi zemlje — med njimi seveda v prvi vrsti petrolej — last državo.
Listine, ki pričajo o komunističnih hudodelstvih
«. !,»<> X. ViM.fil		.'• on«				
** - 1	■je :i	< «				
						
				.-ofcssvli 1.	^eroorjav^ga bataljona	
248						
	1«					
kio % ,;ui	•tjri		■ ♦			..i.'..k.iLi
»tnago	JliiO	j				
						
Po asfcai. i	-.-f t:	l.f i.		vi?.. ?»	.Ar« J. .?<■ 'ic ■ otarv i?!	jj.tci-iiiruioer,
ŠL ;■',! a il?				četrti	^ t x-:. 3-! ur 2i.ir.I-M-- tX.	- idcoijo
i.		?« -	* O ■■'»>	•r?»3tt<s r a '*»»	, >< 1 rt ti«! u; Ho U	.. in
;L>; ,'lc			C K.	-.1 'V.v?. i	• - ■ r< a•.iivil. u o.i; 0-.-1 r y<	•
		, r;		ifr m c>r - v :	V. T V». ti, :3jj ■	,1-i v : tf.bu«
,ii)f4h>; c.':	%'*&	* >.? - -	0 V \	it. i;> ; •.■	r - "ar.	tfVSets. j»o»
-.ro.-^	v - -*			po A.VV J V: !	: *•■..>,<.,!o iu-l. .	
				& ; rt . a	- i!v,/? hIo uaiy>&nl	
					i-iiii',.11	*
l					J^HTjj 'i oy> ■/ 1,'	
štab 1. bataljona »Ljube šerccrja« KRO — Štev. 348 — Na položaju. — Dne 5. julija 1942. Strogo zaupno!
Komandi 1. čete šercerjevega bataljona — Na položaju.
Po nstni naredbi komandanta 3. Grupe Mir. J. Bračiča morate 12 internirancev, ki smo jih rešili 'iz ujetniškega vlaka tekom 24 ur likvidirati. Likvidacijo izvršite tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da Vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. — Ponovno Vam narejamo, da se mora tov. Brence iz Ustja takoj javiti v štabu. Opazka o italijanskih letakih je nevredna zavednega partizana. Na Vašem področju je dovolj cesta, po katerih se kretajo Italijani. — Smrt fašizmu — svobodo narodu! — Politkomisar

l.Sete butaljčifcfe
»UOBS ČUKOMA" kf;C
5 29 5. Vil. 1942
Zfi.UV SaTALč RA
f u


a, .1 n
Jjuciin Lfinpre tovo, r*; fcl»at.i, ter 1*2?
• ust• 'lili	nertanovc«, ter vnUiuik- Piro
\r,zmuvt dna 5.XIl.ua6 na Igu, bivajoča v LJu--	'kT^i 4 lata.
Zai/lari i i
SSIST FAM.2U
»rt	1.113,- Lir.


ona tir; 4
cM
Prittkoi iiau rt£t,
Kom. 1. čete bataljona »Ljube Šercerja« KRO — Dne 5. jul. 1942 — Na položaja.
štabu bataljona »Ljube Šercerja« KRO — Na položaju. Danes smo ustrelili ženo gestapovca, ter vohunko Miro Lampretovo, roj. Rozman, dne 5. XII. 1916. na Igu, bivajoča v Ljubljani, ter hčerko staro okrog 4 leta. Zaplenili smo pri njej 1.113.— Lir. — Smrt fašizmu — svobodo narodu! — Komandir — Politkomisarja nadomestuje

V izvrševanju zločinstev, ki je z njimi slovenska komunistična stranka pokrila Ljubljansko pokrajino, so se komunisti zmotili v dveh ozirili. Najprej so bili prepričani o svoji zmagi ter odtod mirno sklepali, da bo zmaga zabrisala in celo nagradila vsa zločinstva, ki jih oni izvršujejo nad Slovenci. To je bila prva in največja zmota. Da bi se pa zavarovali za vsak primer, tudi za primer neuspeha, so si privzeli tuja imena, skrbno skrivali svojo istovetnost in tako upali, da pravica ne bo zvedela nikoli, kdo je moril nedolžne ljudi. A tudi tukaj so se temeljito zmotili.
O kakšnem upanju na uspeh partizanske borbe bi bilo danes smešno govoriti. To priznavajo tudi komunistični vodje sami in obupujejo nad vso akcijo. Zato je za partizane postalo sedaj pereče drugo vprašanje: kakšna bo bodočnost? Ali se bo mogoče poskriti in se potajiti? Ali bodo ljudje zvedeli za vse zločine, za imena zločincev? To je vprašanje, ki je za komuniste sedaj življenjskega pomena.
Toda tudi odgovor na to vprašanje t
"iud<
__________, e ze
pripravljen. Dokazov o komunističnih hudodelstvih je že toliko, da je iz.njih možno rekonstruirati vso kriminalno stavbo, imen je tudi že toliko znanih, da bo mogoče ugotoviti prava imena vseh tistih, ki so si umazali roke z zlo-činstvi nad življenjem ali imetjem Slovencev
0J ti zima, huda zima!
Korak Ljubljančanov je postal hitrejši. Nič več ne postajajo po pločnikih, ni jim do dolgih pogovorov z znanci, pač pn stiskajo roke v žepe in hitijo po svojih opravkih. Sneži že drugi dan. Na belo odejo, ki je je bilo včeraj šele dobrih pet prstov, je zapadla plast suhega snega, ki sega čez gležnje. Mesto je zavito v sivo kopreno, prepleteno z nitkami, ki podajo poševno in jih vidiš samo petdeset korakov daleč naokrog; kar vidiš naprej, je le bledo svinčeno ozračje.
Kakor vsako jutro, tako seim tudi danes srečal na istem mestu in ob istem času dva možakarja, ki sta se navadno živahno pomenkovala. Danes sta se samo na kratko pozdravila; prvi je dodal »trda zima«, dirugi je pripomnil »huda zima« in potem sta spet nadaljevala svojo pot. Kdo bi postajal na cesti, ki je pusta in mrzla! Zima je uredila promet na cestah, kakor da bi vsakemu posebej šepetala na uho -prepovedano postajati, prepovedano postajati«!
Potem sem srečal dvoje deklic, ki sta hi-, teli v šolo. Predolgo sta se preli v toplih posteljah in ledene rože na oknih so jima najbrž prigovarjale, da bi še ostali, še ostali. Sedaj sta pozni in hitita. »Humanizitna se nisem naučila«, se pritožuje prva in hiti vsa sklonjena po raz-hojenem pločnikn. »Jaz ga znam na pamet«, je dodala druga. Saj ju niti ne bi pogledal, če ne bi slišal zveneče besede »humanizem«. Bil sem presenečen, ko sem zagledal deklici, tnko mladi, da bi jima komaj zaupal knnglieo mleka. Druga se je naučila humanizem na pamet, prvi pa ni šel v glavo. Kakšen neki mora biti humanizem, čigar nauk živi ali ždi v teh drobnih glavicah? Najbrž je podoben matematični nalogi, ki si jo nekoč pred 30 leti prepisal in se ti še dandanes vrača v sanjali kakor pošast, katera te bo zasledovala v presledkih vse do pozne starosti...
Če me ne bi prestregel znanec, ki sem ga srečal po celem letu in s katerim se je spodobilo spregovoriti nekaj besed, bi najbrž hitel za deklicama, da bi še stikal katero o humanizmu. S težavo si je slačil rokavico in stikal po žepu za robcem, dn bi si obrisal nevšečno mokroto pod nosom. >Od hudirja je pusto »loma,« mi je povedal. »Zjutraj sem se ogrel, ko sem o<imetnv«l sneg okrog hiše, sedaj pn me je začelo zebsti. V kavarno grem in za peč sem namenjen. Ali bo huda zima — sem skoraj lirez. kuriva?« Potolažil sem ga, da nam je vse doslej prizanesla in da bo letos vso j za mesec krajša. V ostalem pa l>o najbrž taka. kakršna je vsako leto. Nič ne dam nn vremenske prerokbe, sprijaznil sem se s tem, da pride vsako leto doba, ko nas zebe. Tako nujno mora priti, kakor ona, ko nam je vroče. »Potrpi, prijatelj, še mesec ali dva in potem se bova spet grela kakor martinčka,« sem p« potolažil, če je to sploh bila kakšna tolažba.
Ko sem spet hitel po cesti, sem zagledal nekaj, kar je učinkovalo v tem pustem jutru naravnost osvežilno. Vrsto lepili jelk in smrek sem zagledal na vrtu. Obložene so bile s težkimi belimi blazinami, ali točneje povedano: na košatih vejah spodaj so ležale blazine, na onih drobnih vse višje pa je bila. gmota, podobna belim gosem in drobnim golobom na vrhu. Saj ima zima tudi svoje čare. so pa nam njene skrbi in težave imnogo bolj blizu. Da je tnko čustvovanje starinsko, sem si očitni in hitel dalje. Od nekod so pricingljale prave gosposke sani. Imovit meščan je sedel na njih — bil je najbrž mesar — in držal bič v rokah, ^a njim se je podila jata šolarjev, ki so kričali na konja, da je dirjal kakoir v strahu. Možakarju na saneh, s cigaro v ustih, se je dobro zdelo, konj pa je cinglja'1 vedno živahnejše in izginil z jato šolarjev za ovinkom. Bil najbrž dobričina, zakaj, če bi bil drugačne narave, bi odganjal mladino z bičem.
Tovariš v uredništvu je stal pri oknu in se oziral zamišljeno po mestu. Pristopil sem, da bi videl, kaj je tam zanimivega. Ničes.nr drugega nisem videl, kakor bele strehe s štrlečimi dimniki, sušeče se perilo na pokritih terasah (seveda ni bilo tako belo kakor sneg), spodaj na cesti pri Zmajskem mostu pa nekaj razpetih kramairskih dežnikov z ženicami, katere je delala obilna zimska obleka, tem postavnejše. Ljudje so hiteli z razpetimi dežniki po svojih opravkih, fantiček je vlekel sani, in to je bilo
Listine, ki jih objavljamo, so drobec gradiva, I vse, če omenim še preobličene zmaje z belimi ki obtožuje partizane neštetih zločinov.	| kapami in belimi oblogami na perutnicah. —
Prav nič težko ni tukaj vprašanje, kdo je kriv teh zločinstev. Gotovo je odgovoren zanje tisti, ki jih je izvrševal. O tem ni nobenega dvoma. Ni pa tudi nobenega dvoma, da je še bolj kriv tisti, ki je dajal ukaze, naj se ta zločinstva izvajajo. Čim višji je bil položaj komunista, tem več odgovornosti in krivde pade nanj, kajti tem večje je število njemu podrejenih in zato tem več zločinov, za katere je on odgovoren kot vodja. Zato ni nikakega dvoma, da strašna teža odgovornosti pada predvsem na vodilni odbor komunistične stranke, ki je to revolucijo začela, torej na predsednika
KPS Lovrenca Kuharja, na generalnega tajnika E. Kardelja, na Leskoška, na Kidriča itd. Odtod se ta odgovornost širi navzdol do najbolj podrejenih, ki so zločinstva morda izvrševali res na ukaz, toda vendarle s svobodnim pristankom, saj jim je bila vedno odprta pot za odtegnitev. Tuja imena jim bodo kaj malo pomagala. Ljubljanska pokrajina je tako majhna, da ni nobeno težko vprašanje, ugotoviti istovetnost zločincev, zlasti, kadar bodo govorile listine, podobne tem, ki jih objavljamo.
Žena in komunizem
Da so tudi med ženskami take, ki sinipati-zirajo s komunisti, to ni samo po sebi nič čudnega. Čo se molje dvignejo proti krivicam, ki se g««o v sedanjem gospodarskem redu ali bolje neredu delovnim stanovom, zakaj se ne bi mogle tudi žene tavzeti za »ponižano in razžaljene«. Kes so komunisti v tem boju zašli v prevratne »mote, toda zakaj se 110 bi moele zmotiti tudi žene? Ze v stari Nemčiji jc bila v prvih vrstah socialnih demokratov tudi 'žena Klar i Zetkin, iiroilnica tista za delavke »Die tileichheit«. Tudi Leninu se je pridružila žena, učiteljica Nadjeja Krupska.ia in mu bila v vseli bojih do smrti 1 vso dušo vdana verna družica. Bolj čudno je. da se zavzemajo za komuniste pri nas tudi nekatere katoliške ženo in sicer tudi še sedaj, ko so komunisti s strašnimi umori tudi žena in deklet in cele vrste duhovnikov odkrili vso svojo zločinsko naravo. Kako uineti to globoko nasprotje, ki je med komunizmom in katolicizmom združeno v isti verni duši v eno?
Staro spoznanje je, da so mož in žena tuili duševno močno ločita. V možu prevladuje um. v ženi srce. Mož je ustvarjen za vnanje dejavno življenje, za gospodarstvo, politiko, kjer je treba hladnega preudarka, žena je ustvarjena za rodbino, kjer jc treba velike ljubezni, globokega sočutja, nežnega čustvovanja. Moža zanimajo znanost, lilozofija, sociologija, državna veda, ženo ka-ritalivno delo, socialna pomoč, dejavna ljubezen. Ena izmed najodločnejših modernih zastopnic ženskih pravic. Ellen Kov sama »e to priznava. Zato pa mož vse presoja z umom, žena najrajši s srcem. Možje, jp dejal že nemški pesnik Schiller, sodijo pn razlogih, sodba žene je ujona ljubezen; česar B ne ljubi, to je že obsodila. A lahko tudi pravimo: kar ljubi, s tem je že tudi njeno srce: na tem ne vidi več nič nclopega, nič slabega. Ali ne uči vsakdanja skušnja, kako zelo je ljubeča miti slepa za otrokove napake? Če je pa žensko srce izkvar-jeno, tedaj izgubi ženska tudi čut za poštenje in ne ustraši se ničesar, pa naj si bo še tako odurno, kruto in zločinsko. Zopet jo Schiller tako resnično povedal, kako v prevratnih ilohah iikvarjene ženske postajajo kakor hijene — da wcnlon Weiber zii Il.vaenen —. (ioetlie je pa dejal, da gre žcu-ska, če stopi na pota zla, daleč pred moškim.
Če v luči teh spoznanj pogledamo na naše ženstvo in njih razmerje do komunistov in komunizma, se pokaže, da moramo najprej ločiti tri kategorije. Nekaj izkvarjenih in izgubljenih žensk jc šlo mod komuniste in se brez sramu in str.iliu udeležujejo tudi ujili zločinov. 0 teli je sodba vseli poštenih ljudi menila edina. Take ženske so sramota za naš narod.
V	drugo vrsto bi postavili žene, ki jim ne bi odrekali čuta za poštenje, ki pa vendar simpati-zirajo s komunisti, nekatere so tudi šlo mednje. Gnalo jih je srce, četudi 110 izkvarjeno srce. a vendar blodeče srce. Ta zabloda je posledica liberalizma, ki se je tako globoko zajedel v našo družbo. Iz liberalizma vodi pot logično v komunizem. A ne da bi žene hodilo pn poti to logiko. Zone niso logične. Logični so pa sinovi. Sinove je liberalizem logično zvodil v komunizem, žene pa za njimi srce. Kako bi moglo biti zlo. kjer so njihovi sinovi? — si mislijo matere. Kako bi ne bilo prav, kar delajo bratje? — si mislijo sestre. In kakor mislijo, tako govore. S strastjo hranijo komuniste in z isto strastjo grde vse. ki so proti njim. Vse, kar se hudega sliši o komunistih, taje, češ, da je zlagano. Če se pa ne da tajili, opravičujejo. Ce komu isti koga ustrele, pravijo, ustrelo le tistega, ki jo to zaslužil. Vsega so krivi škol in duhovniki. Tako te žene pojo staro pesem liberalizma.
V	tretji vrsti so katoliško žene, ki imajo tudi čuteče srce za vse trpljenje, a njih srce ljubi tudi Boga, Cerkev in svetega očeta. Ne filozofi-rajo o komunizmu, kakor sploh žene no, a če papeži komunizem obsojajo kot veliko zlo. nič 110 dvomijo, da mora biti res veliko zlo. In čo papeži pravijo: s komunisti nobene skupnosti! se jim zdi za katoličane samo po sebi umevno, da 110 morejo s komunisti ne delati, ne simpatizirati, no jih braniti in zagovarjati. Sicor pa vsak. kdor si ne tišči oči, ftam vidi, kaj jo komunizem. Ze komunisti pri nas so to lo prekrvavo dokazali. Gorje deželi, kjer gospodarijo komunisti! Zares katoliške žene torej nič no premišljajo, kako in za koga bi se odločile; one so žo odločeno in odločno s Cerkvijo, papežem in škofi zoper* komunizem. Za komuniste molijo, kakor molijo za vse sovražnike božje, a njih dejanja obsojajo iu žcie zmago tistim, ki se bore proti njim.
Kam naj denemo sedaj tiste »pobožne dušeč, ki komuniste in njih dejanja branijo. Niso nravno pokvarjene kakor ženske prve kategorijo. Niso liberalke, vsaj očitno ne. dasi so nemara po liberalizmu zastrupljene. Niso pa tudi no pravo katoliško ženo z jasno katoliško zavestjo. Kam torej z njimi? Deli jih moramo s sočutjem izven teli treh kategorij mod žene. ki je njih duševnost bolestno razpoložena. Katoličan mora reči, kadar se zavzemajo zn komuniste: Delajo, pa četudi nevede in nehote, veliko škodo, ker begajo drugo duše, ki so manj pohožne kakor one.	d.
KULTURNI OBZORNIK
Slovenska stenografija
Prof. dr. Svetelj Blaž: Slovenska stenografija
(sistem Novak-Gabelsberger) I. del. Poslovno pismo. Avtografiral direktor I. Osana. 140 strani. Cena 30 lir. Ljubljana 1942. Založila Ljudska knjigarna. Natisnila Ljudska tiskarna.
Prvo učno knjigo za poslovno pismo slovenske stenografije je napisal 1893 prof. Anton Bezenšek, drugo pa 1898 Slovenec Franjo Magdič, profesor na zagrebški realki. Oba je prekosil gimnazijski ravnatelj Franc Novak z učno knjigo, ki je od 1900 do 1921 izšla v štirih izdajah. Vsi trije pisatelji so priredili sestav nemškega stenografa Franca Ga-belsbergerja po češkem prenosu.
Tem trem pisateljem se je zdaj pridružil z novo knjigo prof dr. Blaž Svetelj. Ta poučuj® obvezno stenografijo na trgovski akademiji in pozna dobro starejše in novodobne stenograiske sestave, tako nemško enotno stenografijo, češki Herout-Mikuli-kov sestav in druge. Zato je bil kot stenografski strokovnjak v praksi in teoriji poklican, da napiše učno knjigo.
Prof. Svetelj je obdržal Novakov sestav, kakor je tudi označil v podnaslovu knjige. Uvedel je le nekatere novosti v znakih in pisavi. Večja pa je ob obema knjigama razlika v učbenem načinu.
Razlike v znakih so tele: Novak ima za f dva spodnja znaka: tenkega navzgornjega in senčnatega navzdolnjega. Prof. Svetelj je navzgornji znak opustil, navzdolnjemu pa je dal mesto v gornjem prostoru, pa ga sredi ali na koncil besede lahko pišemo tudi spodaj. Za z ima Novak tri znake: srednjega za začetek besed ter zgornjega in spodnjega. Prof. Svetelj pa uporablja spodnji znak za srbohrvaški dž, italijanski ge, gi, gia itd. ter za an-
gleški j. Novak nima za dž posebnega znaka, prav tako tudi ne za i. Prof. Svetelj je pa za č uvedel , znak za č z razširjeno pentljo. Novak piše t kot zgornji in spodnji znak v obeh smereh, prof. Svetelj pa je spodnjega navzgornjega opustil in postavil pravilo: Če je le mogoče, uporabljamo gornji navzgornji t. Nov samoznak ima za besedo Italija in izvedenke. .	(Dalje.)
Večer slov. klavirskih skladb za mladino
Zelo posrečena je bila zamisel, predstaviti občinstvu del naše klavirske literature za mladino po prvovrstnih izvajalcih, deloma tudi po skladateljih samih. Pred nami se je razgrnila pestra slika skladateljev: slišali smo Skerjanca, Šantla, Pavčiča. Mirka, Sancinovo, Šivica, Pahorja, Osterca in Tomca. Imeli smo priliko spoznati in primerjati razne izvajalce: Škerjanc in San-cinova sta odigrala svoje skladbe sama, ostale avtorje pa Silva Hrašovčeva in Marta Bizjakova. Primerjali smo lahko kompozicijski način in značilnosti raznih skladateljev; tako so nekateri še pristaši starejše, umirjene šole, drugi se nagib-ljejo v moderno skrajnost; vmes so pa možne še razne stopnje po izrazu in po težkoči; tudi skladb, v katerih prevladuje folklorni element, ni manjkalo. Tako bi lahko imenovali to prireditev glasbeno razstavo slovenskih mladinskih 6kladb za klavir. Saj je bil tudi glavni in končni namen večera, da bi starše in ljubitelje te vrste literature opozoril na zbirke, ki bi jih drugače morda prezrli, in jim omogočil izbiro na ta način, da te skladbe na lastna ušesa slišijo in se lažje odločijo za avtorje, ki njihovemu okusu najbolj od-j govariaio. V tem oziru je prireditev, ki io ie pripravila Glasbena Matica (tudi vse izvajane skladbe so izšlo v njeni založbi), svoj namen gotovo dosegla.
Posameznih izvajalcev ne mislim posebej ocenjevati, saj so to sami priznani koncertanti, ki jih na nastopih pogosto slišimo. Pripomnil bi samo, da so v svojem izvajanju dosegli najvišjo, pri teh skladbah možno stopnjo popolnosti. To ugotavljam zato, da ne bi kdo ob njih izvajanju zgubil poguma, videč, da je imelo veliko skladb čisto koncertno lice. V resnici hitri, včasih morda celo prehitri tempi napravijo skladbo na videz težjo, kot je v resnici. Dejansko je pa večina teh skladb dostopna mladini, ki je že preko najosnovnejših težkoč klavirskega pouka. Končno je tudi več vredno tiho zadoščenje ob lastnem, s trudom doseženem uspehu kot pa občudovanje visoko stoječih vzorov.	M. T.
V. simfonični koncert
Letošnji simfonični koncerti, ki se vršijo pod okriljem Glasbene Matice so deležni nezmanjšanega zanimanja. Koliko reklame je bilo včasih treba, da je bila dvorana pri simfoničnih koncertih le približno polna; zdaj pa zadostuje kratka časopisna notica in poslušalci napolnijo dvorano do zadnjega kotička, za mnoge pa še zmanjka vstopnic. Ta pojav je nad vse razveseljiv in dokazuje, da ljudje v današnjem času bolj kot kdaj poprej potrebujejo duševne hrane in neke vrsto glasbenega razvedrila.
Tudi zadnji simfonični koncert, peti po številu, je privabil v veliko unionsko dvorano vse polno občinstva. Spored je bil zanimiv: na prvem mestu smo slišali z božičnim duhom prepojeni Corellijev Concerto grosso za godalni orkester in soliste, Čajkcrvskega V. simfonijo v e-molu in Adamičev »Potrkan ples«. Corellijev koncert diha pravo božično razpoloženje; ne boni rekel, da v vseh stavkih enako močno; vendar je na primer Pastorale tako zjiačilen za to dobo, da bi ves
koncert ne glede na druge manj izrazite stavko nepogrešljivo označili z izrazom »božični« koncert. Tudi izvedba je bila izrazno zelo dobra, morda od vsega sporeda najboljša. Orkester je čisto zvenel, kontrasti med njim in med solisti so bili dobro poudarjeni. Solistični dol so odlično odigrali K. Rupel, A. Dermelj in Č. Šedlbauer; pri klavirju je sodeloval B. Adamič. — Čajkovskega V. simfonija je delo, ki zahteva za zadovoljivo izvedbo odlično vigran, gosto zaseden orkester. Ta je potreben, posebno za temno barvana, v najglobljih nižinah gibajoča se mesta, ki so za Čajkovskega posebno v tom delu značilna, pa tudi za plastičen izraz, ki ga je v tej simfoniji včasih res težko v vsej popolnosti doseči. Tudi dobro akustična dvorana nemalo prispeva k zvočnosti in k plemenitemu izrazu tona. Če vpošte-vamo, da je zadnji pogoj v unionski dvorani v prilično majhni meri izpolnjen, prva dva pa v dosti večji, vendar še ne čisto zadostni meri, potem nekaterih manj polno zvenečih ali manj plastičnih mest ne bomo šteli v slabo orkestru ali dirigentu, ampak bomo podčrtali pozitivne strani izvedbe; teh je bilo veliko tudi za poslušalce, ki ne občudujejo Čajkovskega samo zaradi slavnega imena. — Kol tretjo točko je orkester zaigral Adamičev »Potrkan ples«, čigar glavni motiv je povzet po narodni »pesmi >Polka je vkazanac. Adamič se je tudi v tem delu pokazal kot dober poznavalec, ljudskega glasbenega izraza, ki ga je to pot prenesel v orkester. Tudi komična stran, ki je značilna za tokst in za napev, je prišla do primernega izraza.
Izvedbo koncerta jo vodil Drago M. Šijanec in sicer razon Corellija vso na pamet Orkester je imel v oblasti tudi na kočljivih mestih, s katerimi posebno Čajkovski 110 varčuje. Njemu in godbenikom k doseženemu uspehu časlitamo in jim želimo tudi pri nadaljnjih izvedbah veliko uspeha.	M, T,
novice
Koledar
Četrtek, 14. januarja: Hilnrij, škof in cerkveni učenik; Feliks Nolski, spoznuvalec; Makrina, 6vetn žena.
Petek, 15. januarja: Pavel PuSčavnik; Maver, opat; Makarij Vel., opat.
Novi grobovi
-J- Antonie Hauffen. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani gospa i" mati Antonie Hauffen roj Luckmann, vdova |>o višjem sodnem svetniku. Pokopali jo bodo v četrtek, l-t. januarja ob 4 popoldne iz kaptsle sv. Andreja na Žalah.
-J- Jožeta Šetina. V Črnomlju je umrla naduči-teljeva vdova gospa Jožeta Šetina roj. Spreitzer. Pokopali so jo v sredo ob 3 popoldne v Vojni vasi.
Naj sveti rajnima večna Luč; vsem ki žalujejo za njima, naše sožalje!
Osebne novice
= GO letnico svojega življenja obhaja danes, 14. Jarfuarja, dobro znani ljubljanski gostilničar gospod Josip Lončar. Hodil se jo v župniji svetega Jakoba v Ljubljani in je pristna ljubljanska srajca. Še mlad je prevzel trgovino z moko v Flori-janski ulici, ki jo je vodil do leta 1914, ko je moral v vojsko, kjer je prebil 4 leta. Pozneje se je posvetil gostilničarstvu. Imel je
Podobnikovo gostilno v Zeleni jami, več let gostilno pri kaplanu, sedaj pa že lepo število let vodi gostilno pri Starem tišlarju v Kolodvorski ulici. G. Lončar 6e je v mlajših letih pridno udejstvoval pri katoliških organizacijah, posebno pri mladinski organizaciji in pa pri glasbenem društvu »Ljubljana« kot član pevskega zbora in petindvajset let član odbora. Našemu slavljencu, ki je znan po svoji prijetni družabnosti, želimo, da bi v zdravju in zadovoljuosti doživel še več lepih jubilejev.
70 letnica šerjakove mame
Ljubljana, 13. januarja.
Danes praznuje svojo 70 letnico v krogu svoje družine gospa Neža še rja k roj. Lindtner, v Florijanski ulici v Ljubljani. Slavljonko poznajo predvsem vsi reveži iz šentjakobske fare, kjer 6e je marljivo udejstvovala pri Elizabetni konferenci. Delo na karitativnem polju in ljubezen do farno cerkve, v katero vedno rada stopi, je delila dolgo vrsto let s svojim pokojnim možem Jernejem Šer-jakom, poslovodjem pri tvrdki Krisper, ki je bil dolgoletni ljubljanski svetnik, predsednik mestnega kluba bivše SLS ter častni meščan ljubljanski. Dobra Šerjakova mama se je vsa posvečala svoji družini ter je vseh svojih šest otrok lepo vzgojila in preskrbela. Čeprav bolehna, je vendar le doživela svojo 70 letnico, ki jo praznuje danes v krogu svojih hčera, sinov in njihovih družin, 6 svojim vedno veselim obrazom in vedrosljo ter vero v lepe dni. Tudi mi čestitamo dolgoletni naročnici naših listov k življenjskemu jubileju ter ji želimo še mnogo vedrih in srečnih let,
— 12. januarja je obhajala 70 letnico gospa Antonija Sreuer, ki se je rodila v Novem mestu. Jubilantka izhaja iz ugledne Mlejnikove družine, ki je dva svoja sinova poslala pred oltar. Jubi-lantki v njenem dolgem življenju ni bilo vedno postlano z rožicami. Kljub temu je Se dandanes krepka in čila, tako da ji nihče ne bi prisodil sedmih križev. Ko dandanes z modro besedo pripoveduje svojim dragim iz obilnih živ-ljenskih izkušenj, saj je bila dvakrat z družino v daljni Ameriki, jo vsi poslušajo, občudujejo in ljubijo. Oh 'lepem jubileju ji želimo- da bi dočakala Še lepše in pomembnejše jubileje krepka in zdrava.
Srečno novo leto 1943 želi svojim cenj. odjemalcem
Oblačilna trgovina
joško Olup
m / a j š i
—	Danes v četrtek 14. januarja 1943 bo pri
glavnem oltarju frančiškanske cerkve ob 7 sv. maša za t Zupcem Francom. Vsi prijatelji in znanci pokojnega, so vabljeni, da se sv. maše udeležijo!
—	Pošteno sneži. V torek zgodaj zjutraj je Še pritiskal mrzli val od severa. Pozneje pa se je moral umakniti toplejšemu valovanju, ki je prihajalo od zapada. Zjutraj je znašala v torek temperatura 7 stopinj pod ničlo. V zračnih višavah sta se spoprijela sever in jug lil kmalu smo v torek dopoldne, ko se je temperatura še za nekaj stopinj dvignila proti ničli, dobili novo naklado snega. Z malimi presledki je v torek celi dan snežilo in tudi ponoči, tako da je do srede zjutraj na novo padlo do 10 cm snega. Snežna odeja je že visoka do 25 etn Se vedno sneži, zlasti v prvih dopoldanskih urah je sneg močno naletaval v gostih in težkih kosmih. Po mnogih krajih divjajo snežni meteži. Pač so se mnogi ure-zali, ko so optimistično napovedovali, da bo letos mila zima. Vsi dosedanji vremenski pojavi pa v mnogem sličijo onim v januarju leta 1929. Lep je bil takrat december, nato pa je januar pritisnil s snežnimi meteži in hudim mrazom. V intervalih se je mraz vedno večal. Tako je tudi letos. V prvem intervalu je bil maksimum mraza —14. v drugem pa že —IS. Zanimivi so vremenski zapiski meteorološkega zavoda Bilo je 8.7 mm padavin od torka od 7 zjutraj do srede do 7 zjutraj. V 24 urah primerno velika množina padavin. Vidi se iz tega, da je snežni val vdrl z vso silo v naše kraje. Temperaturni maksimum je bil v torek zaznamovan z —9. zjutraj minimum —8.3. Barometer je zelo nizek, kaže 757.5 mm, znak, da se vreme še kmalu ne bo spremenilo. V sredo ob 8.48 je bil prvi krajec. Herschel je napovedal sneg za primer, da zapiha severovzhodnik.
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično dne 15. in 10. jauuarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, 6tro^ ji raznovrstnih sistemov. Novi prospekti s 6likami brezplačno na razpolago: Trgovsko učilišče »Chri-stolov učni zavod«, Domobranska 15.
Oče domovine
(bi. Nik. de Fiiic). Spisal dr. Andrej FarkaS
Februarja
izide knjižica „Satan* — spisal dr. Knific Naročite so na knjižico — naročnina 12 lir
Iz dela in življenja - od iu in tam
—	Tudi podeželski trgovci vam lahko postrežejo z izvodi letošnje »Družinske pratike«. Treba jo jo samo zahtevati. Knjigarne in veletrgovino so jo razposlale na vse strani Ljubljanske pokrajine. Kjer bi pa pratike ne mogli dobiti v domači trgovini, jo naročite naravnost iz Ljubljane in priložite znamko za 2 liri. V Ljubljani vam do 15. marca še vedno lahko postrežejo.
—	»Super« čaj je; tip pravega ruskega (koloni-jahiega) čaja.
Nov Dickensov roman v slovenščiniI
V zbirki „Naša knjiga" je pravkar izšel I. del našega dragega znonca, nesmrtnega Charlesa Dickensa
Dorritova najmlajša
Roman o uboštvu in bogastvu
Delo globokih odkritij, zanimivih zapletov-Umetnina vedrine in optimizma, edinstveno
v svetovni književnosti. Roman je prevedel Mirko Javornik 184 strani. Elegantno vezan v opremi arhitekta Gajška. Za nenaročnike je cena L 75.
Založba LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani, Pred Skofi.o 5
— Iz lavantinske škofije. V letih 1941 in 1942 so umrli sledeči duhovniki te škofije: Maks Go-ričar, Martin Gabre, prof. A. Kolarič, Janez Med-vešek, Leopold Arko, Franc Močnik, Ign. Škam-lec, Janez Bosina, Jožef Panič, Jožef Skvarč, Marko Žičkar, Alojz Drvodel, Mihael Geršak, Ferdinand Potokar, Vaclav Čeh, Jožef Lončarič, Franc Hlastec, Mihael Sket, Janez Hornbock, Vinko Pivec, Jožef Krantz, Franc Grobler, p. Anzelm Po-lak, Janez Rančigaj, Franc Kač, Janez Kodrič, Jakob Sem. Letos pa je umrl msgr. Janez Vreže. Ta imenik seveda ni uraden, je narejen le po privatnih vesteh; zato nima garancije za točnost ali popolnost. Če ga kdo more še spopolniti, naj to stori, da lahko vsi lavantinski duhovniki po zavezi iz bogoslovja mašujejo za vsakega umrlega sobrata. Mir Kristusovi
Iz Gorlziie
Smrt dveh dobrih mater. V prvi polovici decembra smo pokopali dobro in skrbno mater Marijo FaKunel, staro 72 let. Zapustila je osem živili otrok, za katere se je trudila vse življenje in jih lepo vzgojila. Naj blaga žena mirno počiva pri Sv. Trojici v Moncorona, kjer ie želela biti pokopana, in naj ji sveti večna luči — V tednu pred božičnimi prazniki je po težki bolezni, združeni z operacijo, nepričakovano odšla v večnost gospa Zofija Toroš roj. Zamar, stara šele 53 let. Pokojnica je bila vdova po nadučitelju Torošu, ki je umrl ob koncu zadnje svetovne vojne, in sestra hlagopokoj-nega biljunskega župnika Cirila Zamarja. Zaradi šolanja otrok se je že pred več leti naselila v našem mestu, kjer je bila zaradi svojega blagega in mirnega značaja spoštovana od vseh, ki so jo poznali. Naj počiva v božjem miru! Obema žalujočima družinama naše toplo sožalje!
Smrt znanega slikarja. V soboto 2. januarja
je po daljšem bolehanju umrl v visoki starosti 77 let g. Klement del Neri, v mestu in na deželi znani slikar. Kot umetnik ni slovel m ni pripadal nobeni umetniški šoli, zlasti so mu tuja stremljenja modernih slikarjev. Bil je preprost, ugajalo so mu svetle, žive barve in lepi obrazi. Ker je bil zelo priden in delaven, je izvršil mnogo del. Tudi več naših podeželskih cerkva je poslikal. Naj mu sveti večna luč!
Z Gorenjskega
Prva kmetijska gospodinjska šola na Gorenjskem odprta. V petek 8. januarja je bila v kamniškem okrožju s prisrčno slovesnostjo odprta kmetijska šola za kamniški okraj. Ta šola je za sedaj urejena v Mali Loki, vendar se bo preselila, kakor hitro bo grad v Mekinjah pri Kamniku preurejen, v te nove prostore. Otvoritev je bila dokaj slovesna, udeležil se je je okrožni vodja Pilz in deželni svetnik dr. Doujak. Navzoče so bile mladpnke. vsega skupaj 22, prve gojenke šole. Na slovesnosti je govoril tudi deželni kmetijski vodja Huber, ki je podčrtal, da se bodo kmetijske in gospodinjske šole še ustanavljale na Gorenjskem in da je načrt ta, da bi vsako okrožje dobilo vsaj eno gospodinjsko odnosno kmetijsko šolo. Prva šola je ta v kamniškem okrožju, druga pa bo že 18. januarja odprta v radovljiškem okraju in sicer v Poljčah.
S Spodnjega štajerskega
Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla 25 letni uradnik Kurt Črnšec. in 32 letni kamnoseški pomočnik Rudolf Romšek. — V Celju sta umrla 89 letna zasebnica Marija Taček in 77 letni krojač in bivši gostilničar Ivan Breznik. — V Nezbišah pri Rogaški Slatini je umrla 72 letna kmetica Matilda Strašek.
Poroko. V Rogaški Slatini sta se poročila Ivan Črnoša iz Ccrovca in Marija Krumpa iz Tekačevega, j-
A	, -
Noro tobaSno področje t NDH. Zaradi vedno večje porabe tobaka in vseh tobačnih izdelkov je sklenila hrvatska monopolska uprava saditi tobak tudi v Posavini. Tako bodo prihodnje leto v Orašju in njegovi okolici zasadili 8 milijonov tobačnih sadik.
Darila «a bodoče matere ▼ NDH. Za novo leto je Poglavnikova družina obdarovala 300 bodočih mater ki so prišle na to slovesnost v Zagreb iz 400 raznih hrvatskih krajev. Vsaka bodoča mati je dobila popolno opravo in perilo ter plenice za otroka.
Elektrifikacija Hrvatske. Poleg državne akcije za elektrifikacijo hrvatskega podeželja je pridno na delu tudi privatna iniciativa. Tako so prizadeti krogi v zagorski občini Zlatar pred kratkim ustanovili zadrugo za elektrifikacijo samega Zlatarja in vseh okoliških vasi. Novoustanovljena zadruga bo svojim članom dobavljala električni tok iz'državnih ali pa privatnih elek-traren.
Iz Srbije
Načrtno gospodarstvo v Srbiji. Poročali smo že, da je pri zadnji preosnovi srbske vlade med drugimi ministri izpadel tudi dotedanji minister za narodno gospodarstvo Mihajlo Olj-čan, katerega je v omenjenem resoru zame-i njal svoječnsni glavni ravnatelj Poštne hra-• nilnice dr. Milorad Nedeljkovič. Urednik bel-j grajskega nemškega dnevnika »Donau Zeitung« je imel pred dnevi z njim razgovor o novi I srbski gospodarski politiki, ki jo bo uveljav-| ljal dr. Nedeljkovič v vladi generala Nediča. V svojih izvajanjih je srbski minister za narodno gosj>odarstvo zatrjeval, da je gospodarska politika Nedičeve vlade usmerjena v vključitev Srbije v načrtno gospodarstvo novega evropskega velikega gospodarskega območia. Zato je po izjavi dr. Nedeljkoviča treba srbsko gospodarstvo smatrati za organsko celoto. Vse proizvajalne možnosti se morajo načrtno razvijati in morajo imeti določen cilj in namen
Iz Hrvaške
Poljedelstvo in živinoreja sta podlagi za prehrano srbskega ljudstva ter morata to ostati tudi v bodoče. Kot dopolnilo poljedelstvu in živinoreji se bo pa razvijala industrija, gozdarstvo, obrt, rudarstvo, trgovina in promet.
Industrije sedanja srbska vlada ne bo več smatrala za podjetja, ki bi bila sama sebi namen. Njej tudi ne bodo več podrejeni vsi ostali narodno-gospodarski cilji. Umetni razvoj industrije, ki ga je preišnia država na vso moč pospeševala, je po Neaeljkovičevi izjavi, doživel pojioln polom. Koncem leta 1938 je bilo na vsem prejšnjem jugoslovanskem področju 2940 podjetij (1257 obratov), v katerih je bilo zaposlenih samo 196.930 delavcev in delavk. V obrti je delovalo nad 300.000 moči. Od tega števila jih je bilo okoli 200.000 zaposlenih v trgovini, pri prometu, v denarnih in zavarovalnih zavodh in v ostalih svobodnih poklicih. Skupno število leta 1938 zaposlenih moči v raznih pridobitnih podjetjih in obratih ter gospodarstvih je dosegalo 6,682.615 oseb. Od tega števila ni bilo v industriji zaposlenih niti 3%, medtem ko se je na s poljedelstvom pečalo skoraj 80% prebivalstva. Tega stanja tedanje oblasti kljub prizadevanju niso mogle spremeniti, čeprav je industrija razpolagala s kapitalom, sirovinami, pogonskimi sredstvi in delovnimi močmi. Manjkalo je samo prostranega domačega tržišča 7. močno kupno sposobnostjo. To dejstvo mora upoštevati sedanja srbska vlada in se zavedati, da ni mogoče ustvariti »industrijske države« ter v njej dobiti vseh možnosti za prehrano osiromašenega podeželskega ljudstva. Zato bo po Nedel ikovičevi napovedi imela industrija v Srbiji bolj vzvišeno nalogo, kakor io je pa imela jjoproj. Ona se bo namreč prilagodila realnemu stanju in bo delovala kot dopolnilo načrtno vodenega narodnega gospodarstva. Z drugimi besedami povedano: srbska industrija bo morala skrbeti, da bo lahko izdelovala za kmečko gospodarstvo potrebno orodje in stroje, umetna gnojila, naprave za uničevanje in pokončqvanje raznih rastlinskih in živalskih škodljivcev. Zatem pa predelovati razne kmečke pridelke ter dvigniti na ta način njihovo porabilo vrednost ter^ jih pripraviti sjxisobne za prevoz in izvoz. Sem spada zboljšanje mlinskih obratov, pivovaren, tekstilnih obratov, tovarn za izdelovanje najrazličnejših konzerv, oljarne, tovarne za sladkor, mlekarne, žage itd. In tretjič čim največjo možnost uporabe in predelave premoga in ostalih številnih rud.
Minister Nedeljkovič, govore? o bodočih nalogah srbske industrije, omenja tudi vlogo, ki jo bo v tem gospodarstvu imela obrt. Ta bo, kakor dosedai, imela široko področje za izdelovanje potrelinega orodja in posod ter ostalih predmetov za domačo potrebo. Za razvoj obrti in industrije je pa uujno potrebna preskrba zadostnih sirovin in pa ceneno pogonsko sredstvo. Glede pridobivanja sirovin, zahteva sedanja srbska vlada pri izvajanju svojega načrtnega gospodarstva od kmečkega gospodar-stva, da mora poleg žita in mesa proizvajati tudi zadostne količine raznih oljčnic, volno, kože, mleko, povrtnino, sadje itd. Sorazmerno se seveda razširjajo tudi naloge domačega rudarstva, gozdarstva, kakor tudi izrabljanje vodnih sil. Za izvedbo vseh teh navedenih nalog nove srbske industrije in obrti, pa potrebuje Srbija predvsem strokovno izobraženega delavstva. Zato je sedanja srbska vlada pričela prirejati posebne tečaje za rudarje in obrtnike. To končanem pouku in nadaljnji slrokovni izobrazbi, jih bo vlada poslala v nadaljnjo specializacijo v Nemčijo, kakor je že storila s skupino kmečkih fantov.
Po končani vojni je sedanja Srbija po Ne-deljkovičevi izjavi pričela izvajati načrtno gospodarstvo nepripravljena. Posebno kar se tiče zadostnega pokritja vseh potreb v vprašanju prehrane in ureditve cen. Srbija ie namreč najprej uvedla racionalizacijo porabe živil z izključitvijo svobodne trgovine, namesto da bi najprej zbrala zadoslne količine živil v svojih rokah in jih nato pravično razdeljevala med ljudstvo. Na ta način se je samo povečala delavnost črne borze. Da bi te nedostatke v bodoče odpravil in že v kali zatrl črno borzo in tajno prekupčevanje živil, namerava minister Nedeljkovič z vsemi sredstvi pospeševati zvišanje proizvodnje ter preskrbeti zadostne količine živil in z njimi založiti osrednje zavode za razdeljevanje, zatem intenzivno poučevanje ljudstva o varčevanju ter s potrebnimi ukrepi onemogočiti prekupčevanje na črni borzi. Za izvedbo vseh teh načrtov pa potrebuje Srbija samo miru. Zato so tudi vsa stremljenja Nedičeve vlade usmerjena v to, da je treba notranji red in mir ohraniti za vsako ceno. Končno minister Nedeljkovič poudarja, da je ves njegov gospodarski načrt, ki ga bo izvajal v zaupanem mu resoru, obsežen v nalogi, ki si jo je postavil. In ta je: načrtno misliti, načrtno gospodarsko delati, načrtno poživiti vse proizvajalne možnosti srbskega gospodarsstva v popolnem sporazumu z gospodarskimi stremljenji nove Evrope.
Drobna Ifubljanska kronika
Sv. maša zadušntca za rajno Marijo Kraljic roj. Kozjek bo v petek, 15. t. m. ob » zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Ssiški.
»Vihar v kozarcu«. Razdor med zaročencema, spor med prijatelji, dva se najdeta na sodni ji in se imata rada... vse to se plet3 v prijetni komediji, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo ob S po: poldne Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj predstave no zamudi . .. Predprodaja vstopnic bo na dan predstave od 1» do 12 in dve liri pred pričetkom v društveni pisarni, Po-trarkova 12-1. desno.
Triglavska roža, nova pravljična igra na odru frančiškanske prosvete, nas popelje v prelepi gorski svet, kjer se odigrava preprosta zgodba malega Jožka in njegovo matere, ki žrtvuje zanj svoj vid, a jo Jožek s čudodelno triglavsko rožo in z vodo iz Marijinega studenca v Vratih ozdravi in ji spet vrne vid. Igro je spisal zuani mladinski pisatelj Mirko Kunčič.
Ker vlada za novo igro veliko zanimanje, prosimo, da si proskrbitn vstopnice od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1, na dan predstavo pa pri dnevni blagajni. Premiera igre bo v no-deljo, 17 januarja.
Klnvlrski knnrert, ki ca bo izvajal slavni pianist, profesor Gino dolini, v po nedel i iek. dne 1R. t. m. v veliki filharmonič-ni dvorani, bo imel tnle spored: 1. Scarlati: Tri sonate; 2. Bach—Busoni: preludij in fuga v es-duru; .1. Ilrahms: Balada op 10. št. 3 v li-moiu; 4. Debussv: Refleksi v vodi in' Ooltiivogov ples; 5. Onrinl: Sonata; fi. Caseiia: Dva ričerknra na ime Bach: 7. Chopin: Fantazija op. 49. — Umetnik, prof. Gino Onrinl iiživn meri nlnnisti velik sloves, je sijajen intorpret klasične, pa tudi moderne glasbe. Spored njegovega prvega koncerta v Ljubljani .ie sestavljen tako, da bo prav gotovo ugoden vsej naši koncertni publiki, saj je različen, slikovit ln visoko umetniški.
Začetek koncerta bo ob pol 7 v veliki fil-harmonični dvorani. Vstopnice so v pred-prodaii v knjigarni Glasbene Matico.
Ste že kdaj slišali o Jerneju Mozganu, slovenskem rojaku iz Železne Kaplel Prav te dni je izšla zanimiva knjižica o njom, ki ie bodo gotovo vsi prijatelji slovenski ti misijonarjev veseli. V knjižici so tudi slike in opisi življenja sudansldh zamorcev. Koga ite po knjižici in seznanjajte se z znamenitimi Slovenuit Knjižico dobite v vsaki knjigarni.	,	, , ..
»Greh ob Donavi« ne naslov učni knjižici, ki ie za novo leto izšla v založbi č. sester Marijinega obiskanja. Knjižica vsebuje dnevnik in opis življenja v sluhu svetosti umrle seslre tega reda. Zelo jo priporočamo posebno naši ženski mladini. V knjižici so tudi zajemijivi podatki o postanku, in delu reda salezijank Marijinega obiskanja. čigar članice imamo par let sem ludi v Ljubljani. Broširan izvod stane 6 lir in se dobi pri sestrah M. O. na M-stnem trgu 5111.	.
Zaradi tatvine prašiča obsojena. Vojaška patrola je 19. oktobra lani okoli 2 zju-tral zasačila na cesti v Mostnh dve temni človeški postavi, ki sta peljali voziček, na njem pa je bila neka stvar zavita v cunje. Patrola je naletela na dva lalova in tihotapca ki Sta skušala spraviti v meslo na varno do 100 kg težkega, zaklanega Prn;"""-Bila sta prijeta, prašiča na so vrnili lnst-niot Polde Zeleznik, 2:! letni samski dela« vee in niegov pajdaš 27 letni Tone Mnlnar sta bila ona. ki sla skušala priti do dobre svinjske pečenko in masti. Pred malim senatom sta biln v torek obtožena zločina vlomne tatvine. Zeleznik Polde je skuhal vse prevzeti na svojo odgovornost in pomapača popolnoma razbremeniti. Zaka.it rac je dobro vedel in ga jo tudi tako tovariš poučil, da mora njega razbremenjevati, ker bo sicer huiše kaznovan, ko je bil že poprej na večletno' robijo obBojoa. Zoleznik jo priznal.
da je sam prišel v nezaklenjen svinjak po-sestuice Marije Slapuičarjeve, sum prašiča zaklal, naložil na cizo, ga pokril s cunjami in le Malnarja pozneje poklical, da mu jo pomagal peljati težko brome. Tudi ni Mal-narju razodel, kaj pelje na vozičku. Maluar jo tajil in trdil, da ni niti slutil, da je na vozu ukraden prašič. Sodniki malega kazenskega senata obema niso verjeli. Bila sta obsojena: prvi, Zeleznik Polde, na fi mesecev strogega zapora, drugi. Tone Maluar, pa na 1 lelo in 0 mesecev robijo. Udala sta se v svojo usodo Obtožnicca je navedla, da je bil prašič po maksimalnih cenah vieden 1 3000 lir. Oba sta špekulirala, kako bosta prišla do lepega denarja, ko bosta sprnvila prašičevo meso in slanino na črno borzo, kjer bi pač prejela čedno denarce. Imela Bta veliko smolo.
Opozarjamo na petkovo predstavo For-znnove komedije v treh dejanjih : »Poročno darilo«, ki jo bodo igrnli po znižanih cenah od 15 lir navzdol. V glavnih vlogah Simčl-čeva, Jan in Nabloekn.
Obsojen ZHradl nakup« zlatnine. Zločini po čl. 1. prepovedi o odsvojitvi in izvozu dragih kovin in dragih kamnov od 9. sep-tembrn 1941 redno spadajo pred vojaško vojno sodišče, toda primerilo se je sedaj, da ie o lom sodil civilni kazenski senat, zn kar ie bil formalno pristojen, ker je o tej zadevi že poprej izrekel glavno sodbo, a je seda i prišel pred zbor treh sodnikov obtoženec. proti kateremu je bilo postopanje na prvi razpravi izločeno. Rudniški obratovo-dia Kari S. Je lani v začetku apriln kupil od nekega mladega prekupčevalca pod roko okovje in zlato moško uro. Pozneje so je izkazalo, da je bila tn zlatnina ukradena Katarini Kmetetzovi. Na 3 leta robijo za-rndi tatvine zlatnino obsojeni Anton Uršlč, ki ni bil pomiloščen. je lani tej gospe.1 odnesel v drvarnici zikopani zaklad v vrednosti VSO !!r. Kart S je prizna! nakup zlatnine. Bil je no čl. 1. omenjeno prepovedi obsojen na 1 mesec in 7 dni strogega znpora in na 100 ltr denarne kazni, pogojno za X leto.
Gledališče
OPERA. Četrtek, 14. januarja ob 17: »Tlials«. Red B. — Petek, 15. januarja ob 15: »Slepa mit«. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Sobota, Hi. januarja ob 17: »Beg Iz seraja«. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, 17. januarja oh 11: »Angel z avtom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 16: »Tlials«. Izven, Cene od 24 lir navzdol.
J. Masscnet: »Tlials«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Atanael — Primožič, Nicias — Sadoljev. Paiemon — Fetrovčič k. g., suženj — Poiničar, Tliais — Heybalova, Kro-bila — Miejnikova, Mirtala — Stritarjeva (prvič), Albina — Golobova. Dirigent: N. Stritof; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; koreograf: inž. P. Golovin; scenograf: A. Gorlovičova; načrti za kostume: J. Vilfanova
Opozarjamo na popoldansko predstavo operette »Slepa miš« (J. O. Dobelc), ki bo v petek ob 15 po znižanih cenah. V glavnih partijah: Miejnikova, M. Sanein, Pnličeva in Zupan. Dirigent: R. Simoniti; režija in koreografija: inž. P. Golovin.
Premiera Mozartove opere »Beg tz se-rn.ta« ho v soboto za red Premierski. To delo. ki prihaja po večletnem odmoru zopet na spored, bo izvajano pod muzikalnim vod-Btvom dirigenta A. Neffata in v režiji C. Debcvra Tnstnimontacija jo svojska, v njej je upornhil Mozart orientalsko pobarvane motive, ki jim dajejo močno značilnost tolkala v orkestru. V tem pogledu jo delo tipično rokokojsko, kajti ta doba jc prevzemala v umetnost mnogo vzhodnjaškega.
DRAMA, fetrtek, 14. janunrja ob 17.30: »Primer dr, Illrna«. Red Četrtek. — Petek, 15. januarja ob 17 30: »Poročno darilo«. Iz ven. Znižane cene od 12 lir nnvzdot. - So-hotn, Ki januarja ob 17.80: »Primer dr. Hlr-nn«. Red A. — Nedelja, 17. januarja oh 14: »Oče nnS...« Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Oh 17.30: »Deseti brat«. lavep. Zuižane cene od 15 lir navzdol.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 17. ja« nuarja ob 5: »Vihar v kozarcu« Opozarjamo na predprodujo vstopnic, ki bo na dan pred» stave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, de«no.
RADIO. Četrtek, 14. januarja: 7.30 Pisana glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini, — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila slovenščini. — 12 45 Italijanske pesmi v dia-loktu. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.08 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.10 Prenos za Nemčijo — orkester vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Vojaške pesmi — 15 Poročila v sloven« ščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Koncert klasičnega tria. — 17.35 Koncert sopranistke Maseie Predit. — 19.30 Po-ročiln v slovenščini. — 19.45 Valček. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini, — 20 09 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert orkestrn Cora. — 21 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Sijanec. — Lahka glasba. — 21.40 Trio Emona — 22.10 Predavanje v slovenščini. — 22.20 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Be-gurinl. — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piecoll. BIolweisova 0: mr Hočevar, Celovška G2; mr. Garlua, Moste, Zaloška 47.
Poizvedovanja
V nedeljo sem v Scntpeterskt eerkvl
pozabila v tretji klopi nsnjato torbico s ključi, legitimacijo in denarjem. 1'rcsim najditelja, da denar obdrži, izgubljene predmete pa naj odda na upravi »Slovencn«.
Zgulilla sem v soboto, dne ». t. m. od trgovine Cesnik do trgovine Sknberne osebno legitimacijo na Ime Šolan Rotija, eno krušno karto na ime selnn Ivanka in dvo oblačilni nn Ivanka in Rotija Selan. Pošten najditelj naj «h odda proti nagradi upravi »Slovenca«,
Predamo
Zabojcke
za pošiljanje Interniran-ceni. ne potrebujeto vreč! Dobite pri RAVNIKA U Kran, lesna Industrija — Ljubljana, Linhartova 25
Prodamo:
visoke omare, omare e prodali, kuhinjske kredenco, razne mize, Sto-krle, otroške, zložljivo In navadne postelje, žične vložke, žlmnat modroc, predsobno ln vrtno garnituro, starejše pisalno mizo, tridelno psiho ter gramofon ln posumezne plošče, gašperček, drsalko ln drugo. V trgovini »OGLED«, Mestni tre 3 (vhod skozi vežo).
Posestva
Ugodna naložba kapitala
je priložnostni nakup parcel v najbližji periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice v Izmeri i40 do 760 m'. — Vsa pojasnila daje Pristave« franjo, renlltetnn pisarna, LJubljano, Cesta Arlella Rea St 3.	(p
Kmnmpfl
Električni gramofon
brez ojačevalca, kupimo. Naslov v upravi »Slov« pod št. 108.

Prostovoljna dražba
Zaradi preselitve pisarne v vilo Puharjeva ul. 14 ob klasični gimnaziji za I'"lgovcem so vrši PROSTOVOLJNA DRAŽBA dela premičnin pisarno odv. dr. Benkovlfa Iva, prihodnji p e t o 1« , dno 15. t. m. ob 3 popoldne v Ljubljani, Beethovnova št. 14, palača »Dunav«, mezz. levo — mize, Bto-11, omare (tudi za obleko), stelaže, lestenci, svo tllko, opalograf itd. Ogled v sredo In četrtek od do 4 popoldne.
| Peizvežfe |
Rožni voziček
na gumijevih kolesih znamke Ign. Vok, Jo bil pozabljen dno 11. t. m zvečer na tovornem ko 'odvoru. Prosi se najdi telja, da ga vrno lastnici proti visoki odškodnini Petronafta — LJubljana Blelvveisova cesta 35a.
Srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
TOVARNA ZA KVAS IS U1ASLAD
mmif ZALOKER
L3UDUANA
ali oglasi
Po dolgem, vdanem trpljenju so snočl
naša dobra mama, gospa
Antonie Hauffen
bila nove obleke, ker se je tako lepo vrteti po godbi in ker je v plesuih šolah tako veselo.
Matere jih bodo spremljale v dvorane, tam bodo posedale po stolih ob stenah in obujale spomine na stare dobre čase. Mimogrede se bodo ozirale tudi po mladih ljudeh in bodo brale vse tisto, kar bo še skrito v srcih, ki rajajo, pa v dušah, ki bodo začele z vasovanjem. Z obrazov svojih hčera bodo brale in vedle veliko več kakor one same.
Tudi Majdo so vabili, naj bi hodila plesat, posebnega veselja pa ni kazala. Ko je vprašala Matevža, kako misli, ji ni branil :»Ne poznam dekleta, ki ne bi rado plesalo; ne bo ti škodilo, če greš, kadar te bo veselilo.«
Zase pa Je mislil drugače: »Naj le
fre in naj se preizkusi, če jo trdna.« i hodila redno, tu pa tam je šla, ker je tudi sestra želela, da hodi z njo.
Kadar je prišel Matevž, mu je bilo hudo, ko jo je gledal. Zdela se mu je kakor negovana vrtnica, ki Je pognala korenine v dobri zemlji. Kako neki bo uspevala, ko jo bo presadil v gorski svet, kjer bo zemlja trša, veter močnejši.
Več časa za take misli pa ni bilo. Deklo se je opravičilo spremljevalcu in pohitelo naravnost k Matevžu kakor otivk k materi. Svojeglav pa je res bil ta Matevži Z noheno drugo ni plesal kot z Majdo in njeno sestro; če pa so ju prosili drugi, je prisedel k materi, in ji delal kratek čas. Ni ji pravil o gruntu in tudi ne o vsakdanjieh stvareh, pač pa je razdiral vesele, da so tudi druge gospe pomaknile stole bliže.
Tako je bilo trikrat ali štirikrat. Večkrat ni prišel. Sploh je izostal, kakor da se je vsega tega naveličal.
Lepega dne je presenetil Majdo z novico, da je diplomiral in da je sedaj konec z dobo učenja. Samo na diplomo mora še počakati in potem bo odpotoval.
To so zvedeli tudi v klubu. Ravno na soji so zvedeli, ko je poročal načelnik, da je v skrbeh za smuškega učitelja, ki bi naj začel z delom pri novem domu blizu Mrzlega studenca. Lapornikov Jernej, ki je bil določen za učiteljevanje na snegu, je dobil službo, in sedaj ne more. Kakšna škoda ravno sedaj, ko bi bilo treba novo zimsko postojanko šele vpeljati 1
»Bomo morali govoriti z Matevžem.«
»On je edini, ki nas lahko reši iz zagate. Morali bomo govoriti z njim; če ne bo hotel, bomo vprašali Janeza.« i Predlog, ki 60 ga na seji sprejeli, so zapisali v zapisnik takole: Odbor je skienil enoglasno, da zaprosi za smuškega učitelja najpreje Matevža, če pa ta ne • bo mogel, pride v pošiev Janez.	f
Sneg spet naletuje.	|
Naslednjega dne se je zglasil predsednik pri Matevžu. Povedal mu je kako in kaj. Temu so žarele oči ob misli, da bi preživel še nekaj tednov med ljudmi, ki bodo prišli od blizu in daleč, da bi se razvedrili v snegu Ah, kako bi bilo prijetno bivati nekje. 1300 m visoko v planinski koči, do katere pridejo samo zimski športniki in kjer ne vidiš ničesar drugega kakor belo odejo, gozdove, venec vrhov in modro nebeško kupolo nad njimi.
V z-ačetku se mu je zdelo neresno in naravnost sebično, da bi si privoščil tako razkošje. Smuč iv kotu pa so mu prigovarjale: sprejmi, Matevž, ugodno priložnost. sprejmi, še letos in potem bo konec.
»Za to gre, da bi ti šolo vpeljal, potem bi že našli človeka, ki bi jo vodil dalje. Ti znaš ravnati z ljudmi in uslugo bi nam napravil.«
»Ne govori preveč, dragi moj predsednik. ker bom prehitro rekel da. Samo domov bj moral, ker me bodo pričakovali.«
»Pozimi ni dela, Matevž, lahko te bodo pogrešali.«
Zunaj je naletaval prvi sneg. To je bilo odločilno. Matevž je dal svojo besedo ter se hitel nnpravljat, da bi doživel z Majdo lepoto prvega zimskega dne Kar na hitro se ip odločil, da ho prevzel dolžnost smuškega učitelja pri Mrzl em studencu, zakaj mudilo se je in ni bilo časa za daljši razgovor.
V trenutku je pozabil na vse. na grunt, na ločitev od mesta in na svojo usodo. Nebo je sipalo bele zvezdice in Matevž je hitel k dekletu, da mu pove, da bo šel v gore. kjer bo smučal, dokler se mu bo ljubilo Šele potem se bo vrnil k Andraževim,
Brez oklevanja je pozvonil. Ce je Majda doma, je vprašal in ko jo je zagledal, je hitel: »Sneg pada, Majda, prvi sneg! Hitro se napravil«
Gospa je pričakovala, da bo govoril o izpitu, še omenil ga ni. »Hvala Bogu, da je tudi to opravl jeno I« ji je odvrnil, ko mu je čestitala. Nerad je počakal, ko mu je natakala kozarec proSeka. ki sta ga popila na srečo. Sesti ni utegnil. Pijača pa mu je tem boli prijala, ker jo je dobil pri Majdinih
Že pod hišo jo je prijel pod roko in vodil kakor zaročenko. Mati za oknom je ugibala, kaj mu je, da je tako vesel, fant pa je hitel in pripovedoval dekletu: »Poslavljam se. Par tednov se bom poslavljal. Za smuškega učitelja bom šel in ostal hom na snegu, dokler se mi bo ljubilo Razumeš. Majče. dokler se mi bo ljubilo! Kar naravnost mi povej, da sem napravil veliko neumnosti«
»Rajše bi videla da bi ostal v mestu.«
»Ne. draga moja, mesta sem sit in t" »»m opravil, kar sem mera! opraviti. Ti me ne obsojaš: ah. moj Bog. kaj bodo rekli doma? Še danes jim moram pisati.«
roj. Luskmann
vdova po višjem sodnem svetniku
mirno v Gospodu zaspali. — Pogreb bo v četrtek, dne 14. jan. 1343, ob 4 pop. z Zal, iz kapelo sv. Andreja k Sv. Križu. Berlin, Banja Luka, Ljubljana, 13.1.1943.
Dr. Hermann Hauffen, Ing. Frltz Hauffen, Maria Luschin roj. Hauffen
če bi z razumom iskal sebi primerno družico, bi je ne našel. Zato je treba poslušati tudi srce, ki ti o pravem času pokaže na pravo. Je res, da nagibi krvi včasih varajo. Varajo te, kadar misliš samo na sedanjost in na sebe; ne varajo te pa, kadar misliš na rod, na otroke in na lastno ognjišče. Prava ljubezen, ki je dana od Boga, ima svoje korenine v duši, ki je večna; tudi v krvi Jo čutiš, vendar samo v potrdilo, da je prava
Ker je imel Matevž Majdo rad, je ljubil tudi vse njene; znane in neznane, naklonjene in nenaklonjene. Bolelo ga je samo to, da mu sedaj, ko bo moral prevzeti posestvo, ne zaupajo več hčerke.
Zakaj mu je ne zaupajo? Ah, to |e čisto človeško; ne morejo si predstavljati, da bi bilo dekle na kmetih srečno. In če je še kaj drugega, gre za nesporazum, za napačne nazore o družabnem položaju višjih in nižjih, za zameno med bistvom in videzom.
Dobro bi bilo govoriti z njenimi star-51, toda sedaj ni časa za to. Sedaj ne utegne, izpiti so pred durmi.
V mfestu so začeli s plesnimi vajami. Deklela so so jih veselila, ker bodo do-
TEU
KINO SLOG/t
27-30
Ljubezen ln trpljenje človeka Izven zakona v filmu
»BANDIT«
Najboljši španski umetniki: Agustlnl Irusta, Anella Bence ln dr.
Predstavo od 14.30 dalje; konec ob 20.15.
22-21
TEU KINO UNION
Pustolovščine ln kazen največjega osvajalca ženskih src
»DON JU AN«
Adrlano Rlmoldl — Carla Candlanl PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.16; ob nedeljah ln praznikih ob 10 30. 14.30, 1630 in ob 18 30
TEL.
22-41
KINO MATICA
Tajlnstvena ljubezenska drama
»3IOLCECA USTA«
z znanimi Igralci: Fosco Glachettl, Annctto Bach, Andrea Checchl, Carlo Campanlnl.
PREDSTAVE: dnevno ob 14.30, 16.30 in 18.30; ob nedrjah in praznikih ob 10.30, 14.30. 10 30 in 18.30.
Ilrrr... trrrr... Mešanica čudnih, nenavadnih glasov mi je napolnila ušesa. V trenutku mi je oče pripel padalo in me sunil z letala. Še ustrašiti se nisem utegnil. Ko sem letel navzdol, som se bežno ozrl kvišku. Groza... letalo v plamenu... Oče, joj kaj je z njim? ...
Zapustila nas je, previdena s tolažili svete vere, nad vse ljubljena mama, gospa
Jožefa Setsna roj. SpreStzer
nadučiteljeva vdova v Črnomlju
Pogreb drage pokojnice je bil v sredo, 13. januarja 1943, ob 3 pop v Vojno vas. Ljubljana, Črnomelj, 12. januarja 1943.	2alujoči ostali
Italijanska lovska letala Macchi C. 202 obsfrelju jejo fn zažigajo sovražne oklopne avtomobile
Hal Knko se vse razločno vidi. Glej, tamle ona gora. Le nekaj okleščenih dreves stoji tam. Cest nli celo železnic v lakih divjinah ni bilo. Zato pn dosti divjačine Če sem prav videl, tudi sloni.
10.
Uradna objava CONI-ja št. 2
Sporočilo društvom. V6a športna društva Ljubljanske pokrajine morajo sporočiti zaupniku CONl -ja do 20. lanuarja t. 1. barve tekmovalnhi dresov odnosno krojev (majic in hlačk) za vse odgovarjajoče odseke.
Opozorilo. Sporočamo vsem dosedanjim predsednikom športnih združb, da so bili potrjeni tudi za leto 1943-XX1. Predsedniki, ki nameravajo zamenjati kateregakoli 6voiih sodelavcev, morajo predložiti tozadevne predloge do 30. januarja t. 1.
Imena društev, športna društva, katerih imena se nanašajo na stvari, osebe, kraje ali simbole bivše Jugoslavije, morajo zaprositi pri zaupniku CONI-ja za dovoljenje, da smejo spremeniti društveni naziv in predložiti novo ime, ki ga mislijo prevzeti. Rok za to je do 30. januarja t. L
Haeggovi rekordi potrjeni
»Hitre noge, kje so vaše meje?«, vprašuje športni -sotrudnik v predzadnji številki »Obiska«, ko pripoveduje o novih svetovnih rekordih Gtm-darja Haegga. Vse kaže, da teh meja za enkrat še ne moremo slutiti. Kljub vojnim časom smo dobili močno spremenjeno listo svetovnih rekordov v tekih, v hoji, 6kokih in metih. IAAF ali mednarodna lahkoatletska zveza je uradno potrdila koncem sezone 1942-43 nič manj kakor 38 novih rekordov, doseženih v teku zadnjih dveh let. Ne gre seveda za 38 športnih panog, kajti rekordi nekaterih so bili ponovno zboljšanj.
Posebno bogata žetev svetovnih rekordov je bila na Švedskem. Sam Gundar Haegg jih je' postavil 11 v teku na razne srednje in dolge proge, 06tali Švedi pa so jih postavili nadaljnih deset Nič čudnega, da so podarili Švedi letos brez vsakega pomišljanja zlato medaljo za športne zasluge temu urnemu Haeggu. Preveč številk bi b'lo, če bi hoteli seznaniti naše bralce z V6emi rezultati, ki jih je mednarodna lahkoatletska zveza priznala. Zato ne bomo govorili o uspehih v yardih in miljah, temveč se bomo omejili na novo priznane znamke v metrih. Začeli bomo s skromnim Švedom Jonom Mikaelssonom. S skromnim zaradi tega, ker Mika-el6son je 6amo pešec, ne pa tekač in ga zato le malokdo pozna.
Jon Mikaelsson je prehodil letos 3000 m v 12 min. 19.9 sek., 5000 m v 20 min. 55.3 sek., 20 km v 1 uri, 32 min., 28 sek.; razen tega je tekmoval oktobra meseca še v enourni hoji in prišel 13.555 m daleč, kar tudi pomeni nov svetovni rekord. Med slovitimi pešci omenjamo še Nemca Hermana Schmidta, ki je prehodil 30 km v 2 in pol urah 22.6 sek. Imena in rezultati, ki jih bomo morali še vpisati v tabelo svetovnih rekordov, 60 naslednja:
metanje diska: Adolfo Consolini, Italija, 53.43 m;
višina: Lester Steers, Amerika, 2.11 m;
palica: CorneIiu6 \Varmerdam, Amerika. 4.72 m;
100 m: Harold Davi6, Amerika, 10.2 6e!<;
400 m: Grover Klemmer, Amerika, 46 sek.;
1000 m: Rudolf Harbig, Nemčija, 2.21.5;
1500 m: Gundar Haegg, Švedska, 3:45.8 min.;
2000 m: Gundar Haegg, Švedska, 5:11.8 min.;
3000 m: Gundar Haegg, Švedska, 8:01.2 min.;
20 km: Andras Cspalar. Madžarska, 1:03:01.2;
4x800 m: Nemčija (Seibert, Grau, Kaindl, Harbig), 7:30.4 min;
4x1500 m: švedska (Janssen, Karl66en, Kaelar-ne, Hellstroem), 15 min. 42 se,k.
O švedskem tekaču Gundarju Haeggu je znano, da je izboljšal tudi nekaj svetovnih znamk v teku na milje, o teh pa smo že poročali med letom. Dodajemo, da niso dosegli vseh omenjenih rezultatov letos, temveč v teku zadnjih 2 let. Ti rekordi so sedaj potrjeni in jih bodo ogromne množice ljubiteljev športnih številk vpisale v 6voje zlate knjige najboljših rezultatov človeške zmogljivosti.
Športniki, ali že veste ...
... da potuje Kart Schitfer s svojo drsalno družino po Nemčiji iu da ima v vsakem mestu veliko hvaležnih gledalcev. Ljudje so navdušeni nad njegovimi prireditvami, športniki pa ne tako. Le-tein je žal, da Sehafer ni več tekmovalec in da se ne udejstvuje športno. Šport zahteva napetosti in borbe, Schiiferjeva umetniška družina pa nastopa samo z virtuoznostjo in z ljubkimi scenami na drsalkah. O njegovem plesu na ledu piše Mais-Gogela naslednje: »Marsikdaj bomo še videli Schaferja na ledu. Nikoli več pa ga ne bomo doživeli tako, kakor nam je v spominu. Nekdaj je gojil šport, dandanes pa pleše. To je nekaj drugega, je nov svet, ki pomeni slovo.«
... da je nemški Športni vodja von Tscham-mer izdal proglas, s katerim dovoljuje in priporoča gojitev smuškega športa v okviru danih možnosti? Vojaška oblast mu je dala na razpolago veliko zalogo smuči, državno športno vodstvo pa je ustanovilo posebno organizacijo za izposojevanje smuči. V vsem so organizirali 900 izposojevalnic za smuči.
Harošajfe »Staraca«!
tlllUlUllIlllllMIIIMIIIIlIlItlllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllIMflllimilTnilllll
II migllor lassativo najboljše odvajalno sredstvo
A. Fogazzaroi
82
Palača ob jezeru
Nato je pripovedovala o Sillovem obisku naslednjega dne, kako ga je hladno sprejela, in kaj ji je napisal v knjigo Povedala mu je o nocojšnjem očetovem srečanju s Sillom in o vtisu, ki ga je pri tem dobil oče. Bala se je. da grofova hiša skriva kako žalostno skrivnost in si je oči-lala, da je zaradi prevelike popustljivosti in nepazljivosti pustila vzklili čustvo, ki bi morda tiralo mladeniča v pogubo, če bi ne našlo odziva.
»Zdelo se mi je potrebno, da vam povem vse to, čeprav ni brez graje zame.«
Župnik si je v zadregi mel roke in stiskal ustnice.
>Zares no vem, kaka graja naj bi bila...« je začel.
Bil je v zadregi in videlo se je, da se ne more znajti v vsem tem. Vprašal jo je, kakšen človek da so ji zdi Silla. Odgovorila mu je, da je plemenit, a da njegov duh ni popolnoma zdrav, da jo zagrenjen zaradi udarcev, ki jih je že moral doživeti.
»Se vam zdi, da je gojil do vas kako posebno nagnjenje?«
Edita ni odgovorila.
»Vi pa niste čutili nikake naklonjenosti do njega in gospod Silla je le domneval, da mu vračate njegovo nagnjenje?«
»Ne. gospod. Bojim se. da ni samo domneval.
Odgovorila je čisto tiho in nizko eklonila glavo.
Duhovnik je molče gledal njeno zlalolaso glavo. To odkritje ga je bolelo.
Edita je dvignila glavo in si pokrila obraz z rokami.
»Bojim se,< je dejala, »da si nisem dovolj prizadevala, da bi skrila svoja čustva.«
»A če je ta mladenič plemenit, če se zanima za vas in če .., oprostite ... kakor ste se izrazili... vi sami...«
Edita je spustila roke v naročje in pogledala duhovnika z vlažnimi očmi.
»Kako morete misliti to, gospod župnik, ko pa veste vse? Kako bi se mgola za lo odločiti, ko pa me oče potrebuje? Da bi poleg ali morda proti dolžnosti do očeta j>oslavila drugo, močnejšo? Sem zato prišla v Italijo? Sicer pa to tudi ni moj poklic; prepričana sem.«
»Ste zares prepričani?« jo je resno vprašal duhovnik. »Ali se zavedate, kako težka je žrtev, ki jo jemljete nase in ki bo morda s časom postala še težja?«
»Nikar ne recite tega!« je dejala Edita in sklenila roke. Moja žrtev je malenkost v primeri s tem, kar dolgujem očetu. O da bi me Bog usli-šal in mu vrnil verol Srečna sem. da ni ničesar uganil. Kar se mene tiče, bom že prebolela in pozabila. Prosim vas, da bi mi jKimagali.«
»Ali je ta žrtev zares potrebna in koristna? Premislite dobro. Morda želi vaš oče, da bi si ustvarili svoj dom in ga ta skrivna skrb muči. Sicer pa nikdar ne vemo. kakih sredstev se poslužuje Bog, da pritegne duše k sebi. Morda bi življenje v krščanski družini blagodejneje vpliva-
lo nanj. Govorim to glede bodočnosti. Kar se pa preteklosti tiče, se nikar ne vznemirjajte. Ce ste mladeniču pokazali nekoliko naklonjenosti, zaradi tega niste niti malo odgovorni za zlo, ki bi ga morda storil.«
»Vem, da nisem odgovorna, a bolelo bi me vseeno.
Duhovnik je molčal. Ni mogel najti pravih besed. Druge misli so mu silile v ospredje. Zdelo se mu je j>otrebno, da kaj stori, da prepreči nepoštene namene, ki bi jih imela donna Marina, kakor je domnevala Edita.
»Povejte mi popolnoma odkritosrčno,« je dejal deklici, »se vam zdi, da sta Marina in Silla dogovorjena? Nikar se ne bojte izraziti svoje sodbe. O vsej zadevi moram biti natančno poučen, v primeru, da bi morda mogel preprečiti kako večje zlo.«
»Pred dvema dnevoma brez dvoma še nista bila,« je odvrnila Edita. »Zdaj pa ee bojim, da sta.«
»Da sta sjKirazumljena?«
»Da. Če še nista, se bojim; da bosta kmalu. To slutim «
»Da. Če še nista, se bojim, da bosta kmalu. To slutim.«
»Bojite se, da bosta,« je ponovil don Inocen-cij kakor sam zase, se naslonil s komolcem ob mizo, naslonil čelo ob dlan in se zamislil. Čez nekaj časa je odprl predal pisalne mize in vzel iz njega nekaj listov.
»Ste odgovorili gospodu Sillu na to, kakor vam je napisal v knjigo?« jo je vprašal.
»Ne, gospod župnik.«
»Kako?«
Bržkone je uganila njegov predlog, zato jo tako tiho odgovorila.
»Ne, nisem odgovorila.«
Duhovnik je vstal.
»Prav,« je dejal. »Odgovorite mu zdaj.«
Tudi Edita se je nehote dvignila. Brez vsakega pojasnila je uganila župnikov namen.
»Kar zdaj napišite,« ji je dejal in postavil črnilnik bliže k papirju, ki ga ie vzel iz predala.
»Mislite, da je to moja dožnost. Kar takoj?«
»Zdi se mi tako. Moja skrb pa bo. da odločim, če bom pismo oddal iu kdaj. Sedite na moje mesto.«
Edita je molče ubogala. Mirno je vzela pero v roko in (»gledala duhovnika.
Pišite mu, kar hočete, samo da mu vrnete nekoliko poguma.«
Deklica ni nič odgovorila. Sklonila je glavo in se zamislila. Župnik pa je medtem stojul k oknu, ga odprl in se naslonil nanj. Zvezde so ga prijazno pozdravljale in odobravale njegove namene, črna zemlja , pa se je zdelo, da mu ugovarja.
Čez nekaj minut ga je Edita poklicala in mu podala list.
»Ne,« je dejal, »ne bom čital. Nikar ne poza-hite, da Bog ne zapusti tistih, ki zaupajo vanj. Zato se nikar ne žaostite in pojdite k počitku! Pozno je že.«
m ~
res J\&čtu> ftOKO £c4o želi
Pičman Lovro
Podjetje za vodovodne instalacije, centralne kuriave in kleparstvo
M Ljubljana, Ilirska ul, 15 — tel. 29-11
iofii mmmmmmmm^mmm^^^^^mmi^mmm^^m^^mam^^sm^m^mm^m^^^^
M
Q Srečno novo leto
^ jŠ moj m ccnjenim odjemalcem in prijale'jem
m Ivan Rozina
v V,
barve in laki
Ljubljana, Bleiweisova c. 14
N V*
H	novo 2e&>
S
£0* želi vsem svojim cenjen m odjemalcem
Nn
Ig
® Simon Kuncič
-M
ild izdelovanje sodavlce - prodaja premoga in drv
iSSI
Ljubljana, Sv. Petra c. 45
m
m
Jh&čtu> novo Ccto
želi svojim cenjenim odjemalcem
fldolf Slapernik
izdelovanje brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Cesta 29. oktobra 19 Telefon 36-83
J/tečno novo žete*
<7iinn	.,	,
želi vsem svojim cenjenim gostom
iS
m j®
'M,
m
Helena Banko
gostilna pri „Macetu"
Ljubljana, Šmartinska cesta 3
»ms ^mm^rn
Vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem
UUDSKA TISKARNA
LJUBLJANA
Jjujčm> novo teJbo
želim svojim cenjenim odjemalcem ^
Marjan Glatfnik |
trgovina sadja in zelenjave
Ljubljana, Pogačarjev trg 1 Telefon 24-93
Srečno in uspeha polno novo leto želi svojim cenjenim odjemalccm
ŽELEZNINA »STABIL«
STANKO BIDOVEC
Ljubljana, Celovška 72 - Tel. 46-30
M
m
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
DROGERIJA
DRMICR SFILIGOJ
Ljubljana, Bleiweisova 18 - Tel. 37-08
SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI
Rlojzij Mrovlje
kartonaža
Ljubljana, Emonska cesta 2
Srečno in uspelja polno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem
FRRN RRVNIKHR
tesarski mojster, parna žaga in lesna industrija
Ljubljana, Linhartova ulica 25
Edgar Wallace:
46
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
»Naj kar vstopi... Govoril bom z njim med štirimi očmi.«
V urad je vstopil visok človek z dolgo haljo in rdečim fesom. Bil je kakih pet in petdeset do šestdeset let star, močan, stasit, zarjavelega obraza, ki je bil nekam trd, in sive brade. Ko je vstopil, se je globoko priklonil.
»Mislim, da znate francoski,« je brž spregovoril T. Ks'.
Prišlec se je fioklonil.
»Moj zastopnik vam je že povedal,« je rekel francoski F. Ks., »da bi rad nekaj podatkov, ki bi pojasnili neki zločin, ki se je dogodil v našem mestu. Dal sem vam zagotovilo, če je bilo sploh potrebno, da se vam ni treba bati ničesar zaradi tega, kar bi nam povedali.«
»Razumem, effendi,« je odgovoril visoki Turek. »Amerikanci in Angleži so bili vedno z menoj prijazni in večkrat sem bil v Londonu. Zato sem prav vesel, ako bi vam mogel jKimngnti.«
T. Ks. je stopil h knjižni omari, ki je bila zaprta in je stala v drugem koncu sobe, jo odjirl in vzel iz nje neki predmet, zavit v svilnat papir. Položil ga je na mizo in Turek je mirno opnzoVal vse njegove kretnje. Komisar je počasi odvijal omot in končno se je prikazal dolg, tenek nož. že zarjavel in zamazan. Ročaj jc moral biti, dokler ni bil še počrnel, iz cize-Hrancga srebra. Vzel je nož in ga dal Turku.
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarji
»Ta nož je, kakor mislim, vaš,« mu je prijazno rekel.
Tujec je obračal nož na vse strani in ga ogledoval ter stopil še bliže k mizi, da bi ga ob večji svetlobi bolje videl. Ogledal si' je še rezilo ob ročaju in ga nato vrnil Tu. Ksu.
»Res je moj ta nož,« je rekel.
T. Ks. se je nasmehnil.
»Seveda. Veste, tik ob ročaju sem bral .Hussein Effendi iz Drača', kar je pisano po arabsko.«
Turek je sklonil glavo.
»S tem orožjem,« je nadaljeval T. Ks. nekako slovesno, »se je izvršil v našem mestu neki umor..«
Tujec ni pokazal nikakega zanimanja ali začudenja in ne vznemirjenja.
»Je že bila taka božja volja,« je nato mirno menil Turek. »Take stvari se dogajajo tudi v velikih mestih kot je London.«
»Nož je bil vaš,« je spet poudaril T. Ks.
»A moja roka je bila v Draču, efendi,« je odvrnil Turek in si je znova ogledal nož.
»Tako, torej je Črni Roman mrtev, efendi?«
»Črni Roman?« se je T. Ks. začudil.
»Grk, ki so mu pravili Kara,« je nadaljeval Turek, »je bil zelo podel človek.«
T. Ks. je planil zdaj pokonci, se oslonil na mizo in gledal napeto Turka.	....
»Kako veste, da je bil Kara?« je hitro
VPr£,»Kdo drugi naj bi bil?« je vprašal. »Ali niso vaši časopisi polni te zgodbe?«
T. Ks. je spet sedel in bil nekoliko razočaran in hud sam nase.
»Res je, Hussein Effendi, a nisem mislil, da berete časopise.«
»Tudi jaz, gospod,« mu je hladno odvrnil, »nisem vedel, da je bil Kara umorjen, dokler nisem videl tega noža. Kako vam je prišei v roke?«
»Našli smo ga v nekem kanalu,« je j>ove-dal T. Ks-, »kamor so ga najbrž odvrgli morilci. Toda če niste brali časopisov, efendi, potein pač veste, kdo je izvršil umor.«
Turek je počasi dvignil roke do višine ramen.
»Kristjan sem,« je rekel, »in v ven mojih očetov je mnogo modrih rekov, ki se jih spo-minjam. Eden takih, efendi, je: .Hudobnež umre v domu pravičnega in z orožjem pravičnega se konča hudobni.' Ekscelenca, jaz sem pošten človek in nikdar v svojem življenju nisem zagrešil kaj podlega. Nikdar nisem skušal koga orojiati ali umoriti, če pa sem želel komu slabo, Bog, ve, da nisem želel tega zaradi njegove smrti, temveč ker je bilo njegovo življenje v škodo meni in mojim. Vprašajte ta nož in poslušajte njegov odgovor: ,Vojščak je služabnik meča' in ,Modri služabnik molči o opravkih svojega gosjiodarja'.«
T. Ks. se je razočarano nasmehnil.
»Upal sem, da mi boste pomagali, in se bal,« je rekel. »Če ne morete govoriti, vas ne morem k temu prisiliti ne z grožnjami ne s kakim postopkom. Hvaležen sem vam pa le, da ste rmšli, čeprav mi vaš obisk, oprostite, ni nič ko-istil.«
In se je spet nasmehnil ter mu dal roko.
»Ekscelenca.« je odgovoril hladnokrvno stari Turek, »marsikaj je v življenju, kar je naj-
bolje pustiti v miru, in so dogodki, ob katerih mora biti pravica slepa, da ne najde krivca... To je eden takih slučajev.«
Tako se je končal razgovor, od katerega si je T. Ks. toliko- obetal. Razočaran je odšel na Portman Plače, kjer je menil, da bo srečal Belindo Mary.
»Kje bo imel gospod Lexman ono svoje slovito predavanje in o čem bo govoril?« ga je vprašala takoj potem, ko ga je pozdravila.
»Govoril bo o predmetu, ki mene neznansko zanima,« ji je resno odgovoril. »Svoje pre-davanje ie naslovil Skrivnost skrivljene sveče. V zadevi kriminalnih odkritij ni tako bistre glave, kakor je John Lexman. Če bi se bij posvetil policijskemu poklicu, namesto da bi uporabljal svojo bistrost za pisanje zgodb, sem prepričan, da bi zavzemal v naših vrstah najodličnejše mesto. Zdaj se je odločil za^ to predavanje, h kateremu sme samo omejeno število povabljencev, med katerimi so vsi policijski šefi vsega kulturnega sveta. 0'Grady je že odpotoval iz Amerike, kakor mi je davi radio-telegrafično sporočil. Vabilu se je odzval celo šef ruske policije, ker je, kakor veste, ta umor zbudil povsod v vseh policijskih krogih največje zanimanje. John Lexman ne bo samo predaval,« je povedni tiho, »temveč pove tudi, kdo je izvršil umor in kako se jc vse zgodilo.«
Belinda Mary je trenutek pomislila.
■ »Kje bo predaval?«
»Ne vem,« ji je začudeno odgovoril. »Ali je to važno?«