Čudne položnice § »Krematorij da, je pošiljal virus a ne pri nas« st. 71 - leto 62 ■ celje. 7. 9.2007 - cena 1. PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 ABITURA ■PRODAJALEC Vpis v 1. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) Vpis bo 18. septembra 2007, ob 16. uri _www.abitura.3i_ EMm Tone Turnšek: »Visoke zahteve so upravičene!« Popis nepremičnin ima luknje Videospot Mihe Alujeviča: seksi in vroče oe-üesni© OD krematorija nočemo<, mora biti še nekaj več. Nekaj, kar stoji na trdnih argumentih, kar ima rep in glavo.« Krajanka je v ponedeljek sicer izpostavila raziskavo, ki jo je leta 2002 na podlagi podatkov ljubljanske upepeljevalnice naročila agencija za okolje. »Naredili so raziskavo o emisijah živega srebra v okolju in v njej je pod posebno točko obravnavan tudi krematorij. Emisija na upe-peljevanje je 1,5 g, poleg emisije C02 (pri čemer je naše okolje slab ponor za ta plin) je pri upepeljevanju tudi emisija živega srebra,« je poudarila in s tem izzvala direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivana Eržena, ki je s sodelavci izdelal oceno tveganj, ki bi jih zaprti tip krematorija imel za prebivalce. »Ne vem, za kakšno raziskavo gre, so pa najbrž podatki za drugačen tip krematorija. Moja naloga je bila, da na osnovi tehnoloških postopkov, dosedanjih znanj in vedenj ocenim, ali ob takšnem tipu upepeljevalnice obstaja kakršno koli tvega- nje za zdravje ljudi. In takšnih tveganj ni. Mi jih nismo našli,« je ponovno (kot že večkrat v večeru) poudaril Eržen. Vloga krajevne skupnosti Zaključek burnega večera mora zdaj povzeti krajevna skupnost, ki je tudi sklicala okroglo mizo. »Na podlagi vsega slišanega bomo naredili zaključek in ga posredovali županu. Ta bo oblikoval svoje mnenje in ga posredoval mestnim svetnikom,« je podobno kot v uvodu tudi na koncu okrogle mize dejala predsednica KS Metka Cer jak. Krajevna skupnost je namreč tista, ki poda k neki spremembi izvedbenega prostorskega akta na svojem območju končno mnenje, ki se ga (ponavadi) upošteva. Ker pa je po mnenju krajanov predsednica skupaj s tajnico delovala bolj v prid investitorju kot krajanom, so le-ti že naslednji dan napisali pismo za župana, v katerem niso »Sparali« z besedami. »Nasprotujemo vsem dejanjem, ki bi bila povezana s postavitvijo krematorija na lokaciji poslovne stavbe Veking. Če celjska občina takšen objekt potrebuje, naj zanj najde primerno lokacijo,« so med drugim zapisali, »vsako nadaljnje dejanje, ki ne bi upoštevalo našega plebiscitarno izraženega odklonilnega stališča, bomo smatrali kot izigravanje demokratično izražene volje občanov in bomo uporabili vsa legalna in pravna sredstva.« ROZMARI PETEK TYenutno največje vprašanje je, kje se bomo (boste) Celjani in Celjanke povrnili v prah. Doma, v Celju, ali v Ljubljani oziroma Mariboru? Če bo veljala beseda dvesto krajanov Aljaževega hriba, tretje alternative še lep čas, vsaj v Celju, ne bo, kar bi bila po mnenju investitorja za Celje in njegove prebivalce velika izguba (upoštevajoč prihranke pri že tako dragem pogrebu). ROZMARI PETEK Daje zadeva »vroča«, ste lahko redni bralci že opazili, na zadnji okrogli mizi pa so šle dobre namere tako z ene kot druge strani »v franže«. Krajevna skupnost z gosti se je trudila pojasniti, da krematorij le ni nek »bavbav«, da zdravja v tako emisijsko že načetem okolju ne bo poslabšal in podobno. Vendar bi lahko predvideli, da je takšno pojasnjevanje sizifovo delo. Krajani niso prišli zato, da bi poslušali takšne trditve, temveč bolj v upanju, da jim bo nekdo jasno in glasno zatrdil: »Krematorija pri vas ne bo!« Debata seje zato namesto v smer doseganja skupne rešitve razvila v obtoževanja za »tretja« dejanja, nekateri so iz »arhiva« potegnili stare zamere, po drugi strani pa gostje na določena vsebinska vprašanja krajanov niso pokušali niti odgovoriti. Na primer na vprašanje, na podlagi kakšnega nacionalnega dokumenta, raziskave, Celje potrebuje upepeljevalnico. Jasno, da tega ni, temveč se je zanjo odločil dolgoletni celjski koncesio-nar za pogrebno in pokopališko dejavnost, ko je začel seštevati, koliko ga pot pokojnika v prestolnico in nazaj stane, kadar na pepel ne more kar počakati. Na njegovem mestu bi se vsak tako odločil, če bi seveda le upal iti v 350 tisoč evrov veliko naložbo. A tudi, če bi bila v čevljih sosedov upepeljevalnice, na gradnjo, ne bi gledala povseiji ravnodušno. Sodobni čas prinaša svoje. Dvomim, da so v Krškem pred leti lahko krajani pri gradnji jedrske elektrarne imeli kaj besede. Ali pri gradnji ljubljanskih Žal, ki še danes ne uporabljajo zaprtega sistema. Ravno zato, ker so novi časi »prinesji«, da lahko kakšen sosed sosedu kljubuje že pri gradnji stanovanjske hiše, bi tako investitor kot občina lahko vedela, da se stvari ne bo dab urediti kar v počitniškem avgustu. Mogočelsta res pričakovala (tako so prepričani krajani), da bodo stvari tako šle kar mimo in ko bo enkrat v rokah gradbeno dovoljenje, se bo prah prej ali slej polegel. Videti je, da se ta prah ne bo kar polegel. Se bo prej vanj povrnil kdo od nas... Kakorkoli se nam krematorij že upira-v peč in mlin za mletje bomo prej ali slej prišli vsi, ki bi po smrti raje kot v krsti počivali v žari. • Vodja civilne iniciative Boris Šuštar se je v imenu 195 podpisnikov proti gradnji krematorija na Aljaževem hribu, prepričanih, da je vodstvo krajevne skupnosti na strani družbe Veking in ne na njihovi strani, že v sredo odpravil k županu Bojanu Šrotu. Ker slednjega ni bilo, so srečanje preložili na včeraj. Šuštar, ki je pred tem protestno pismo naslovil na medije, se je v četrtek dopoldne s pismom, tudi zaradi tega, da župan o njegovi vsebini ne bi izvedel iz medijev, sam odpravil do njega, vendar spet zaman. Župan naj bi bil ponovno odsoten, čeprav Šuštar v teh dneh zagotovo pričakuje njegov klic in povabilo na srečanje. Krajani v pismu od župana tudi zahtevajo, da se odstrani pločnik pri poslovni stavbi Veking, saj zožena cesta prometno ogroža varnost udeležencev v prometu, zato bi bilo najbolje, da bi se uredil na drugi strani ceste. • Na naslednji seji mestnega sveta naj bi najprej obravnavali stališča strokovnih služb na mestni občini. Te bodo tudi pojasnjevale morebitne dileme ali vprašanja, izpostavljena v mnenju krajevne skupnosti. • Javna razgrnitev, ki so jo obljubljali na občini, ni bila podaljšana za pol meseca, ker je krajevna skupnost menila, da je bolje, če zadeve krajanom še enkrat pojasnijo. Zato so pripravili ponedeljkovo okroglo mizo. • Krajevna skupnost je pridobila tudi dve strokovni mnenji strokovnjakov na univerzah. Tako je profesor dr. Janez Marušič z. ljubljanske biotehniške fakultete opozoril, da je precej nenavadno, da so »zadevo krematorij« na občini obravnavali le kot nek formalizem. Po njegovem mnenju bi bilo o tem primerno pridobiti družbeno soglasje, čeravno s stališča zakonodaje ni potreben. • Pokop pokojnika stane povprečno 1.074 evrov, s prevozom in stroški »mimo vrste« znesek naraste za 251 evrov, zavarovalnica po povrne le polovico stroškov pokopa, ne prevoza. Zato bi po oceni Kelharja Celjani in Celjanke pri upepeljevanju v Celju prihranili 251 evrov. »H DOGODKI Zdravstvena ministrica iz Predsednik vlade Janez Janša je predsedniku državnega zbora Francetu Cuk-jatiju poslal predlog za imenovanje Velenjčanke Zofije Mazej Kukovič za ministrico za zdravje. Predlog je v nekaterih krogih zbudil kar nekaj začudenja. Spomnimo, da je bila Kukovičeva med drugim dolgoletna direktorica velenjskega Esotecha, v začetku julija pa jo je nadzorni svet razrešil s tega mesta. Kukovičeva je napovedala tožbo zoper podjetje, marsikaj pa se je dogajalo tudi na avgustovski skupščini v Esotechu. Kakor kaže, pa bomo Kukovičevo v bodoče povezovali z drugim področjem dela. O svoji morebitni novi funkciji (o novih ministrih naj bi državni zbor glasoval v torek na izredni seji) je Kukovičeva povedala, da so odzivi v okolju pozitivni. »Poleg tega sem seveda tudi sama zelo pozitivno presenečena, da sem dobila to priložnost. Če bo postala tudi realnost, bom z velikim veseljem delala za javno dobro,« je poudarila Kukovičeva in dodala, da bodo tudi pri tem delu dobrodošle njene izkušnje iz preteklosti. Če bo ministrica, zatrjuje Kukovičeva, se bo svojega dela lotila s polnim navdušenjem in veseljem. »Na področju zdravstva sem že prej delovala v humanitarnih združenjih, s katerimi sem imela precej stika. Zdravstvo je itak naše življenje, življenje vseh nas. Sama ga dojemam kot vezano na človeka in odnose z ljudmi. Stroka, na katero računam, je številka ena, sama pa bom menedžerske izkušnje uporabila v najboljši možni meri,« je povedala kandidatka za ministrico iz Velenja, podroben program dela pa bo predstavila po imenovanju. US Kandidatka za ministrico Zofija Mazej Kukovič Danilo Türk v Celju Celje je v sredo obiskal napovedan kandidat za predsednika republike Danilo Türk. Po pogovoru s predstavniki invalidskih organizacij so mu pred Narodnim domom ob stojnici, kjer so v preteklih dneh zbirali podpise v njegovo podporo, predali zbrane podpise predstavniki celjskih Socialnih demokratov. Danilo Türk je sicer že zbral potrebnih S tisoč glasov podpore, vendar je z zbiranjem podpisov podpore nadaljeval ves čas svojih obiskov po Sloveniji. V Celju so ga razveselili še s 348 podpisi. Foto: GREGOR KATIČ Stane Rozman iz celjskega SD-ja je Danilu Türku predal zbrane podpise. Za CT veliko, a še premalo V celjski bolnišnici so februarja začeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup rentgena za globinsko diagnostiko, imenovanega tudi CT-aparat. Doslej je svoj prispevek nakazalo več kot 9.600 posameznikov in podjetij. Med njimi je bilo tudi nekaj velikih donatorjev, ki se jim bodo zahvalili v petek na tiskovni konferenci. Akcija, pri kateri veliko pomagajo veteranske organizacije, še ni zaključena. Za CT, vreden 1,3 milijona evrov, so do 31. avgusta zbrali 322.214 evrov. Toliko je bilo dejansko vplačanega denarja, ob tem pa imajo kar nekaj sredstev še obljubljenih. MBP Hitri kabelski internet Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so predlogi za serviranje. Vse cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evrih z vštetim DDV. Steklena embalaža nevračljiva. Za napake vtisku ne odgovarjamo. Najvišja kakovost po najnižjih cenah! • Pepino 400/500 g namesto ■ kova mezga koncentrat, 200 g "Namesto i i bile prodajne cene do vključno 22.08.2007. pečko 4x100 g namesto ' > limona ali 1 grenivka ali • pomaranča kisikom, prodajna er 6 plastenk, 6x0,51 Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. "Namesto cene" so bile prodajne cene do vključno 29.08.2007. Pogled na Zibiko v smeri proti Tinskemu, kjer jo kronata znameniti podružnični cerkvi »dvojčici«. Zanimiva Zibika se vse bolj uveljavlja kot turistični kraj. Povabila v V kraju se včasih znajdejo celo obiskovalci iz eksotičnih dežel. V ponedeljek, na dan našega obiska Zibike, je bil v vasi Kitajec, ki domuje med nebotičniki Hongkonga ter je želel spoznati slovensko kmetijo. To, da je kravo prvič videl od blizu, za prebivalca tehnološko izjemno razvitega mesta ni nič posebnega. ki je zadovoljen zaradi precejšnjega zanimanja mladih. Imajo po dve pionirski, mladinski ter članski desetini ter so vse od kozjanskega potresa veliki pobratimi gasilcev iz Gaberk pri Šoštanju. Gasilci so prav tako dejavni na prireditvenem področju, tako pri postavljanju mlaja in prvomajskem kresovanju, na največji zibiški praznik Jer-nejevo nedeljo ... Največje zibiške prireditve so cerkvenega značaja ter od nekdaj privabljajo številne ro-maije, tudi iz Hrvaške. Tako na Tinsko in k sv. Jerneju v Zibiko, kjer so na Jernejevo popoldan že štirinajst let šaljive igre za pokal Zibike. Na prireditvenem področju je zelo aktivno tudi Kulturno društvo Zibika, ki med drugim vključuje vokalno skupino Lyra, Oktet Zibika ter pojočo družino Bele (po Lyri in oktetu pričakujejo jeseni še zgoščenko pojoče družine). V gostoljubni Zibiki, znani po odličnih vinogradnikih, obiskovalce ponavadi povabijo v gorce. Na fotografiji v Planinškovi gorci, pred starodavna »prešo«, so Jožica in Mirko Planinšek, Jožica Hajnšek.Tone Vrhek, Nika Zadravec, Marko Ke-tiš, Helena RanCigaj in Janez Bele (z leve). cerkev svetega Jernej podružnici Poleg tega so letos pripravili že drugo slikarsko kolonijo Zibika-Tinsko. »Kulturna tradicija v kraju je zelo bogata in zelo stara,« je zadovoljna predsednica društva z nič manj kot 89 člani, učiteljica Helena Rančigaj. Društvena dramska sekcija pripravi vsako leto po eno dramsko igro; tako so letos komedijo Pričarani ženin, v svojevrstnem zibiškem narečju. K aerobiki Zibičani so prav tako športni navdušenci. Športno društvo Zibika, ki ima tridesetletno tradicijo, med drugim sodeluje v občinski malonogo-metni ligi, pripravlja nočni turnir v malem nogometu, odmeven je njihov prvomajski pohod po mejah KS, letos s kar tristo pohodniki... V zimskih mesecih navdušujejo ženski svet tudi strokovno vodene ure aerobike, ki so odlično obiskane. Je tam, kjer je vinska trta, tudi revščina? V tej kozjanski krajevni skupnosti je razmeroma malo socialno šibkih ljudi. Za starejše in socialno šibke krajane skrbi sedemnajst prizadevnih aktivistk krajevnega Rdečega križa, pod vodstvom predsednice Jožice Hajnšek. Že tretje leto pripravljajo srečanja starejših v Zibiki ima znameniti romarski a Tinskem. nad 80 let (ki jih je približno trideset), nekatere med njimi obiščejo na domu. Posebej ponosni so na najstarejšo krajanko, ki je v stotem letu starosti. »Velikih problemov ni, je pa zlasti nekaj starejših socialno šibkih krajanov, s prenizkimi dohodki,« je povedala predsednica. Tem pomagajo s prehrambenimi paketi iz Ljubljane. V Zibiki slovijo kot gostoljubni ljudje, zato je treba poudariti, da se je naše druženje končalo ob sodih enega od tamkajšnjih odličnih vinogradnikov, Mirka Pla-ninška in njegove soproge Jožice, ki obdelujeta deset tisoč trsov. V njuni gorci, kjer so številne zlate diplome vinogradniških ocenjevanj, je v spominski knjigi podpisan celo tretji človek za Bogom, Slovenec iz Vatikana. BRANE JERANKO V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Hotunje. Našo novinarko boste našli v ponedeljek 10.9. ob 16.30 v prostorih KS Ponikva, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali paji predstavili problem. Ce želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! gorce Kaj je glavna tema pogovorov Zibičanov? - V šoli kar deset prvošolčkov - Iz Hongkonga na kozjansko kmetijo Zibika? Ob tem krajevnem imenu najprej pomislimo na vinsko trto, ki jo je resnično v izobilju. Pa še odlično vino je tam doma, kar bi vam gotovo potrdil drugi najpomembnejši človek katoliške cerkve, kardinal Rode. Slovenec, ki je po hierarhiji takoj za papežem, je verjetno najbolj znan človek, ki je bil kdaj gost v gorci kakšnega od Zibičanov. Človek, ki se zaradi vsakodnevne »službene« uporabe vina nanj gotovo spozna. V tem času sta grozdje in trgatev glavna tema pogovorov Zibičanov in njihovih obiskovalcev, ki jih v tem kraju občine Šmarje pri Jelšah ne zmanjka. Vabijo jih številne gorce Zibičanov po Tinskem, Škofiji in širše, posebej zanimivi pa sta znameniti podružnični romarski cerkvi »dvojčici« na Tinskem, Marijina in Anina. Pod njima sta pred dolgimi leti nastali dve turistični kmetiji, Bizjakova in Založ-nikova, ki privabljata ljudi iz domovine in tujine. Nastalo je tudi več vinotočev. »Vse nočitvene zmogljivosti v občini Šmarje pri Jelšah, to je vseh 23 ležišč, so v krajevni skupnosti Zibika, na turistični kmetiji Bizjak,« je bil ob našem obisku ponosen tajnik Krajevne skupnosti Zibika Marko Ketiš, ki izvira iz Pr-lekije. Ketiš je prav tako tajnik kulturnega društva ter občinski svetnik. Zadovoljni z občino Prvi mož Zibike, predsednik krajevne skupnosti Tone Vrbek, je zadovoljen, ker je kraj na turističnem področju vse bolj pomemben. Velik del šmarske vinske ceste je po obronkih Zibike, saj so v kraju odlični vinogradniki, sem prihaja veliko kolesarjev iz Podčetrtka, Rogaške Slatine ter od drugod, med obetavnimi zanimivostmi je Sedovška kmečka domačija, ki je živi muzej na prostem... Eni prihajajo v Zibiko na obisk, dragi tu ostanejo, zato število prebivalcev narašča. Najbolj znan stalni prebivalec Krajevne skupnosti Zibika je tako trenutno državni sekretar slovenske vlade dr. Vinko Gorenak, skupaj s soprogo Zibičanko Ireno Gorenak, nekdanjo predstavnico celjske policije za stike za javnostmi. Zibičani ter njihovi številni obiskovalci seveda potrebujejo urejen kraj. Predsednik KS in njegovi sodelavci so povedali, da so letos asfaltirali blizu kilometer cest, ena pa bo na vrsti še jeseni. V kra- Milil t mem kraju ju, kjer so letos praznovali 70-letnico gasilskega društva, so temeljito obnovili gasilski dom, občina pa je sama poskrbela za nov pločnik proti zibiški osnovni šoli. Sodelovanje z občino? »Super,« je po-komentiral predsednik obrobne KS, ostali krajevni veljaki pa so mu dali prav. Občina je v Zibiki lani poskrbela za oddelek vrtca, ki naj bi postal nekakšna garancija, da bo v vaški podružnični šoli dovolj otrok (ki so jih starši pred tem vpisovali v Šmarju, kjer so se nato vpisali še v šolo). »Kraj brez šole je pust, zato se borimo za vsakega učenca,« poudarja vodja šole Nika Zadravec. Lani sta bila v Zibiki komaj dva prvošolčka, letos se veselijo nič manj kot desetih. Veliko prireditev Letošnje slavljence, zibiške gasilce vodi Janez Bele, Če so Zibičani zadovoljni z občino, so po drugi strani zelo kritični do najširše skupnosti. Najbolj nezadovoljni so zaradi slabega signala slovenske mobilne telefonije, zato so pred nekaj tedni zbrali dvesto podpisov ogorčenih krajanov ter jih poslali enemu od mobilnih operaterjev. Posebno pritožbo ter zahtevo po izmeri jakosti signala je poslala še KS, opozorila so sporočili še posamezni krajani. Podobno so ogorčeni zaradi slabega slovenskega televizijskega signala. NOVI TEDNIK 5 Popis z luknjami Večina je delo opravila dobro, a so se našli tudi malomarni popisovalci Geodetska uprava Republike Slovenije je konec avgusta uspešno končala terenski del popisa nepremičnin. Skupno je tako popisanih 1.689.941 enot, kar predstavlja 91,36 odstotka vseh stavb in delov stavb na območju Slovenije. Popisu nepremičnin bodo zdaj sledili obdelava podatkov, vzpostavitev registra ter množično vrednotenje nepremičnin. A s tem, da so terensko delo opravili uspešno, se ne strinjajo vsi. Vsi, ki so prejeli obvestilo popisovalca ali geodetske uprave, podatkov o nepremičninah pa zaradi odsotnosti niso posredovali, imajo še danes možnost, da s samo-popisom posredujejo podatke o svojih nepremičninah najbližji enoti geodetske iipra-ve. Po tem datumu lahko nepremičnine prijavijo z rednim vpisom v kataster stavb aH register nepremičnin. Lastniki nepremičnin bodo lahko pripisano vrednost svojih nepremičnin izvedeli predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta. Največ nepopisanih nepremičnin je na območju Ljubljane in Kopra. Celje ni izjema. Na Hudinji se te dni jezijo stanovalci enega od blokov v Ulici frankolovskih žrtev s r . D ' O&OSSTU-O OD ^OHoT V02JUfcteVAl». *-> o \MtWJ <3SflfoJULlp bo SLE ^ ■ O POPISU NEPREMIČNIN o k J-AS-TUlke ^TA^OV, - OBVEŠČAMO VAS, DA BOMO V DNEH Popisovalec naj bi stanovalka prosil, naj kar na obvestilo o popisu napiše, da bo popis na drug datum, nato pa o terenskem popisu ali predpisanem drugem obvestilu ni bilo več no duha ne sluha. kar 45 stanovanji. Popisovalec je namreč na oglasno desko dal obvestilo o svojem prihodu, se pri nekaterih stanovalcih julija tudi oglasil, a po- Geodetska uprava je terenski del popisa začela 1. decembra lani, a se je zadeva zaradi neurejene lastniške strukture, kompleksne tipologije gradnje, nepravočasne pripravljenosti udeležencev popisa nepremičnin in pomanjkanja aktivnih popisovalcev zavlekla. V projekt so takrat vključili več kot 700 dodatnih popisovalcev. pisa ni izvedel, ker se je zataknilo pri označbah stanovanja. »Prelagal je tiste papirje in videti je bilo, kot da mu ni bilo jasno, kaj pomeni številka stanovanja, ki je označena, in kaj pomeni del stavbe,« nam je zaupala ena od stanovalk. Ob odhodu je eno od stanovalk prosil, če lahko kar čez prvo obvestilo napiše, da bo zaradi pomot v označevanju stanovanj sledil nov datum popisa. Glede na jasna navodila geodetske uprave, ki so objavljena tudi na interne-tu in tako dostopna vsakomur, tega ne bi smel storiti na tak način. Še več, po njegovem prvem obisku in neuspelem popisu se stanovalcem ni nihče oglasil, kaj šele, da bi na oglasni deski viselo obvestilo o drugem prihodu popisovalca. Kljub temu, da so se za vse nevšečnosti na geodetski upravi ljudem opravičili, je to slaba tolažba za tiste, ki se bodo danes drenjali na območnih izpostavah geodetske uprave, kjer so, vsaj v Celju, do »zakasnelih« sicer prijazni in jim ni težko stvari razložiti. S popisom nepremičnin geodetska uprava vzpostavlja večnamensko evidenco, s katero bomo v Sloveniji pridobili jasno sliko stanja nepremičnin, ki bo omogočala pregled nad številom, starostjo in velikostjo nepremičnin, komunalno opremljenostjo ter njihovo vzdrževanostjo. Na geodetski upravi so se posuli s pepelom, zato ne govorijo toliko več o denarnih kaznih, bodo pa primere, ko so pustih obvestilo, lastnik pa se nanj ni odzval, posredovali pristojni inšpekciji. Kakšne bodo kazni za tistih nekaj popisovalcev, ki svojega dela na terenu niso opravili dobro in v skladu s pred- Trenutne razmere v Afganistanu niso ugodne, zato je 53 pripadnikov, kolikor jih je na slovesnosti v celjski vojašnici prejelo odlikovanja, še toliko bolj veselo vrnitve. Iz nevarnosti v Afganistanu »V Afganistanu razmere niso bile nikoli dobre in se v zadnjem času še zaostrujejo. Uporniki na jugu Kanda-harja so zelo aktivni, kar se odraža v provinci, kjer so tudi naši vojaki,« je na sredini slovesnosti v celjski vojašnici ob vrnitvi pripadnikov 20. motoriziranega bataljona dejal poveljnik sil brigadir Alen Geder. Območje delovanja sedmega kontingenta je bilo v zahodnem delu Afganistana, v mestih Herat in Kabul, kjer so šest mesecev varovali kamp, opravljah opazovanja na kontrolnih točkah ter patruljirali in spremljali vozila na ožjem območju Herata. Odlikovanja je prejelo 53 pripadnikov, od tega štiri vojakinje, ki so se domov vrnili brez poškodb. Naloga poveljnice voda Mojce Ivane je bila koordinacija in sodelovanje slovenskih z italijanskimi enotami. »Trenut- no v mestu Herat obstaja nevarnost raketnega napada samomorilcev na bazo in na srečo v času našega bivanja večjih dogodkov ni bilo.« Zaradi izrednih razmer so vojaki veseli, da so se vrniti domov, trenutno pa tam ostaja 65 pripadnikov osmega kontingenta. Vojaki, ki so bili pod poveljevanjem majorja Tomaža Pavliča v Agfanistanu od februarja do avgusta, so vozili tri vozila Hummer, štiri vozila Valuk in terensko vozilo. Slovenski vojaki na šestmesečne misije v Afganistan odhajajo od leta 2004, njihova naloga tam pa je v okviru Isafa pomagati tamkajšnjim oblastem pri zagotavljanju varnosti. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN - Št. 71 - 7. september 2007 - Čudne položnice »pošiljata virus V torek smo poročali, da je nekaj krajanov Laškega oziroma okolice Celja po pošti prejelo račun in položnico za plačilo neznanega artikla, ki ga od omenjenih nihče ni naročil. Na Rdečem križu Laško so takoj posumili, da gre za zlorabo, zato so zadevo prijavili policiji, prejemnike položnic pa obvestili, naj ničesar ne plačujejo. Včeraj pa se je v naše uredništvo oglasil direktor (ostati želi neimenovan) podjetja Proadonis, ki je pošiljalo čudne položnice, in pojasnil, da je šlo pri vsem skupaj za napako oziroma da je za izstavljene račune in položnice kriv računalniški virus. Kot je pojasnil, je Proadonis, s. p., novoustanovljeno podjetje v Celju, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo, usmerilo pa se bo tudi v proizvodnjo zdravil brez recepta ter kozmetične izdelke. »Do napak pri izdajanju računov in položnic je prišlo zaradi okvare računalniško-informacij-skega sistema. Tega nismo vedeti. Ker potencialne kupce tako maloprodaje kot veleprodaje iščemo preko telefonskega imenika, je virus sam koordiniral te podatke, računalnik pa je samodejno preko programa natisnil 45 neveljavnih položnic. Za napako nismo vedeli, zato smo položnice 22. avgusta poslali naprej. Napako smo ugotoviti šele 28. avgusta pri rednem pregledu tiskanih računov. Takoj smo napisali obvestila in jih poslali vsem prejemnikom položnic ter se jim seveda tudi opravičili. Nekateri so nas tudi sami poklicati in smo jim pojasnili, da so računi testni in seveda neveljavni. Trije krajani so znesek na položnici v višini 13,62 evra tudi poravnah. Te smo poklicali in jim preko vrednostnega pisma Pošte Slovenije vrnili plačani znesek,« neljubo napako pojasnjuje direktor Proa-donisa. Na vprašanje, kako to, da je bil račun napisan ročno, odgovarja: »Najprej smo na račune natisniti priimke in naslove, nato pa se je tiskalnik pokvaril in smo morali transakcijski račun napisati ročno.« Kot smo poročati, so zadevo pod drobnogled vzeli celjski kriminalisti, ki so ugotovili, da je pri izpisu naslovov prejemnikov v podjetju Proadonis, s.p., res prišlo do računalniške napake. »Tako v danem primeru ne gre za kaznivo dejanje, vse občane, ki so navedene račune prejeli, pa obveščamo, da so izstavljeni računi nični. V kolikor so račun že plačah, lahko zahtevajo povrnitev denarja,« so na Policijski upravi Celje še zapisali v sporočilu za javnost. Kot smo še izvedeli, je podjetje zaenkrat zaradi hitrejšega pridobivanja ustreznih dokumentov, ki so potrebni za nadaljnje uspešno poslovanje podjetja, registrirano na naslovu Milčinskega 11 v Celju,.kasneje naj bi sedež podjetja preseliti v Ljubljano. BOJANA AVGUŠTINČIC Mestna občina Celje je objavila Razpis o dodelitvi finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Celje za leto 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču ali na spletni strani httD://www.celie.si/uprava/cai/MOC.cai »javne objave in razpisi«, informacije na telefonski številki 42-65-779 - Alja Založnik. 6 »DARSTVO Za gradbince na sejmu zmanjkalo prostora »Sejem je bil, je in bo odlična priložnost za podjetnika!« poslovnih sistemov ni več? Zakaj velikih Družba Celjski sejem je s številom razstavljavcev na letošnjem, 40. mednarodnem obrtnem sejmu nadvse zadovoljna, še bolj z njihovo mednarodno udeležbo. Čeprav med njimi tudi letos ni več nekaterih večjih slovenskih poslovnih sistemov, ki so v preteklih letih zasedli precej razstavnega prostora, si s tem še ne beli glave, saj je po drugi strani povpraševanje po sejemskem nastopu, predvsem gradbincev, veliko. »Kar nekaj podjetij s področja telekomunikacij se je moralo zaradi velikega povpraševanja zadovoljiti z manjšim razstavnim prostorom, pri čemer je iz gradbene operative nekaj deset podjetij moralo >ostati zunaj<,« je razkril direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl. Malo manj natančen je bil pri odgovoru, zakaj med razstavljavci spet ni Gorenja in Merkurja. »Merkur še vedno vzame večje število poslovnih vstopnic za poslovne partner- je. Tako da poslovne vezi s sejmom tečejo, medtem ko svojega razstavnega prostora, razen na specializiranih sejmih, nima,« je zgodbo z Merkurjem pojasnila namestnica direktorja Breda Obrez Preskar. In o Gorenju: »To je specifičen primer, saj po podatkih, ki so nam jih posredovali, na tujem prodajo 95 odstotkov svoje proizvodnje, zato je slovenski trg zanje manj pomemben,« je pojasnil Pangerl, »a to še zdaleč ne pomeni, da je celjski sejem lokalni sejem.« Če jih opazi vsaj odstotek obiskovalcev ... Bi lahko bil denar, namenjen razstavnemu prostoru. Letos se prvič na sejmu na razstavnem prostoru predstavljata tudi dve ministrstvi - za gospodarstvo in kmetijstvo. Da pri slednjem ne gre le za muho enodnevnico, je razbrati iz napovedi, da bodo kmetijam podelili priznanja. »Na sejmu se predstavlja vse tisto, kar i gospodarskega in ekonomskega vidika nekaj pomeni,« pravi Franc Pangerl. razlog, da se določene, a ne le velike družbe na sejmu ne pojavljajo? »Danes je podjetij, ki so na robu preživetja, zelo malo. Podjetje, ki normalno posluje in ima posloven vpliv, sejem potrebuje. Že manjši obrtniki ne morejo delati brez organiziranega tržnega pri- Sejem, kjer je poleg domačih še 133 tujih razstavljavcev iz 12 držav, je za slovenskega podjetnika lahko pripraven za vstop na globalni trg ter na trge bivše Jugoslavije. Velja tudi obratno, opaža Pangerl. Ravno zato je z jugovzhodnih trgov napovedanih kar nekaj delegacij. stopa. Ravno tu se v kratkem času srečata ponudba in povpraševanje, pri čemer lahko posameznik zelo dobro oceni, kje je in kje so prednosti razvoja. Če ga na sejmu opazi vsaj odstotek obiskovalcev, je to približno 1.700 novih poslovnih priložnosti. In če v odstotku obiskovalcev ni vzbudil poslovnega interesa, se mora vprašati, kako težavo rešiti. P.ri pravilni organiziranosti enostavno moraš pri takšni populaciji dobiti svoj poslovni kolač.« ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ _O cetis Kozjansko se bo pobahalo V osrčju Kozjanskega bo jutri in v nedeljo osmi Kozjanski sejem obrti in podjetništva, na katerem bo sodelovalo štirideset razstavljavcev. Prejšnja leta so bili sodelujoči iz celotne šmarske upravne enote in širše, medtem ko bo letošnjih štirideset za spremembo izključno iz občine Kozje. Sejem pripravlja Občina Kozje, ki je dala razstavljavcem na voljo brezplačen sejemski prostor. V tej občini imajo kljub zaprtju dveh večjih tovarn še marsikaj pokazati, zato se bodo predstavili po vsej Sloveniji znan izdelovalec stavbnega pohištva, steklarji in mizarji, pridelovalci eko sadja in zelenjave ... Sejem bosta jutri ob 11. uri odprla državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak ter župan Andrej Kocman, pred tem pa bo Gorenakovo srečanje s podjetniki. Tam ga nameravajo seznaniti z različno problematiko, med drugim v zvezi z nameravano gradnjo poslovno-obrtne cone v Kozjem. Kozjanski sejem spremlja več kot trideset kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, kjer bo predstavljena ustvarjalnost Kozjancev na različnih področjih. Že danes bo v zaščitenem Kroflovem mlinu razstava lokalnega muzejskega društva Odpor Kozje 1941-1942, med celotno sejemsko prireditvijo bodo tudi gobarska razstava, predstavitev Rajglove har-monikarske šole ter celo sejemski otroški vrtec. Med številnimi sejemskimi prireditvami bosta jutri med drugim lončarska delavnica in izdelovanje rož iz papirja, v nedeljo vožnja s turističnim vlakcem k dvem kraškim jamam in podobno. V okviru obsejemskega dogajanja bo v nedeljo tudi srečanje izgnancev in borcev Kozjanskega in Obsotelja. BRANE JERANKO wifirw.novitedinik.coni Tematski evergrin je plačilna nedisciplina »V naši dvorani ne bo >muzike Nagrajenec tega tedna je Vladimir Šprajc, Škofja vas 51, 3211 Škofja vas, ki prejme našo hišno nagrado. Občina Laško in župan Franc Zdolšek v imenu vseh občank in občanov Mirjam Vesenjak (KK Laško) za naslov mladinske pokalne zmagovalke Slovenije za leto 2007 v preskakovanju ovir s konji. Iskrene čestitke tudi za osvojeno tretje mesto na državnem prvenstvu za mladince. »Pikzigmer« treh oskrbovancev, ki potrebujejo njeno pomoč predvsem pri negi. Enkrat mesečno opravlja dežurstvo, večinoma razvoz hrane po domovih. »Rada imam to delo,« pove s posebnim ža-romvočeh. Najraje dela z ljudmi, ki okrevajo po različnih boleznih. »Ni lepšega kot videti gospo, ki se po možganski kapi ponovno postavlja na noge, po tem, ko sem ji zamenjala pleničko in ji tisti dan vlila voljo do gibanja.« Kot povsod, so tudi v njenem poklicu prednosti in slabosti. A slednjih skorajda ni, kot to, da ljudje zaradi visokih cen storitev pričakujejo včasih tudi več, kot obsega njen urnik. »Pa se hitro zmenimo,« netarnajoče pove. Ljudje, ki jih obiskuje vsak dan, ji dajejo veliko. »Nuša mi je všeč zaradi svoje trde kože. Išče poti in cilj, četudi jo od njega odvračajo in vedno ga najde. Prav tega sem se po štirih letih druženja z njo naučila.« Nušina mama Anica z zadovoljstvom govori o Majdi. »Sta zaupnici in prijateljici obenem. Ne predstavljate si, kako težko je že izbirati glasbo, saj se najina okusa z Nušo povsem razlikujeta, a je k sreči tukaj Majda.« Nikoli ji tudi ni težko z Nušo zvečer oditi v kino ali na kopanje v zdravilišče. »Iskrena je!« doda Nuša tako prepričljivo, da temu ni kaj dodati. MATEJA JAZBEC Se še spominjate mojih prispevkov v zvezi s »klasično celjščino«? Kako sem lahko pozabil na »pikzigmer-ja«?! Težko odpustljivo, zato popravljam napako. Kar nekaj težav se mi je pojavilo, ko sem premišljeval o izvoru te čudovite besede. Od kod sploh izvira? Sliši se nekako skovano: pik kot angleški »pick« (pobrati, tudi trgati...), medtem ko »zig-mer« ali »zigner« deluje fonetično nemško, nekaj v zvezi z »zieg«, kot zmaga ...Ampak kdo za vraga bi v Celju združil angleščino in nemščino?. Najbrž je izvor nekje drugje. Vedel sem sicer, kaj pomeni »pikzigmer«, uporabljal bom m, lahko pa se reče tudi »pikzigner«. Pomen je torej jasen. »Pikzigmer« je nekdo, ki meni, da nekaj obvlada, pri čemer nekdo drug, ki ga ne mara, ne misli tako. Na koncu se izkaže, da ima prav slednji. Torej človek res ne obvlada, a se vseeno sili, celo uspe mu, da nekoga tretjega pretenta, da zadevo obvlada. Klasičen primer »pikzigmerja« je re-; cimo človek, ki se je lotil uveljavljanja schengenske meje v zadnjih dneh počit-nikovanja in povzročil tudi do deset ur trajajoče zastoje. »Pikzigmer« je recimo tudi pplitüc, ki na vprašanje novinarjev, zakaj je do zastojev prišlo, odgovori, da zaradi Turkov. Kakšna bedarija! »Pikzigmer« je recimo tudi nekdo, ki v zvezi s podražitvami (Sé posebej, če se ima za finančnika) izjavi, da naj ne kupujemo izdelkov, ki so se'podražili. Skratka ni mi jasno, naj to izjavo jemljem za nasvet pokojne stare mame, sicer dni-narke po poklicu, za oblastniški cinizem ali za neke vrste klinično diagnozo. Vtem Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com smislu je »pikzigmer« tudi nekdo, ki še lagati ali manipulirati ne zna. Torej politični. »pikzigmer«. Poleg teh primerov »pig-zigmerstva« obstaja tudi drugačen pomen, bolj šaljiv, manj usoden. Pravzaprav se je iz tega zabavnega poimenovanja tudi sama beseda »pikzigmer« prijela v vsakdanjem besednjaku. Te stvari seveda znajo dosti boljše pojasniti tisti, ki so rojeni pred internetno, računalniško revolucijo, ko so družabne urice preživljali z igranjem kart. No, v eni od njih je bila sedmica najmanjša karta. V nemščini je to seveda »sieben« in popačenka te sedmice je »zigmer«. Dodamo še pik in je »pikzigmer«. Dilema je, zakaj pik, saj vendar vsi vemo, da je križ manj vreden od pika. Ko smo priletnega »strokovnjaka« na tem področju vprašali, zakaj ravno pik, je dejal posrečeno, da je tudi »krojczigmer«, ki pa se seveda ni prijel. S tem so pač poimenovali nekoga, ki ima slabe karte, ali nekoga, ki se je napihoval s slabimi kartami. Glede na zgoraj opisane primere »pikzigmers-tva« sem zdaj, po tem vpogledu v samo etimologije besede, v resničnih dvomih, če bi se v podobnih primerih v nadalje uporabljala mnogo prikladnejša beseda. Seveda govorim o »krojczigmer-jih«. MAVRICA objavlja za maloprodajno enoto v Celju, Kidričeva ulica 6 prosto delovno mesto O Prodajalca z izpolnjevanjem pogojev izobrazbe skladno s Pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb v trgovinski dejavnosti in vsaj 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom in z 2-mesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje se bo praviloma prekvalificiralo v nedoločen čas. Kandidati naj pisne ponudbe, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, posredujejo v 8 dneh po objavi na naslov: MAVRICA d.d., Slamnikarskac.1,1230 Domžale. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po sklepu o wuyw.radiocelje.com 8 INTERVJU TEDNIK Pištola in nevarnost sta del njenega vsakdanjika Zahvalijo se ji za kazen - Kako se znajde ženska v najbolj moškem kolektivu? poskušala odvesti v prostore, kjer bi počakali do prihoda patrulje, je moški naenkrat vzrojil, me zagrabil za lase -in me z glavo udaril v omare. Za trenutek sem izgubila zavest, toda kasneje smo zadevo uredili. Je pa bila to neka prelomnica zame, da. Takrat sem se naučila bolj pričakovati situacijo, pričakovati tisto, kar se ti lahko v takšnih primerih zgodi v naslednji sekundi. Tisti dogodek mi je dal lekcijo. Na začetku vaše policijske kariere vaju je s policistom nek fant poskušal napasti z nožem, še prej je poskušal ubiti sebe. Letos vam je fant, ki je pred vašimi očmi storil samomor v enem od celjskih lokalov, pred tem grozil s pištolo. Kaj razmišljate v takšnih trenutkih? Ja, v prvem primeru se je vse srečno končalo, saj smo ga uspeli obvladati. Ampak moram povedati, da -hvala bogu - takšnih dogodkov ni pretirano veliko. Vendar se jih glede na čase, ki prihajajo, žal pričakuje vedno več. V položaju, v kakršnem sva se znašla s sodelavcem pri tem zadnjem dogodku, ki ga omenjate, ne moreš kaj dosti razmišljati. Takrat samo storiš vse, samo da bi preživel, istočasno pa se ti v nekaj sekundah v glavi odvrti kar nekaj dogodkov. Ni bilo prijetno, ko sem pred svojimi očmi zagledala cev pištole, ki bi se lahko vsako sekundo sprožila. Tisti dan, priznam, sem se še enkrat rodila. Dobesedno. Ne privoščim tega nikomur, saj te taki dogodki spremljajo nehote vse življenje, kar ni prijetno. Vam je bilo kdaj žal, da ste »šli v policijo«? Mogoče kdaj, ja. Nenazadnje je policist samo človek. Ob določenih situacijah se sprašuješ, ali je vredno, toda na drugi strani veš, da nekomu lahko pomagaš... Sestavni del delovnega vsakdanjika 31-letne ženske je pištola ... Nisem ravno pristaš orožja, a glede na to službo imam pištolo osem ur s seboj, tudi če delam v civilu. Kaj pomeni policistu/-ki pištola? Varnost? Da, neko varnost. Ker ne veš, kaj se bo zgodilo, ko moraš posredovati na terenu. Kaj če dobiš obvestilo o oboroženem ropu banke? Kako bo policist tam posredoval, če nima pištole? Včasih lahko orožje reši policistovo življenje, četudi ga ne uporabi. Osebno mi ni všeč, da jo nosim, toda moje delo to zahteva. In s tem sem se sprijaznila. Pištol je videti veliko vsak dan na televiziji. So del nadaljevank in filmov, v katerih prikazujejo kriminalistične preiskave kaznivih dejanj. V kolikšni meri se filmska realnost približa pravi, ki jo vi izkusite na terenu? (Smeh)... Te nadaljevanke so zanimive. S fantom se ob gledanju velikokrat nasmejiva, ker pač bolje poznava policijsko delo. Pri nas bi se težko zgodilo, da bi našli las v postelji in bi že čez eno uro našli tudi brutalnega morilca. Ljudje preveč gledajo televizijo. Seveda storiš vse, če si na terenu in preiskuješ nek primer, a v realnosti ne gre tako hitro ... SIMONA Š0LIN1Č Foto: ALEKS ŠTERN metna patrulja kje nadzorovali promet, so me mimoidoči kdaj gledali, kot da stojim tam in požiram ... (smeh) Še sodelavci so mi kdaj v šali rekli, da je fino, da imajo mene zraven, da nas vsaj kdo opazi ... Se vam zdi, da se ljudje v stiski bolje odprejo policistid kot policistu? Da. Če se na primer zgodi prometna nesreča ali ko so ljudje oškodovanci v kakšnem kaznivem dejanju, se res lažje zaupajo ženski. Se pa dogaja tudi, da ko koga ustavim v prometu, ker pač prekorači hitrost ali stori kakšen drug prekršek, mu razložim, kaj je storil narobe in mu napišem kazen, da se mi za to zahvali. Sodelavcem se potem zdi čudno, da se meni kot ženski ljudje še zahvalijo za to, ker jih kaznujem. So pa tudi takšni, ki vzrojijo, ki niso prijazni. Večinoma so to vinjeni vozniki... Na kakšen način sprejmete žalitve, da ne vzrojite nazaj? Uh, na začetku ti. ni vseeno. Misliš si: glej, še ničesar nisem rekla, pa me že žali. Toda dlje kot si v tej službi, bolj se navadiš na takšne stvari. Na koncu ugotoviš, da nekateri ljudje ne žalijo tebe osebno, žalijo unifor- mo, policijo. Jezni so na policijo in na ves svet, ker so pač naredili prekršek ali so bili vinjeni za volanom in so za to dobili kazen. Morate imeti res trdo kožo... Da. Veliko vidiš. Veliko slišiš. In se enostavno s tem moraš sprijazniti in to sprejeti. Ampak videti mrtve ljudi v nesrečah ali ob umorih le ni tako vsakdanja stvar ... Bila sem že na terenu, ko so se dogajale tragične nesreče, hude in tiste, ki so se končale le s praskami na avtomobilu. Ampak to je moje delo. Mogoče se čudno sliši, toda nekje na tej policijski poti se moraš navaditi. na take stvari, čeprav se te nekje v notranjosti dotaknejo. Ljudje so različni, na terenu se ti zaupajo, so pa tudi takšni, ki te želijo »prenesti naokrog« s podatki, ko se kaj zgodi. Na to moraš biti kot policist pazljiv. Ljudem, ki potrebujejo pomoč, je verjetno najpomembnejši prvi stik s policijo? Da. In to zelo pomemben. Sama vedno gledam na to, da ljudem pomagam, kolikor se le da. Če je situacija napeta, poskušam ljudi pomiriti z razumevajočimi besedami, ne da kot policistka nastopim s prizvokom uradnosti. Komu kaj poveš, razložiš. Ljudje čutijo, zato jim je treba razložiti stvari na strpen način. Lepa 'beseda pač lepo mesto najde. In ne le pri dežurnem na postaji, tudi na terenu je še kako pomemben prvi stik z ljudmi. Omenjali sva kritike. Pa se zgodi, da pridejo občani do vas, pohvalijo delo policije? Seveda se tudi to dogaja. Pridejo, nas pohvalijo, ker smo našli njihov avtomobil, ukradeno stvar ali ker smo izsledili pobeglega povzročitelja nesreče. Vendar tega se na televiziji ne vidi. Vidi se le to, kar se dogaja slabega. Vaše delo je nevarno, o tem ni dvoma. Ste nevarnost čutili kdaj na svoji koži? Enkrat sem v svojem prostem času, torej nisem bila v uniformi, v trgovini s kolegom, ki je prav tako po naključju bil tam, poskušala umiriti nekega moškega. Ta je razgrajal po prodajalni celo po posredovanju varnostnikov. Ker sem imela službeno izkaznico, sem lahko posredovala kot policistka, čeprav nisem bila v uniformi. Ko sva ga s kolegom prijela in Špela Perpar. 31-letna celjska policistka je pred leti naredila uslugo prijatelju, ko mu je pomagala pri sestavi prošnje za delo v policiji. Zakaj ne bi poskusila še jaz, si je dejala in prošnjo sestavila še sama. Splet okoliščin je nanesel, da je v policijo bila sprejeta ona, prijatelj pa ne. Na »uvodni mesec« je na celjsko policijsko postajo prišla decembra 1999, leta 2000 odšla še na usposabljanje v Tacen in leto kasneje dobila vsa pooblastila, da lahko opravlja delo policistke. Špelo Perpar zagotovo poznate. V Celju namreč ni veliko žensk v policijski uniformi. »Hm, glej jo, to je tista, ki mi je zadnjič pomagala ah me kaznovala zaradi prehitre vožnje ...« boste mogoče rekli. In kaj žensko vleče v policijsko uniformo? Ne bi mogla reči, da sem imela v letih srednjega šolanja takšno veselje do policije. Zanimivo se mi zdi delo z mladimi, na primer kot to počnejo kriminalisti na svojih področjih dela. Želim še dokončati fakulteto, ki je zaradi nekaterih okoliščinah v preteklih letih nisem mogla. Kako na vaš poklic gleda družina? Ko sem očetu povedala, mame takrat nisem imela več, sem bila presenečena, da je bil vesel ob tej novi- ; ci, čeprav mu ni bilo vseenS. Pač imaš vedno pištolo za pasom ... Ampak dokler je ne uporabiš, je vse v redu. Fant je tudi policist, tako da razume moje delo in me pri tem podpira. Biti policistka ni lahko delo. Tu so dežurstva v nočnih urah, ob koncih tedna... Že na začetku mi je bilo jasno, da policija pomeni delo v uniformi, delo na terenu in delo v težkih okoliščinah. Ko si mlad in še nimaš nekakšnih obveznosti, je lažje, vem in zavedam se, da bo kasneje težje. Policija je izključno moški kolektiv. Kako gledajo na žensko v svoji sredini? Mislim, da smo enaki in enakovredni, ne glede na spol. Znotraj kolektiva se počutim dobro. Je pa res, da so povsod tudi izjeme ... Se mi zdi, da je v vseh kolektivih tako. Nikjer ni vse popolno. Ste kdaj začutili, da so do kolegi bolj zaščitniški? Na terenu delamo vedno v Sama sem največkrat delala metni patrulji, čeprav mi delo v tervencijski ni tuje. Zaščitniškost sem občutila, čeprav vsakemu povem in tudi priznam, da me je v nekaterih primerih strah. Mislim, da ni človeka, ki bi delal v policiji in da ne bi pri svojem delu občutil vsaj malo strahu, ne glede na spol. Nenazadnje nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo v nekem trenutku. To mogoče kot ženska lažje povem, čeprav mi ni problem delati v intervencijski. Toda nikoli nisem rekla, da neke stvari ne bom naredila, ker sem ženska. In to sodelavci tudi vedo. Imate kot ženska kakšno prednost na delovnem mestu? Ne. Kaj pa v postopku z ljudmi? Hmm ... Od začetka niso bili navajeni ženske v policijski uniformi. Ko smo se vozili mimo ali kot pro- zob. Kača spusti strup, pri čemer ga pri enem odvzemu dobimo le 15 do 20 tisočink mi-ligrama.« Dodaja še, da se kot zdravilo ne uporablja čisti strup, ki je sicer smrtonosen, temveč iz 1 grama naredijo milijon gramov zdravila. Zaljubil se je v obiskovalko Prav na farmi je pred trinajstimi letih spoznal tudi svojo trideset let mlajšo ženo. Bila je ena od obiskovalk in Jürgen se je vanjo zaljubil na prvi pogled. »Naskrivaj sem ji dal svojo telefonsko številko in ji rekel, da jo želim znova videti,« obuja spomine. »Kar nekaj tednov je trajalo, da me je poklicala. Potrebovala sva leto dni, da sva ugotovila, da sodiva skupaj, danes pa sva poročena in tudi ona živi na farmi, kjer skrbi za legvane, žabe, škorpijone in druge živali. S kačami ji ne pustim delati, saj je to preveč nevarno. Sku- paj sva dober tim in vesel sem, da imam takšno žensko.« Kdo bo novi lastnik farme? Jürgen pravi, da bi se še enkrat odločil za isto pot, le da bi tokrat kačjo farmo gradil drugače. »Želim si, da bi kače živele pod milim nebom, v velikem parku, obiskovalci pa bi jih gledali z varne razdalje. To bi bilo mogoče le na kakšnem tropskem otoku.« Sicer eden večjih evropskih pustolovcev že tri leta išče novega lastnika za kačjo farmo. Sam bi se rad posvetil predvsem snemanju različnih dokumentarnih oddaj in raziskovanju, kar je v preteklosti že počel. »Moja velika želja je tudi, da bi odkril še kakšno zdravilo iz kačjega strupa, da bi ljudem pomagal predvsem pri rakavih obolenjih.« Morda bo novega lastnika farme našel prav v Slo-veniji. ANDREJ KRAJNC vas.frecetvtui septembru^ trn?<." rda, imiti arinese. Sunjsko nói v- Casino]u, fakion, Uv , \ Hotelu, Faraon* v- Celju! .torek, ob 162.0 uri,pa,ms čaka,it, 6 igpdvnayraAt žeton, C&sincja., Faraon, za, SO turov xbUvobexek, Zlatarne, Aeùutuu £ majici NT&.K.C ^ S majici City centra, Celje, • J nimivim zgodbam iz Jürge-novega življenja. Pustolovska žilica mu ni dala miru, in ko je videl, da to poskušajo drugi, je tudi sam želel preveriti, koliko dni lahko preživi zaprt s kačami. Pri tem je postavil dva svetovna rekorda in se vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Prvič je s šestindvajsetimi strupenimi kačami prebil devetdeset in drugič že sto dni. »Bil sem osmi ali deveti, ki je sprejel izziv. Star rekord je bil 68 dni bivanja s kačami, sam sem ga najprej zvišal na devetdeset dni, po treh letih, ko so nekateri skušali preseči moj rekord in je nek Američan po sedemnajstih dneh s kačami rekel, da je nemogoče preživeti toliko časa pod takšnimi pogoji, sem se podviga lotil še enkrat in takrat s kačami preživel sto dni. Oba rekorda sta Še vedno veljavna.« Pogoji bivanja so bili natančno predpisani. S petimi različnimi vrstami kač je živel v sobi, veliki le dvakrat tri metre. V njej je imel televizijo, radio, telefon in nekatere druge pripomočke. »Moral sem biti zelo pozoren, saj je bilo vedno nekaj kač v moji postelji, večinoma kobre. Hrana je bila takšna, kot jo jedo astronavti, zato sem tudi na stranišče hodil manjkrat. Največjo nevarnost je predstavljala temperatura, ki je dosegla tudi 54 stopinj, vlažnost pa je bila več kot 90-odstotna. Strah pri doseganju rekorda ni imel posebne vloge, bolj je bila pomembna telesna vzdržljivost. Sreča, da sem živel v Afriki.« Med postav- ljanjem rekorda je izgubil sedem kilogramov. Kačji strup je lahko zdravilo Na svoji farmi kačam odvzema strup, ki ga uporabljajo kot protistrup pri pikih kač in kot zdravilo pri išiasu, rev-mi, rakavih obolenjih, vnetjih sklepov ... Na leto ga odvzame več kot šeststokrat, pri čemer s tridesetimi grami letne proizvodnje pokriva 64 od- stotkov svetovnega trga. Pri tem tvega tudi svoje življenje, a so bile nesreče do zdaj zelo redke. »Imeli smo tri takšne nezgode. Pred sedmimi leti me je nazadnje pičila črna? mamba, pred tem pa že kobra. Pred dnevi se nam sreča zgodila na farmi, lavca je pičila klopotača.« Odvzemanje strupa je nevaren j postopek. »S posebno mem- | brano, ki jo napnemo čez ko- . zarec, se dotaknemo kačjih ; «sfitednik Obkrožite vaš srečen dan! Kuponček pošljite na naslov 80, - , Prešernova 19. Celje, ali ga vrzite v boben RuleteCasiiio Faraon « Citycentru Celje,.v I. etaži! ■■ ■ v V kraljestvu kač in pajkov Vsak dan obkrožen s 1.300 živalmi - Po petdesetih letih dela s kačami želi prodati farmo in se posvetiti raziskovanju Jürgen Hergert v teh dneh v Citycentru že tretjič razstavlja kače in pajke. Lastnik največje farme kač v Evropi je svetovni rekorder, saj se je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal kot človek, ki je preživel sto dni zaprt s šestindvajsetimi strupenimi kačami. Danes 65-letnemu Jürgenu Hergertu, ki sicer pravi, da je po srcu star malo več kot trideset let, na največji kačji farmi v Evropi, ki jo je poimenoval kar Raj za kače, družbo dela približno 1.300 živali. Poleg kač in pajkov še škorpijoni, legvani, piranhe, morski prašički, želve in žabe. Jürgen se je sicer rodil v Nemčiji, a je otroštvo preživljal v Afriki in se tam pobliže spoznal z divjimi živalmi. »Že kot otrok sem živel na farmi. Ko so drugi fantje igrali nogomet in se dekleta igrala s punčkami, sem se jaz igral z levi, s sloni in kačami,« pripoveduje o svojih začetkih. Najbolj so mu k srcu prirasle kače. Po vrnitvi v Nemčijo jih je pred tridesetimi leti začel gojiü na farmi v Schladnu na severu Nemčije. Začel je s tristo živahni, ki jih je ujel v šestindvajsetih različnih državah. Danes jih ne lovi več, ampak jih vzgaja na farmi. Do rekorda s kačami Živali zahtevajo veliko pozornosti, zato je prostega časa zelo malo. Jürgen si tako lahko privošči le kakšen teden počitnic na leto in še to največkrat v zimskem času. Poleti je namreč na farmi veliko obiskovalcev, ki se želijo sprehoditi po kraljestvu plazilcev in prisluhniti za- 10 NOVI TiDHIK Tehnični programi pod eno streho naprave „tétte LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Šolski Center Celje (ŠCC) je v novo šolsko leto vstopil v novi organizacijski obliki, saj se mu je pridružila Srednja strokovna in poklicna šola Celje, dosedanja poklicna in tehniška strojna šola pa je prevzela programe, ki jih je doslej izvajala Srednja šola Štore. Kot organizacijsko enoto so ustanovili tudi medpod-jetniški izobraževalni center (MIC). »Zavedamo se, da je vedno manj otrok v srednjih šolah, pri čemer morajo imeti vsi enake možnosti za izobraževanje - in to čim boljše. Vse programe s področja tehnike smo zato združili pod eno streho. S tem bomo lažje obnavljali opremo in zagotavljali kvalitetne pogoje za delo,« je razloge za organizacijsko spremembo pojasnil direktor ŠCC-ja Igor Do-sedla. Na ŠCC-ju so z nekaj najmočnejšimi podjetji regije ter Gospodarsko zbornico Slovenije podpisati sporazum o sodelovanju v MIC-u. Poglavitne dejavnosti MIC-a bodo povezane s praktičnim uspo- sabljanjem dijakov in študentov višjih in visokih strokovnih šol, pripravo kandidatov za mojstrske izpite, pripravo za potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, z opravljanjem praktičnega dela zaključnih izpitov in poklicne mature, usposabljanjem zaradi potreb tehnoloških sprememb v delovnih procesih in zviševanjem konkurenčne sposobnosti z razvijanjem novih tehnologij, inovacij in raziskovanj. Ob organizacijski spremembi ŠCC-ja so se spremenila tudi imena šol. Splošna in strokovna gimnazija Lava je postala Gimnazija Lava, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola je postala Srednja šola za elektrotehniko in kemijo, Poklicna in tehniška gradbena šola se je preimenovala v Srednjo šolo za gradbeništvo in mehatroni-ko. Pripojena Srednja strokovna in poklica šola Celje se zdaj imenuje Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. Štore zasedli zidarji V Štorah je trenutno več pomembnih gradbišč. Gre za naložbe v gradnjo nadvoza na Lipo, doma starejših ter urejanje križišča Opoka, pripravljajo pa se tudi na gradnjo treh stanovanjskih blokov. Za nadvoz čez železniško progo, vreden pet milijonov evrov, zaključujejo s pripravljalnimi deli, to je z zakoličbo, čiščenjem grmovja in podobnimi opraviti. Nadvoz gradi družba CM Celje, glavni investitor je agencija za železniški promet, skupaj z direkcijo za državne ceste, občina pa je med drugim poskrbela za projektno dokumentacijo ter odkup zemljišč. Pomembna je tudi gradnja doma starejših, ki bo v preurejeni in dozidani stavbi takoimenovanega internata na Lipi. Dela v budućem domu, ki ga gradi Nivojevo hčerinsko podjetje Dom Lipa, potekajo po terminskem načrtu. V dom, kjer bo dobrih 130 postelj, je tako vselitev predvidena septembra 2008. Prihodnji teden pa naj bi bila zaključena ureditev križišča na Opoki, na nevarni glavni cesti proti Šentjurju. Tam urejajo sto metrov dodatnega pločnika, prehod za pešce ter novo avtobusno postajališče, ki bo v skladu z veljavnimi predpisi. Investitor del, v vrednosti 35 tisoč evrov, je občina. V občini Štore prav tako potekajo priprave na gradnjo treh stanovanjskih blokov na Lipi, ki jih želi zgraditi družba CM Celje. Investitor naj bi bil tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. BRANE JERANKO Z gibanjem do zdravja Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje zdravo mesto in Zdravstveni dom Celje vabita v soboto, 8. septembra, od 9. do 11. ure, vse ljudi v starosti od 20 do 65 let na brezplačno testiranje fitnes indeksa. Hitra hoja na 2 km je enostaven test, pri katerem srčni utrip, čas hoje, teža, višina in starost pokažejo, kolikšna je posameznikova notranja kondicija. Na podlagi dobljenega rezultata strokovnjaki svetujejo primerno pogostost in zahtevnost vaj. Oglasite še v PP Celje-zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 v Celju. Za dodatne informacije lahko pokličete na 428 59 40. V primeru slabega vremena testiranja ne bo. AB Za spremembo v življenju Na povabilo celjskega škofa dr. Antona Stresa prihaja prvič v Celje svetovno znani duhovnik, misijonar in pridigar Vincencijeve kongregacije pater Joseph K. Bili iz Indije. V Domu sv. Jožefa bo vodil 6-dnevno duhovno obnovo v tišini, katere središče bo celostno zdravljenje človeške osebe. Obnova bo potekala med 9. in 15. septembrom z začetkom ob 9. uri, namenjena pa je vsem, ki želijo spremeniti svoje življenje in poglobiti vero. Vrnitev Neverjetnih V ŠCC-ju so v letošnjem šolskem letu začeti izvajati programa avtokaroserist ter avtoservisni tehnik. Edini v Sloveniji so uvedli program ustvarjalec modnih oblačil, ki bo v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko. Prvi šolski dan je skozi vrata ŠCC-ja na štirih lokacijah tako stopilo približno 3300 srednješolcev in 270 pedagoških delavcev. Dosedla je dejal, da želijo v šolskem letu 2008/2009 uvesti program Okoljevarstevni tehnik. Podjetja kažejo vedno večji interes za štipendiranje dijakov ŠCC-ja. »Do zdaj so delodajalci razmišljati, da bi imeti poceni tujo delovno silo, vendar se to mišljenje spreminja, saj lahko tako delovno silo zaposlijo za obiranje jabolk in enostavnejša dela, ne pa za opravljanje zahtevnejših poklicev, kjer je težava tudi komunikacija,« je dejal Dosedla. TINA VENGUST V šolske klopi so kot tret-ješolci II. Osnovne šole Celje včeraj sedli tudi Neverjetni oziroma učenci iz razreda učiteljice Brede Stepan, ki so bili od minulega četrtka do nedelje na skupnih počitnicah z učiteljico Alenko Pesjak, s starši, bratci in sestricami v Izoli. V minulem šolskem letu (o tem smo tudi poročali) so se namreč z različnimi akcijami zbiranja denarja odločili za neke vrste pripravljalni-co šole v naravi, predvsem pa za druženje in spoznavanja družin iz razreda. Starši otrok so pripravljali igre in že kar prave muzikale in z njimf razveseljevali svoje starše, otroke in občinstvo tudi drugod. Skupaj so zbrali goro odpadnega papirja, pripraviti srečelov za Celjane in se nato skupaj in v ožjem organizacijskem odboru z Mojco Volf lotili programa štiridnevnega letovanja v Dijaš- Neverjetni na eni izmed aktivnosti v Izoli kem domu v Izoli. Del sredstev so prispevali tudi sami. Igre, kvizi, sprehodi po okolici Izole, likovne delavnice - in še za žur je ostalo li so bili tudi obiska ravnatelja Igorja Topoleta, ki je ves čas podpiral akcijo Neverjetnih. Pod zastavo Neverjetnih, dovolj časa - so jim popestrili ki je plapolala nad Celjani * zadnje počitniške dni. Vese- Izoli, so v znamenju popu- larne popevke Čukov pesniti in prepevali tudi sami: »Mi smo pa z II. osnovne/na morje gremo vsi/vse torbe, zvezke in težave smo doma pastil'.« MP »OVI TiDÉI REČICA J ŽALEC BRASLOVČE LJUBNO j 11 S psi na reševanje V Varpoljah so zgornjesavinjski kinologi pripravili 14. mednarodni tabor vodnikov reševalnih psov Na poligonu Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpoljah je bilo minuli teden izjemno živahno, saj so v t. i. »varpoljski gmajni« pripravili 14. mednarodni tabor vodnikov reševalnih psov. V ospredju tovrstnih taborov je predvsem izpopolnjevanje psov in tudi vodnikov, izmenjava izkušenj pri iskanju pogrešanih oseb, obnavljanje znanja vrvne tehnike, prve pomoči, sistema zvez ... Vse te aktivnosti pripravljajo na 12 lokacijah, ki so razporejene od Šmartnega ob Paki in Letuša preko Naza-rij, Mozirja do Gornjega Grada. »Delo poteka po sistemu vsi vse, torej vsaj enkrat se vsak vodnik s psom udeleži vseh aktivnosti,« je poudaril predsednik zgornjesavinjskih kinologov Ferdo Hrovat in dodal, da je z organizacijo kar precej dela. Samo za lokacije je potrebno imeti vsa soglasja lastnikov zemljišč, predvsem pa je v ospredju logistika. »Skupine se na posamezne lokacije vozijo, letos so nam s svojimi prevoznimi sredstvi pomagali v civilni zaščiti, kinološki zvezi ter Ferdo Hrovat tudi v septembru napoveduje pestro dogajanje v Varpoljah. posameznih društvih,"ki imajo vozila.« Tabora v Varpoljah se je udeležilo 122 vodnikov s svojimi ljubljenčki, poleg slovenskih pa so se v petih večinoma deževnih dnevih z naravo spopadali še Italijani, Slovaki, Avstrijci in Hrvati. Tovrsten tabore slovenski kinologi prirejajo enkrat letno, vedno v drugem kraju, zaradi spleta okoliščin oziroma nekaterih sprememb pa je bil letošnji tabor drugič zapovrstjo v rokah zgornjesavinjskih kinologov. Kakor vedo poznavalci, niso idealni le tereni, temveč tudi zanesenjaki, ki delujejo v društvu. Vse več zanimanja Udeležba na taboru ni obvezna, namenjen pa je le reševalcem, in se ga ne udeležujejo »izletniki oziroma t. i. padalci,« kakor se je izrazil Hrovat. Na splošno velja, da se lastniki vse bolj zavedajo. Vodniki reševalnih psov v akciji kako potrebna je socializacija psa, področje reševanje pa je posebnost, za katero moraš imeti mnogo časa, volje in truda. Lastniki so šele potem, ko kot vodniki reševalnih psov dosežejo vse kvalifikacije, uvrščeni v mobilne enote, seveda na prostovoljni osnovi. Podobno kot pri drugih dejavnosti se tudi pri vodnikih pojavljajo problemi, ker ni več refundacij: »Enkrat, mogoče dvakrat te delodajalci še spustijo, potem pa seveda nastopijo težave.« Tudi zato med vodniki pogosto srečujemo upokojence ali študente, dokler jim to dejavnost dopuščajo razmere. V zgornjesavinjskem kinološkem društvu, kjer so lani obeležili 20 let dela, deluje 60-70 članov, ki so aktivni na področju male in osnovne šole, pripravljajo nadaljevalni tečaj in tečaj vodnikov reševalnih psov, tečaj agilitija pa je še v povojih. Pohvalijo se lahko z vzreditelji, ki dose- STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE« ŽAGAR Bogomir s.p. Tovarniška 7, 3312 Prebold www.curomox.bi/, tel 03/ 705 34 70, fax: 03/ 705 34 71, gsm: 041/ 681 214 •RAZLIČNIH VELIKOSTI • NAGIBNA VARIANTA-ENOSTAVNO POLNJENJE IN PRAZNJENJE • KVALITETNA IZDELAVA, UGODNE CENI • IZDELANE IZ NERJAVNEGA JEKLA UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC vpisujemo v tečaje Med taborom so aktivni udeleženci prisostvovali organizirani iskalni akciji pogrešane osebe. Kar trikrat so se, žal neuspešno, odpravili iskat pogrešano Marijo Mlinar. gajo izjemne uspehe tudi v svetovnem merilu, sicer pa, kakor pravi Hrovat, tudi v dolini drastično narašča število psov. Minula leta so namreč poučevali po 6 kandidatov, lani pa so sprejeli kar 25 psov. »Verjetno se uveljavlja praksa tujih držav, kjer je izpit osnovni pogoj, da sploh lahko hodiš s psom po urbanem naselju. Slej ko prej bo to določilo veljalo tudi v Sloveniji,« napoveduje Hrovat in poudarja, da ljubitelji psov niso nikakršni mučitelji živali, kot bi to radi dokazali nekateri posamezniki. »S psi se ukvarjajo predvsem zaradi sebe in zaradi ljubezni do živali.« US, foto: EM SPlQgRQ IZOBRAŽEVANJE - računalniško izobraževanje in ECDL izpiti - tečaj za voditelja čolna, tečaj za VHF GMDSS postajo - retorika, delavnice za osebnostno rast - izdelovalec/oblikovalec spletnih strani - turistični informator/animator - glasbena šola za odrasle - aerobika, joga, terapevtska vadba za zdravo hrbtenico, program za preprečevanje osteoporoze - plesna šola za otroke, mladino in odrasle - avdicija za plesno skupino Upi's - hip hop za šolarje JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE: - intenzivni verificirani tečaji za odrasle - kratki osvežltveni tečaji slovnice & besedišča - tečaji poslovnega jezika - intenzivne priprave na maturo in DIC/FCE izpit (an, nèm) - slovenščina kot tuj jezik (tečaj, priprave na izpit, izpiti) - non-stop-fit konverzacijski tečaji - otroški in mladinski tečaji Pokličite za informacije ali obiščite našo spletno stran! Vpis, Informacije: osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; telefon: 03 713-35-50; lu-zalec@upi.si; www.upi.si Rok za prijave Je 21. september 2007. Z OBČINSKIH SVETOV Zaposlitev spremljevalke v kombiju BRASLOVČE - Občina Braslovče kot ena izmed šestih soustanoviteljic II. OŠ Žalec je na zadnji seji sprejela dogovor o sofinanciranju delovnega mesta spremljevalke Slovesno v Žalcu Sinoči so s slavnostno sejo občinskega sveta proslavili praznik Občine Žalec. »Ob letošnjem prazniku bi bilo prav, da se vsi spomnimo na 6. september 1868, ko je bil v Žalcu II. slovenski tabor. Tu so se zbrali ljudje, ki so bili ponosni, da so Slovenci. Še danes se moramo vprašati, kako naprej s to Slovenijo v skupni Evropi,« je poudaril žalski župan Lojze Posedel. Med pridobitvami je župan Posedel naštel novo Podružnično osnovno šolo Ponikva, ki jo bodo (menda brez napovedanega ministra za šolstvo Milana Zvera) odprli danes ob 15. uri, za pri- hodnje leto pa napovedal gradnjo OŠ Griže. Starejši se bodo gotovo razveseli novice, da bodo tudi v Žalcu prihodnje leto začeli graditi Dom starejših občanov z varovanimi stanovanji. Med komunalnimi pridobitvami je v ospredju reševanje težav zaradi pomanjkanja parkirišč. Ta bodo na voljo ob Domu II. slovenskega tabora, začenjajo z gradnjo parkirišč pri Zdravstvenem domu, nekaj parkirišč pa se bo odprlo tudi pred Tuševim nakupovalnim centrom. »V igri za evropski denar smo s projektom čiščenje povodja Savinje, poleg tega pa bomo na ministrstvu za regionalni razvoj poskušali doseči, da je projekt mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline naš skupen projekt, kar bo korak naprej za razvoj turizma,« je našteval župan in dodal še napoved, da naj bi v teh dneh končno stekli dogovori, kako na.hitro dokončati obrtno cono Amovski gozd. Sicer bodo v Žalcu s prireditvami ob občinskem praz--niku nadaljevali cel mesec, s svojima praznikoma se bosta pridružili še Mestna skupnost Žalec in KS Galicija, praznovanje pa bodo zaključili 6. oktobra s Hmeljarskim likofom. US Maistrovim borcem v čast V torek so člani Zgornjesavinjskega društva generala Maistra predstavili zasnovo parka borcev za severno mejo na Ljubnem, ki ga bodo uradno odprli jutri, v soboto, ob 16. uri. Park so zgradili ob vstopu na Ljubno, med Savinjo in regionalno cesto, ki vodi proti Lučam. Razprostira se na 1.500 kvadratnih metrih, veljal bo 250 tisoč evrov, kakor pa kaže, bo večino poplačal predsednik društva in podjetnik Iztok Podkrižnik. S parkom bi radi obudili spomin na dogajanje v letu 1919, ko so se na Ljubnem zbrali tako imenovani Maistrovi borci. Med njimi je bilo 120 Zgor-njesavinjčanov. Poleg spominskega obeležja je namenjen tudi občanom kot neke vrste vodna promenada, seveda pa bo pritegni tudi pogled voznikov. Gre za prvi urejen park na Ljubnem, ki ga bo jutri odprl minister za šolstvo Milan Zver ob prisotnosti Slovenske vojske ter bogatem kulturnem programu. US učencev, ki se v šolo vozijo s šolskim kombijem. Prevoz s kombijem od vsega začetka sofinancirajo občine glede na število otrok iz posamezne občine, ki prevoz koristijo. Mesečna plača spremljevalke znaša okoli 1500 evrov bruto, prispevek občine pa bo odvisen od števila otrok, ki bodo koristili prevoz. Od 21 otrok se je lani iz Braslovč vozilo 6 otrok, medtem ko za letos število vozačev še ni znano. Dražji pokopi BRASLOVČE - Pokopališka dejavnost v občini Braslovče se financira iz prihodkov najemnin grobov in od prihodkov za opravljene storitve pogrebne dejavnosti. Nazadnje so cene pogrebnih in pokopaliških storitev povišali pred dvema letoma, letos pa se bodo te povišale za 9 odstotkov. Tako bo za organizacijo pogreba, govor in zastavonošo za sedanjih 56,33 evra po novem treba odšteti 61 evrov, za kontejnerski odvoz vencev s pokopališča pa odšteti 18 evrov namesto 16,69 evra. Višje so tudi cene izkopa in zasutja jame, uporaba mrliške veže, najemnina različnih velikosti grobov in grobnice. MJ »Inšpektorji pa nič ...«c Člani Civilne iniciative Planinska vas so po letih boja za zaprtje in rušenje asfaltne baze že krepko obupani. »Inšpektorji so si očitno zadali nalogo, da naredijo red povsod drugod in s tem zakrivajo resnico velikih problemov,« je prepričana Mihaela Kotnik. S tedna v teden nekateri krajani in člani civilne iniciative znova ponavljajo, da s strani inšpektorata ni storjenega dovolj, saj asfaltna baza še zmeraj obratuje. Prejeli smo celo fotografijo, za katero zatrjujejo, da je bila posneta v soboto. »Dodala bi samo to, da toliko, kot se vidi na sliki dima, toliko je tudi smradu, katerega pa žal ne moremo posneti,« komentira Kotnikova. Tudi, ko smo sami preverjali, kaj se dogaja z inšpekcijskimi odločbami, so nam na inšpektoratu lahko pojasnili zgolj, da je zoper zadnjo odločbo gradbenega inšpektorja bila vložena pritožba investitorja na ministrstvo za okolje in prostor. Napovedali so sicer začetek aktivnosti gradbenega inšpektorja, ki naj bi »investitorja začel prisiljevati« k preneha- Zaradi malenkosti obiskujejo krajane, medtem ko asfaltna baza dela naprej nju uporabe asfaltne baze z izrekanjem denarnih kazni. Niso pa nam znali povedati, kdaj se bo to zgodilo. Končno tudi odgovor ministrstva Civilna iniciativa vztraja pri tem, da odločba gradbenega inšpektorata zavezancu prepoveduje izvedbo komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture ter uporabo objekta in opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti v njem. »Končno sem prejela odgovor s strani ministrstva za javno upravo, v katerem je zapisano, da je glavna inšpektorica republiškega inšpektorata za okolje in prostor ministroma Podobniku in Vi-rantu podala zagotovila glede asfaltne baze,« dodaja Kotnikova. V dopisu, ki ga je prejela, je dejansko zapisano, da je ministrstvo za javno upravo problematiko obravnavalo na skupnem sestanku. »Minister Podobnik in glavna inšpektorica sta zagotovila, da je pravno in dejansko stanje v zvezi z asfaltno bazo trenutno urejeno z novo odločbo inšpektorja, ki jo zaveza- nec spoštuje, čeprav se je zoper njo pritožil. Kljub temu, da problematika s pravnega vidika še ni rešena v tolikšni meri, da bi bilo v tem trenutku soditi o končni rešitvi, je intenzivna aktivnost inšpekcije, povezana z ustavitvijo obratovanja, vendarle dosegla namen,« je zapisano v dopisu. »O kakšni intenzivni aktivnosti inšpekcije krajani ne vemo nič, saj baza dnevno obratuje. Za vse kršitve, za katere inšpekcija trdi, da jih ne more videti, pa jih spominjamo, da si lahko ogledajo števce javne komunalne infrastrukture in po dnevih ugotovijo kršitve. Po odločbi inšpektorata se priključki ne bi smeli uporabljati,« je še povedala Kotnikova. Inšpektorji dnevno na obisku? Kotnikova pri tem opozarja še na naravovarstveno mnenje glede prostorsko ureditvenih pogojev (PUP, ki so podlaga za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja) in za katerega je Občina Šentjur zaprosila celjski zavod za varstvo na- Toliko, kot je dima, je menda tudi smradu. rave. Tam so ugotovili, da predlog akta ni usklajen z naravovarstvenimi smernicami. »Že ustavno sodišče je dalo pri presoji PUP-a večjo težo mnenju zavoda. Zato opozarjamo župana in Občino Šentjur, da so nadaljnje aktivnosti proti spremembam PUP-a v korist asfaltne baze zavestno in namerno kršenje odločb ustavnega sodišča,« je ostra Kotnikova. Dodaja pa še, da naj bi nekateri drugi krajani Planinske vasi zadnje čase nenavadno pogosto dobivali obiske inšpektorjev. »Tudi pri nas so že bili, pa pri sosedih, ki se morajo sedaj v Celju na inšpektoratu zagovarjati zaradi odloženega kamenja, ker ga denimo niso odstranili na ust- no opozorilo inšpektorja. Investitorju pa na drugi strani ni bilo potrebno odstraniti odloženega odpada, ki je nastal pri proizvodnji asfaltne mase in je bil pisno obveščen s strani inšpekcijskih služb. Nimam več besed,« je Kotnikov sklenila novo nadaljevanje zgodbe o asfaltni bazi v Planinski vasi. POLONA MASTNAK Neuija divjala tudi po Šentjurskem Občina Šentjur je s ponedeljkom zaključila z zbiranjem prijav o škodi po avgustovskih neurjih. Šentjurčariom ni bilo prizane-seno, močan veter in toča.sta. 13. in 20. avgusta najbolj prizadela Primož, Ponikvo, Žagaj, Kameno, Grobelno, Bezovje in Tratho. Lastniki kmetijskih zemljišč na prizadetih območjih so tako prijavili kar nekaj škode. Kot so nam sporočili iz občine, so prejeli 60 vlog za oceno škode po toči. Največjo škodo so utrpele vrtnine, ki jih je na omenjenih območjih uničilo v 60 do 70 odstotkih, toča je poškodovala tudi vinsko trto, uničene je med 20 in 40 odstotki, slabo so jo odnesli še sadovnjaki (20 do 60 odstotkov) ter koruza (20 do 35 odstotkov). Podrobnejše ocene škode bodo znane šele, ko se bo sestala pristojna občinska komisija. PM Koncert za študij v tujini Janja Brleč je odlična ci-trarka iz Sedraža, ki je nase opozorila že s številnimi nastopi in priznanji. Letos je končala glasbeno gimnazijo v Celju, zdaj pa se odpravlja na študij citer na visoko šolo za glasbo v München. Ker je študij v tujini precejšen finančni zalogaj, pripravlja nocoj, v petek, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško dobrodelni koncert. Na njem bo predstavila svoje dosedanje pesmi, večer pa bodo popestrili glasbeni gostje, s katerimi je Janja doslej uspešno sodelovala. Ena najuspešnejših citrark pri nas je dosegla vrsto laskavih nazivov: leta 2001 naziv Prešmentane citrarke v Velenju, na državnih tekmovanjih je osvojila štiri zlata odličja in dve srebrni priznanji, uspešna pa je tudi v tujini. Na mednarodnem tekmovanju citrarjev v Münchnu si je v kategoriji do 17 let pred tremi leti priigrala prvo mesto. Letos pa je v kategoriji brenkal na prvem mednarodnem tekmovanju glasbenikov v Ljubljani, kjer so bili prisotni vsi instrumenti, osvojila tretje mesto. BA KOŠIR) Branko KOŠIR s.p. Pod gozdom 5. 3230 Šentjur teiefon: 041 799 633 fax: 03 574 05 54 montaža senčil in PYC oken 1 e-mail: kosir@siol.net WMMMM DUflSUM BRK0VIĆ s.p. Podvin 150.3310 Žalec, tel. 041 436 678 Izvajamo: vsa dela v gradbeništvu, sanacije objektov, zunanja ureditev, izgradnja inštalacij (vodovodi, toplovodi, plinovodi) i.t.d. Šentlenart, kako si lep Da je Vrh nad Laškim oziroma Šentlenart, kot se je imenoval nekoč, v teh dneh še lepši, so poskrbeli člani Likovne sekcije Laško, ki so aprila ustvarjali na likovni delavnici, pred dvema tednoma pa svoje umetnine razstavili v župnišču na Vrhu. Pred tem so bila dela na ogled v Kulturnem centru Laško, ker se slike tematsko navezujejo na Šentlenart, pa so pomislili, da bi z njimi po- pestrili še dogajanje v tem kraju. Tamkajšnji kaplan Iztok Hanžič je laškim likovnikom in likovnicam velikodušno ponudil prostor v župnišču, ki ga bodo slike krasile vsaj še nekaj tednov. »Umetnost je sveta in vsi, ki se z njo ukvarjajo, opravljajo neko posebno poslanstvo. "Ridi člani Likovne sekcije Laško so poživili kulturno umetniško dogajanje v našem kraju. Vesel sem, da so dela tu na ogled, pri čemer si že- lim, da bi podobne delavnice in razstave organizirali tudi v bodoče. Hvaležen sem krajanom, da podpirajo take prireditve,« je navdušen Iztok Hanžič. Veseli in zadovoljni, da je v njihovem kraju zaživela umetnost, pa so seveda tudi tamkajšnji prebivalci. »Z zanimanjem sem opazovala slikarje pri ustvarjanju in želim si, da bi s takšnimi delavnicami nadaljevali,« je povedala krajanka Nataša Cepuš. BOJANA AVGUŠTINČIČ ŠMARJE P. J-| PODČETRTEK ROGATEC Dvor nevaren vsaj še do prihodnje pomladi Samo z andrejevim križem zavarovan železniški prehod na cesti iz središča Šmarja pri Jelšah proti Dvoru je bil že dvakrat prizorišče nesreč, enkrat tudi s smrtnim izidom. Gradnjo povezovalne ceste, ki bi rešila problem, so preložili na prihodnje leto. Na železniškem prehodu Kolodvorska ulica-Dvor se je prva nesreča zgodila pred šestimi leti, ko je življenje izgubila Urška Keber. V zadnji nesreči julija letos je bila udeležena voznica P. P., ki je peljala svojo hčer v vrtec. K sreči sta udeleženki v nesreči utrpeli le manjše poškodbe, večje pa so njune psihične travme. Nepregleden železniški prehod je sicer v ukinjanju, saj naj bi zgradili povezovalno cesto Grajski log-Dvor, ki bo cesto speljala na obstoječi železniški prehod Jelšin-grad z zapornicami. Župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš je ob julijski nesreči gradnjo povezovalne ceste napovedal za letošnji september, vendar se dela to jesen še ne bodo pričela. Čakš je dejal, da so projekti za gradnjo povezovalne ceste sicer končani, zamik pri gradnji pa je nastal, ker na tem območju gradijo stanovanjsko sosesko Dobrava, za katero je potrebno zgraditi nov most čez Dvorski potok. Služba agencije RS za okolje iz Celja je zato izdala zahtevo za Nevaren železniški prehod ostaja tak še vsaj do pomladi. dodatno presojo, kako bodo načrtovani posegi vplivali na vodni režim dvorskega potoka. »Ker izdelava presoje poteka kar nekaj časa, smo na občinskem svetu sprejeli sklep, da bomo s to investicijo pričeli v prihodnjem letu. Agencija za železniški promet je podpisala sporazum o sofinanciranju projekta, zato se bodo dela pričela prihodnje leto spomladi,« je povedal Čakš. Celotna investicija je vredna okoli 700 tisoč evrov. 325 tisoč evrov bodo financirah iz občinskega proračuna, 371 tisoč evrov pa bodo zagotovili iz državnega proračuna in skupaj z agencijo za železniški promet. Prihodnje leto bodo s projektom kandidirali za državna sredstva Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Prosti čas z LAS-om Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje odvisnosti v Šmarju pri Jelšah že drugo leto organizira Teden kakovostnega preživljanja prostega časa. V sredo so pripravili kreativne delavnice društva prijateljev mladine in se pogovarjali o kakovostnem preživljanju prostega časa s psihologom Tomažem Torkarjem. V četrtek je bila ura pravljic in voden ogled knjižnice. Danes, v petek, ob 18. uri LAS vabi na ogled nogometne tekme med polici- EU noče zabojnikov V Dobovcu pri Rogatcu so začeli z gradnjo novega mednarodnega mejnega prehoda, ki bo ustrezal schen-genskim zahtevam. Zidana stavba in nadstrešek za potrebe policije, carine in špedicijskih podjetij, ki ju bo gradilo ministrstvo za javno upravo, naj bi predvidoma do konca oktobra nadomestila obstoječe zabojnike. Prav tako naj bi pred koncem leta zgradih težko pričakovani odstavni pas za tovorna vozila, pločnik ter javno razsvetljavo, s čemer naj bi prebivalce v hišah ob mejnem prehodu bistveno manj ovirale kolone tovornjakov. Gradnja novega mejnega prehoda bo državo stala 2,7 milijona evrov, druga naložba v odstavni pas, pločnik ter javno razsvetljavo pa milijon evrov. Pri slednji bo finančno sodelovala občina Rogatec. BJ Še letos bodo odkupili potrebna zemljišča in lastnikom v prihodnjih dneh posredovah ponudbo, skladno z občinsko cenitvijo. Z novo navezovalno cesto bodo zgradih tudi novo šti-rikrako križišče, s katerega bo zgrajena nova cesta, ki bo napajala predvideno stanovanjsko sosesko Dobrava in se bo navezala na Vegovo ulico pod OŠ Šmarje pri Jelšah. TINA VENGUST, foto: ŠK sti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah in mladimi izzivalci iz Šmarja, ki bo na športnem igrišču za OŠ Šmarje pri Jelšah. Ob 20. uri pa bo v kinodvorani v Šmarju pri Jelšah ogled mladinske plesne drame Cukrček. Teden kakovostnega preživljanja prostega časa se bo končal z mladinsko predstavo Drejček in trije Marsovčki, ki jo bodo v zgornji dvorani kulturnega doma uprizorili člani gledališke skupine Zvezde večera. Vstopnine ni. VT termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. zaposli: POSPEŠEVALCA PRODAJE Delovne naloge obsegajo: - prodaja serijskih proizvodov - toplotnih črpalk, hladilnih naprav - predstavitvene, demonstracijske in propagandne Od kandidata PRIČAKUJEMO: - IV.-V. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne ali teh- nične smen - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - poznavanje aplikacij v okolju MS Office - sposobnost učinkovitega komuniciranja, pogajalske in - delovne izkušnje so zaželene - vozniški izpit B-kategorije Novo zaposlenemu NUDIMO: - zaposlitev za določen čas za obdobje enega leta s predvidenim podaljšanjem delovnega razmerja za nedoločen čas - stimulativno plačilo - možnost strokovnega razvoja - delo bo potekalo delno v pisarni in delno na terenu Prosimo vas, da pisno prijavo z žMjenjepisom in dokazili pošljete na naslov: Termo-tehnika, d.o.o., Braslovče Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Informacije: 041 605 951 wvuw.radiocelje.com Brez častnega občana V Podčetrtku bo danes, v petek, osrednja prireditev občinskega praznika, ki bo v znamenju podelitve občinskih priznanj. Plaketo občine bo prejel Minoritski samostan Olimje za urejenost in promocijo širšega okolja. Priznanje občine bodo podelili dolgoletnemu pevcu in predsedniku Moškega pevskega zbora Terme Olimia Jožetu Lipniku, denarno nagrado pa bo prejel mešani pevski zbor Zvon iz Podčetrtka, ki praznuje 10-letnico. Priznanja častni občan letos kljub pisnim predlogom za pode- litev tega naziva podčetrteš-kemu rojaku, svetovno znanemu bibličnemu strokovnjaku prof. dr. Jožetu Krašovcu (članu slovenske in evropske akademije znanosti in umetnosti, ki ima med štirimi doktorati enega s pariške Sorbone), ne bodo podelili. Omenjenega priznanja letos v javnem razpisu za občinska priznanja namreč ni bilo, saj se v občini na splošno bojijo, da bi prišlo do previsokega števila častnih občanov in s tem razvrednotenja tega izjemnega priznanja. Kot opažajo, se to v posameznih občinah že dogaja. V Podčetrtku se zato zavzemajo, da bi v prihodnje podelili v enem mandatu predvidoma en naziv častnega ob-čana, podrobnosti pa bodo določili na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Takrat naj bi sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve obstoječega občinskega odloka, ki ureja to področje. Letošnja priznanja bo podelil župan Peter Mišja, ki bo v govoru predstavil utrip občine. Prav tako pripravljajo krajši kulturni program, med drugim nastop pevcev Zvona, prejemnika občinskega priznanja. BRANE JERANKO www.lu-celje.si CELJE VABIMO K VPISU: - Predšolska vzgoja in Predšolska vzgoja poklicni tečaj - Trgovec in trgovec - prekvalifikacija - Ekonomski tehnik in EKT - poklicni tečaj - Pek In Slaščičar Konditor - Brezplačna osnovna šola za odrasle - TačaJI tujih Jezikov in priprave na mednarodne certifikate - Komunikacija in retorika - NLP diploma, NLP praktik - Tečaj računovodstva - Računalniški tečaji - Zbiramo prijave v programe usposabljanj za sobarico in zidarja - Tečaj težke gradbene mehanizacije Š ™SS§1 Informacije: 03 428 67 50, e-mail: info@iu-ceije.si ali osebno v vpisni pisarni Ljudske univerze Celje. 14 • 5 , j ; i ! ! : ;. ill U.iHÜiljjjj- - - • .......' > I Ì i i m TEDNIK Z animiranim filmom v Vodovnikovo leto Na Zreškem so ponosni na svojega rojaka, enega najbolj znanih slovenskih ljudskih pevcev in igrcev, Jurija Vodovnika. Njemu v čast so leto 2008, v katerem mineva 150 let od njegove smrti, v Občini Zreče poimenovali Vodovnikovo leto. Začelo se bo v petek, 7. septembra, na Resniku, s pre-mierno predstavitvijo animiranega filma Lepa nedelja pri sv. Jakobu na Resniku. Prireditev ob premieri pripravljajo poleg Občine še KUD Vladko Mohorič Zreče, Turistično društvo in Krajevna skupnost Resnik ter Društvo mladih Zreškega Pohorja. Program se bo začel ob 18. uri z ogledom cerkve sv. Jakoba in spominsko mašo, ob 18.30 pa bo v domu krajanov premierna predstavitev animiranega filma s pogovorom z njegovimi ustvarjalci in kulturnim programom. Film na temo Vodovnikove pesmi je nastal v produkciji Maya Art in mladinskega programa TV Slovenija v režiji Konija Steinbacherja. Avtor glasbe je Marjan Kranjc. Filmski projekt je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. Animirani film bo tako obogatil obsežno zbirko knjig, člankov, avdio in video posnetkov, ki ohranjajo kleno besedo Jurija Vodovnika. Tudi tako ostaja njegova bogata dediščina živa ne le na rodnem Skomarju in drugod po Pohorju, ampak dosti širše. MBP Velik Mikov kompleks ne moti delovanja psihiatrične bolnišnice, bolj jo moti nered za ograjo Ovtarjeve trgovine z gradbenim materialom. Kdo se boji obrtne cone? Glede cone se v bolnišnici (še) ne pritožujejo - Selitev zaradi predvidevanja o hrupu Bolj ko se bliža odprtje prvega proizvodnega obrata v novi obitno-poslovni coni v Arclinu, bolj glasni so pomisleki občanov, kakšen vpliv bo to imelo za prebivalce do zdaj mirnega, idiličnega Vojnika, še posebej za bolnike Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Bodo dejavnosti v novo nastajajoči coni res le »ne-hrupne«? »Se vam zdi prav, da je proizvodni objekt postavljen tako blizu psihiatrične bolnišnice?« je mogoče slišati vse pogosteje. Na prvi pogled izgleda, kot da bi za dobrobit bolnikov bolj skrbelo občane kot odgovorne v bolnišnici, čeprav so le-ti budno spremljali postopke pred umestitvijo obrtne cone na to območje. »Po pooblastilu takratnega direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniela Lajlarja sem bil prisoten na obeh prostorskih konferencah, ki ju je organizirala Občina Vojnik, vodila pa predstavnica projektantske organizacije AR-projekt,« je potrdil tehnični vodja bolnišnice Albin Apotekar. »Takrat so bila Občina z Regionalno razvojno agencijo še vedno ni uspela odkupiti vseh zemljišč v obrtni coni, novi investitorji pa (tudi zato, ker so po sklepu svetnikov oproščeni komunalnega prispevka) kar čakajo na nova zemljišča. Med njimi tudi bližnji podjetnik Janko Cepin, ki ima del gradbenega materiala pripravljenega že na zemljišču na drugi strani obrtne cone. Tudi ta material že lep čas moti občane, še posebej najbližje sosede. jasno povedana (in pisno predložena) izhodišča za projektiranje v neposredni bližini kompleksa bolnišnice. In to je: da bo zagotovljen najmanj 20 metrov širok zeleni pas, da preč- -no ne bo speljana nobena pot ah cesta, da v območju ne bo gostinskega lokala ali igralnice (odvisniki od iger na srečo in alkohola so med drugim bolniki bolnišnice, op. p.) ter da dejavnost, ki bo v obrtni coni, s prekomernih hrupom ne bo motila osnovne dejavnosti bolnišnice.« Hrupa ne bo?! Po načrtih naj bi imela obrtna cona tudi tako imenovano tampon cono, ki naj bi jo sestavljali poslovno-stanovanjski prostori. Kdaj bodo le-ti tudi resnično »zrasli«, na občini še ne vedo povedati. A bolj ali manj jasno pri tem postaja, da bodo, če že dejavnosti ne (?), prav gotgvo določeno stopnjo hrupa povzročali frekventni prevozi. »Dnevno bo v cono prihajalo približno 150 naših vozil, približno 40 kooperantov, ki dnevno odpeljejo okna, ter približno 20 dobaviteljev, ki s kamioni pripeljejo material,« je pred kratkim povedal direktor Mika Franci Pli-beršek. Podjetje Cargo trade, ki je z gradnjo v obrtni coni že tudi vidno napredovalo, bo že po naravi dela vezano na tovornjake, saj bo zanje poleg vulkanizerstva uredilo še av-topralnico. Osnovna kvalifikacija dejavnosti podjetja Klimal pa je kovinska industrija, za katero težko rečemo, da je tiha. Obenem naj bi v coni uredili tudi parkirne prostore za tovorna vozila, ki zdaj »na črno« parkirajo povsod po Voj- Naznanitev vinske trgatve Vinogradniško-vinarsko društvo, občina in Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice pripravljajo že 13. tradicionalno naznanitev vinske trgatve. Začela se bo v soboto, 8. septembra, ob 14. uri na Starem trgu v Slovenskih Konjicah. Na eno osrednjih kulturno-turističnih pri- Zorka. Pričakujejo tudi vinsko kraljico. V programu bodo sodelovali vinogradniki iz Konjic, Zreč in Loč, ob stojnicah pa se bodo predstavila turistična društva, ob glasbi in humorju bodo prikazali kmečke običaje ob trgatvi. V primeru slabega vremena bo prireditev niku (razen tam, kjer so jih s cvetličnimi lončki že odgnali) ter ekološki otok za celotno občino, ki se ga povsod drugje otepajo (znano je, da so obstoječi narejeni nelegalno). Kako tiho je mima obrt prešla v industrijo, je dolgo časa opozarjala občanka Tea Ko-štomaj Modrijančič, nato je nad neodzivnostjo občine na pritožbe obupala ter se z družino odselila v sosednjo občino. »Očitajo nam pasivnost, sama pa sem jim poslala kar nekaj pritožb, predlogov, a nanje nikoli nisem dobila niti odgovora,« je še vedno zgrožena. »Ne vem, kdaj, če sploh, se bodo v tej občini >zbudili< še ostali sosedje cone. A bojim se, da bo takrat že prepozno.« Po zakonodaji bolnišnice spadajo v prvo protihrupno območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom. Kot dodaja Apotekar, jih obrtna cona danes sicer še ne moti, »zato ne vidimo potrebe in pristojnosti, da bi se o namembnosti ali izgledu opredeljevali. Pri tem je res, da nam naknadno niso predstavih, kako velika proizvodna hala bo nastala v neposredni bližini. Rečeno je bilo, da bo v coni več manjših obrtnih delavnic.« Bolj kot cona jih še vedno moti Ovtarjev kompleks, ki je zaradi njihovih pritožb sicer postavil ograjo, a ta vseeno ne zakrije vsega nereda. »Ko je Ovtar postavljal objekt, so nam tudi obljubiti, kako bo kompleks izgledal, nato pa naših predlogov niso upoštevati.« Se bo podobna zgodba, le še v večjih razsežnostih, zgodila v obrtni coni? reditev v mestu vina in cvetja so povabili pod šotorom pred vinotočem Zlati grič v Škal-narodnozabavni ansambel Zreških 6, Fol- cah. klorno skupino Kebelj in humorista Srečka MBP Nič več samostojni S tem šolskim letom je konjiška osnovna šola V parku, v kateri izvajajo prilagojen program, zaradi zmanjšanja števila učencev izgubila samostojnost Kot podružnično šolo so jo priključili k Osnovni šoli Pod goro, ki ima podružnico še v Špitaliču. V šolo V parku je vpisanih 22 otrok, ki imajo pouk v treh oddelkih, od katerih je eden oddelek vzgoje in izobraževanja. Dosedanja^ ravnateljica šole Milena Šegel se je upokojila, sicer pa je ostalo število zaposlenih nespremenjeno. Vodstvo OŠ Pod goro na čelu z ravnateljem Bojanom Hrovatom je Lambrechtove-mu domu, ki je zaradi nadomestne gradnje ostal brez velikega dela prostorov, v šoli V parku oddalo v najem kuhinjo, zbornico, pisarno in eno izmed učilnic. Za učence šole V parku sedaj kuhajo v šoli Pod goro, kamor hodijo na kosilo tudi varovanci konjiškega varstveno delovnega centra. »Dvigalo omogoča vsem preprost dostop do skupne jedilnice. V njej smo zanje pripraviti poseben kotiček, v katerem se zelo dobro počutijo,« je zadovoljen tudi Bojan Hrovat. Sicer pa svojo novo podružnično šolo v matični šoli dobro poznajo, saj so z njo tesno sodelovali že vsa leta njenega delovanja. MBP Mei ROZMARI PETEK - Št. 71 - 7. september 2007 ircator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednje lokale: 1. Žalec, Mestni trg 2 ; 558,00 m2 v II. nadstropju Blagovnice Zana - lokal za trgovsko dejavnost 2. Žalec. Celjska cesta 3; 277,28 m2 v I. nadstropju NC Žalec - lokal za trgovsko dejavnost 3. Žalec, Celjska cesta 3; 69,00 m2 v I. nadstropju NC Žalec - lokal za trgovsko dejavnost 4. Petrovče, Leveč la; 315,00m2 vi. nadstropju - pisarniški prostori 5. Mislinja, Šentlenart 35; 715.76 m2 v I. nadstropju - lokal z£ ' 6. Prebold, Graščinska cesta 3; 404,00 m2 v I. nadstropju Blagovnice - lokal za trgovsko dejavnost 8. Prebold, Graščinska cesta 3; 49,10 m2 v I. nadstropju Blagovnice - lokal za gostinsko dejavnost 9. Vitanje, Na Gmajni 1 ; 243,00 m2 v Blagovnici Vitanje - lokal za gostinsko dejavnost 10. Vitanje, Na Gmajni 1; 340,00 m2 v Blagovnici Vitanje - lokal za trgovsko dejavnost Prosimo vas, dejavnostjo. / vlogi predstavite tudi s svojo Vabimo vas. da pisne vloge najkasneje do petka 14.09.2007 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako «za najem lokala-. Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od KOVITIDÜIX 15 Planetov pozdrav jeseni Poletje je že skoraj za nami in življenje se počasi, a zagotovo vrača v ustaljene tirnice. A nekaj brezskrbnih dni je še pred nami in v Planetu Tuš smo poskrbeli, da bodo minili čim bolj veselo. S tem pa zabave v Planetu Tuš še zdaleč ni konec. Plesa, petja in dobre voije bo več kot dovolj tudi v petek, 14. septembra. Za to bodo poskrbele gostujoče folklorne skupine, ki nastopajo na 2. mednarodnem folklornem festivalu "Od Celja do Žalca". Prepustite se radostnim ritmom in napevom različnih kultur! Pričakujejo vas v avli Planeta Tuš od 15. ure naprej. rnovije -o a, 3000 Ceije V Celju kultivirani vandali 1 I. ljubezenski recept Ljubezenski recept Od danes do 17. septembra bo Celje gostilo izjemno skupino mladih umetnikov s celega sveta. Na pobudo mlade celjske umetnice Polone Dolžan je Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Celje namreč pripravilo mednarodni projekt Kultivirani vandali. Ideja za projekt Slovenia Rediscovered ali Kultivirani vandali se je Poloni Dolžan porajala ob novici, da Celje kandidira za kulturno prestolnico Evrope in ob doživljanju masivnega eksodusa iz novo pridruženih članic EU v Londonu. Zakaj je pri nas »tako dolgočasno in se nič ne dogaja, zunaj je pa tako boljše,« so vprašanja, ki botrujejo konceptu projekta. Mladi oblikovalci, ilustratorji in multimedija iz Nem-čije, Francije, s Finske, Švedske, z Danske, s Škotske, iz Grčije, Brazilije, Anglije in Italije bodo ustvarjali v Celju, zanj in predvsem z navdihom mesta. Pri tem bodo sodelovali z Gimnazijo Celje-Center, kamor je vpisana že druga generacija likovnikov na umetniški smeri. Z dijaki bodo tako izvedli več delavnic (o tipografiji, reliefnem tisku, ilustraciji), obenem bodo gimnazijci dobili priložnost sodelovati in soustvarjati razstavo, ki bo na ogled v Knežjem dvorcu. K sodelovanju bodo pritegnili tudi ostale umetniške skupine v Celju, kot so Umetniška četrt, DZU Filter, Zavod za varstvo kulturne r 104 min., (No Reservations), Režija: Scott Hicks Igrajo: Catherine Zeta-Jones, Aaron Eckhart, Abigail Breslin, Bob Balaban, Jenny Wade, Brian F. O'Byrne. Lily Rabe Že v Planetu Tuš! BIGBOTllS d o o : Cini v T.«Mj, 10» 3000 Oli, dediščine, Muzej novejše zgodovine Celje, Plesni forum Celje ... V času bivanja mladih ustvarjalcev v Sloveniji se bodo gostje podali še na dvodnevni izlet po Krasu in Gorenjski, zanje bodo organizirali »slovenski večer«, kjer se bodo spoznali z našo kulturo in kulina-riko, podrobno si bodo ogledali Celje z okolico, sprejel pa jih bo tudi celjski župan Bojan Šrot. . Med bivanjem v Celju bodo umetniki med drugim poslikali podhod na Kersnikovi ulici, postavili stojnico na tržnici, izvajali bodo performanse, pripravili avdiovizualni vodnik po Celju skozi oči tujcev in sklepno razstavo v Knež-jem dvorcu, sooblikovali programa v kinu Metropol, DJ-ve-čer, posneli dokumentarec o projektu in podobno. Najbolj »kvütumo-vandalski« dan bo prihodnja sobota, ko bo skupina v dopoldanskem času oblikovala dogajanje na celjski tržnici, zvečer pa bo projekt sklenilo odprtje razstave v Knežjem dvorcu, ki jo bo dopolnil DJ-performans latino ritmov. Razstava bo nato potovala v London, kjer bo od začetka oktobra na ogledu v Hockney Gallery na Royal College of Art. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zven orgel in plesa odmeval iz Švice Plesalke društva za umetnost plesa Harlekin so se v ponedeljek zjutraj polne nepozabnih vtisov vrnile z enajstdnevnega gostovanja v Švici, kjer so se v mestih Ehrendingen in Adliswil predstavile s plesno predstavo Zven orgel in plesa. Predstava ob živi spremljavi orgel v koreografiji Ane Vovk Pezdir je nekaj posebnega v slovenski sodobni plesni produkciji, saj sta bila orgle in ples doslej dva ločena pojma. Dokler se nekdanji Harlekinovi plesalki Urški Agrež in njenemu prijatelju organistu Jonasu Herzogu iz Svice ni porodila ideja o skupnem projektu orgelske glasbe in plesa. Nad idejo se je navdušila tudi Vovk Pez-dirjeva, ki je kot osnovno ko-reografsko izhodišče vzela spiralo kot simbol gibanja, potovanja, razvoja, v koreografijo pa je vpletla tudi biblijsko zgodbo Jezusovega rojstva. Predstava je zahtevala veliko trdega in predanega dela, kar se je plesalkam z odličnim nastopom na premieri v Velenju kot tudi na nastopu v Švici obrestovalo. Občinstvo je bilo nad plesom navdušeno, zato v Harlekinu upajo, da se bo plesalkam ponudila še kakšna priložnost za uprizoritev predstave. Namreč, vsaka dvorana ni primerna za orgelski koncert, v celjskih cerkvah pa cerkvena oblast (za razliko od Švice) ne dovoli nastopati, saj naj bi takšen nastop skrunil božji hram. Na Celjskem je za omenjeno predstavo še edino primerna orgelska dvorana GŠ Frana Koruna Koželj-skega Velenje, kjer je bila sredi avgusta tudi premiera Zvena orgel in plesa. BA Nastop celjskih plesalk v eni od švicarskih cerkva. Žal jim v celjskih ne dovolijo nastopiti. - Št. 71 - 7. september 2007 Bi se radi poslovili od poletja v najboljši družbi? Na bowlingu se bodo vsak vikend zvrstile nore zabave z atraktivnimi DJ-i, ki vas bodo med srkanjem osvežujočih cocktailov zvabili na plesišče z energičnimi ritmi aktualne klubske glasbe. Sobotne zabave bo krmaril Mr. Andy DJ, v petek, 7. septembra, pa bo vajeti prevzel DJ Hausi. Že naslednji večer, v soboto, 8. septembra, bomo v Planetu Tuš Celje lovili v jadra zadnji poletni veter z Radiem Fantasy. Na bowlingu vas bodo pričakale privlačne go go plesalke, izbrana glasba in bogat animacijski program. V Planetu boste jesen pričakali nasmejani in dobre volje! Dan se vedno bolj umika noči in dolgi večeri so kot nalašč za obisk kina. V Planetovem multikinu se obetajo razburljive filmske novosti, ki vas bodo prikovale pred veliko platno. Z napeto kriminalko se v tretje vrača Matt Damon kot neizprosni skrivni agent Bourne. Pred njim je sedaj dokončni obračun, ki se bo začel s svečano premiero v sredo, 12. septembra, ob 19.00 url. Bournov ultimat je tokrat namenjen ljudem iz tajne agencije, ki so mu vzeli identiteto, spomin in vse, ki jih je ljubil. Le tri zlovešče besede so bile dovolj, da so nadenj poslali morilce, ki ga morajo brezpogojno ustaviti: "Vsega se spominjam." VROČI VEČERI V PLANETU TUŠ SVEČANA PREMIERA OD CELJA DO ŽALCA Postaven Miha oh mičnih plesalkah Gei Stefanovič - Erjavec in Timni Kodrič Seksi, vroče, hudo! Spremljali smo snemanje videospota nove pesmi Mihe Alujeviča - Hoja po meji med resničnostjo in erotiko kimi glasbenimi zvezdami, med drugim tudi s Severino), aranžma pa poleg Duška Ra-potca - Uteja tudi Branko Ber-kovič - Mr. B. S to pesmijo je Miha, ki je v zadnjem času v Sloveniji požel mnogo aplavza zaradi izvrstne režije mu-zikala Cabaret, nekoliko prestopil iz strogo umetniške v komercialne vode. Gre namreč za ušesom všečen komercialni pop projekt. In zakaj v hrvaškem jeziku? »Ker sem diplomiral v Zagrebu, torej govorim hrvaški jezik tekoče, tako kot angleškega ali slovenskega. Pesem je posneta v teh jezikih in tudi v francoščini. Na Hrvaškem je tudi veliko večji trg, naslednji razlog za hrvaški jezik je ekipa, ki je tudi presodila, da pesem zveni najlepše ravno v tem jeziku. In ne nazadnje: za izvajalce je na hrvaškem glasbenem trgu veliko bolje poskrbljeno kot v Sloveniji,« razlaga Miha. Na snemanju tudi naša ekipa! Spot za moderno dance skladbo so pred dnevi snemali v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Na snemanju je bila tudi naša ekipa, ki se je lahko na lastne oči prepričala, kako se pri tovrstnih zadevah hodi po meji med resničnostjo in erotiko. Vendar pozor, spot so snemali sami profesionalci, torej brez pregrešnih misli! Ideja je bila, da naj gre za igro ilu- Še zadnji popravki scene, za katero je skrbela celjska scenografka Lana Stojan, in hoja med erotiko in igro seje začela... zije in intime. In to je ustvarjalcem uspelo. A da ne boste mislili, da je to mala malica. Gre za velik projekt, za katerim stoji izurjena ekipa od scenografov, scenaristov, producentov in režiserjev in vizažistov, zato smo ob pogledu v ozadje sne- manja ugotovili, da je treba narediti in urediti mnogo stvari in malenkosti, da se snemanje sploh lahko začne in poteka brez napak. Kljub temu pa je bila ekipa pripravljena tudi na improvizacijo. Za režijo jo tokrat poskrbel Dean Delucca, Miho, Gogo Fondo in znani plesalki Geo Stefanovič Erjavec in Timno Kodrič pa je pred akcijo v roke vzela vizažistka Jelka Strm-šek. Ta je morala poskrbeti, da bodo obrazi in tudi ostali deli telesa pred kamerami videti brez pomanjkljivosti. Spot so snemali v treh delih. Krepko več kot eno uro so snemali le »intimno dogajanje« v postelji, nato Miho s plesalkama. Pesem je moral zapeti (kot je to v praksi na snemanjih videospota) na t.i. plejbek več kot desetkrat, da lahko kasneje monterji izmed vseh posnetkov za videospot izberejo najboljše izseke. Na koncu je sledilo snemanje zaključnih prizorov Mihe na stolu, ravno to je (vendar še ne smemo izdati, zakaj) za videospot tudi najbolj ključno. Čeprav bo v videospotu ve-eeliiiiko gole kože, je bilo vseeno treba poskrbeti tudi za oblačila. Izbira oblek pa ni lahka, predvsem zato, ker morajo bih (pa čeprav gre v kakem primeru le za spodnje perilo ...) usklajene s poanto pesmi, besedilom in sceno. Videospot bo marsikomu vzel sapo, moškemu delu predvsem prizori na postelji, pa tudi ženske ne bodo prikrajšane, saj je Miha skoraj več slečen kot oblečen. Naša ekipa se je lahko naslajala na samem snemanju, ostali pa bodo morah počakati do jeseni... SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN ROMAN FONDA »Pojdi z roko od prsi navzdol, pod odejo ..., igraj se z jezikom ...« so bila šokantna navodila ekipe celjski manekenki Gogi Fonda. Ta je namreč prevzela, poleg znanega celjskega umetnika, gledališkega režiserja in igralca Mihe Alujeviča, glavno vlogo v videospotu za njegovo pesem, ki bo izšla jeseni. Pesem nosi naslov Ko je taj, z njo pa Miha z ekipo profesionalcev resno meri na vrhove glasbenih lestvic. Pesem je posneta v hrvaškem jeziku, saj si največ obetajo z vstopom na hrvaško glasbeno sceno. Besedilo za pesem Ko je taj je napisal Robert Pilepič, glasbo Duško Rapotec - Ute (poznan po sodelovanju s hrvaš- Vse se je dogajalo pred budnimi očmi režiserja Deana Delucce. »Sanjskemu princu« Mihi Alujeviču se obeta prodor na vrhove glasbenih lestvic. j^-jj^- St. 71 - 7. september 2007 . REPORTAŽA V nedeljo so po mlinskem kolesu zgornjega Volkove-ga mlina znova spustili vodo. Mlin, ki je po poplavi leta 1964 zaradi prevelikih poškodb nehal mleti, je pred očmi številnih obiskovalcev zmlel prve vreče žita. Mlin stoji na ozemlju občine Velenje, medtem ko domačija Pungartnikovih, ki so lastniki mlina, spada v občino Dobrna. Pri tem sta obe občini po več letih le prisluhnili želji lastnikov po obnovitvi mlina ter dodali tudi nekaj finančne vzpodbude. »Trma mojega očeta je bila tista, ki je vplivala na obnovo mlina, saj je ves čas vztrajal, da se mora mlin obnoviti,« je povedal Drago Pun-gartnik, »celotna obnova je stala približno 33 tisoč evrov, pri čemer sta Občina Dobrna ter Turistično društvo Vinska Gora prispevala skoraj toliko, da smo krili materialna sredstva. S tem smo pospešili obnovo, Franc Dupeinik iz Lokovine je obiskovalcem pokazal, kako mlin «dela« moko. ki sicer pri nas traja že vrsto let (vsa >odvečna< sredstva namenjamo za njegovo obnovo), sicer pa mlin .letos še zagotovišné bi bil obnovljen.« Mlin je zdaj v celotni Dolini mlinov edini, ki tudi melje, pri čemer so vse redkejši tudi mojstri, ki še vedo, kako obnoviti mlinski mehanizem. »Vsi novejši mizarji se neradi lotijo tega dela, saj je treba veliko improvizacije,« je povedal Drago. Na srečo so kar v Lokovini našli mojstra, starega več kot 70 let, ki je z izjemno natančnostjo le znal usposobiti več kot tristo let star mlim Kaj bodo naredili s spodnjim, sicer skoraj pol mlajšim mlinom? »Tudi tega želimo postopoma obnoviti,« je še dejal Drago Pun-gartnik, ki je tako kot njegov oče prepričan, da stari objekti z bogato zgodovino niso le v napoto novim. ROZMARI PETEK Med tradicionalne prireditve na Dobrni se bo, sodeč po vsakoletnem obisku, vpisala tudi Mlinarska nedelja. Letos so se poleg Kulturnega društva Dobrna v organizacijo vključila še društva iz velenjske občine. Pungartnikovi nameravajo obnoviti tudi spodnji mlin. Lani jim do Mlinarske nedelje ni uspelo znova »zagnati« mlinskega kolesa, čeprav je bilo že narejeno. Zdaj ga je poleg lastnika in predstavnika občin »zagnal« še poslanec Jakob Presečnik. Št. 71 - 7. september 2007 - NtflC do dobveacu curtomobilcU Atka Prima d.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 18 riOVf TIE »Visoke zahteve so upravičene!« Vrućina danes v Areni Petrol Proračun povišali za 700.000 evrov - Toliko je »odvzel« Flensburg I MUHOVEC tovintrade NA KRATKO Po vozovnice za OI Celje: Danes slovenski judoisti in judoist-ke odpotovali na svetovno ps? venstvov mi bo pet skega kluba Sankaküf varo- vancev Marjana Fabjana, Roki Drakšič, Petra Nareks, Urška Žolnir, Regina Jerneje in Lucija Polavder, pa Celjan Matjaž Ceraj ta" brata Klemen in Ferjan iz Levca. Žol-i ima težave z virozo, ":at#e je izpustila ne-ngov. Prvih pet mest ' vodi neposredno na fimpijske igre prihodnje le- na SP vodi ito- 'ólimp'iiske i to v Pekingu. V najštevilčnejši odpravi doslej bi morala biti tudi Vesna Džukič. Članica Sankakuja si je namreč tudi priborila normo za SP ... Naslednji teden že derbi Celje: brevi se bo začelo tekmovanje v 1. slovenski fut- sal ligi oziroma državno prvenstvo v malem nogometu. Zelo visoke cilje ima celjski klub Živex, ki pa bo v prvih dveh krogih gostoval. V drugem krogu bo že na sporedu lokalni derbi v Rogaški Slatini, kjer se bosta udarila kluba s Celjskega, Dobovec in Zivex. (DŠ) Slovenska nogometna reprezentanca bo v naslednjih petih dneh odigrala kvalifikacijski tekmi za Euro 2008, jutri v Luksemburgu in v sredo v Celju proti Belorusiji. Celjski nogometaši bodo danes v prijateljski tekmi v Areni Petrol pričakali moštvo Slavena Belupa, in to brez Nejca Peč-nika, ki se pripravlja z mlado reprezentanco, vratarja Aleksandra Šelige, ki še ni okreval po poškodbi, in Dragana Be-niča, ki se še ni vrnil iz BiH, kjer ureja dokumente za bivanje v Sloveniji. Bržkone bo trener Pavel Pinni predstavil novega napadalca Blaža Puca. Prijateljska tekma se bo začela ob 17.00. Slaven Belupo - od srede se zadržuje v Zrečah - je na lestvici 1. hrvaške lige na 4. mestu, pred Hajdukom, Osijekom in Zagrebom. Njegov najboljši igralec in strelec je Bojan Vračina, ki je dosegel po 3 gole v DP-ju in predkrogih pokala UEFA. DEAN ŠUSTER Nogometaši MIK CM Celja so imeli precej sreče pri žrebu parov 3. kroga pokala NZS. V sredo, 19. septembra, bodo v Areni Petrol pričakali tretjeligaša Izolo, ki je v Kranju izločila Triglava. Popolno smolo pa je imel tretjeligaš iz Slovenskih Konjic. Dravinja bo namreč morala v Ljudski vrt k Mariboru. V osmini finala sta bila izžrebana tudi dva prvoligaška para: Interblock -Primorje in Livar - Koper. Preostale tekme: Domžale -Malečnik, Krško - Nafta, Drava - Olimpija Bežigrad in Bela krajina - Gorica. 2. krog Pokala NZS: Stojnci - Dravinja 1:4; Gaiser (45, 11-m); Ekmečič (1, 72), Vidojevič (39), Figek (85). (KM) ■ i k'iiT u ■ wì inn v MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Škvadra zmagala, a ob točko Najboljša moštva v malem 23 ... Pari zaostalega, 11. kro- nogometu na umetni travi ga (8. 9.): Etol - Banka Celje so na Skalni kleti odigrala (16.00), Triglav - KMN Kom- prve tekme po počitnicah. pole ( 16.50), Si ntal - Amaterj i Izidi 12. kroga: Marinerò - prestavljeno, Novem Cham. Mik Celje 5:8, Tristar - Flamen- pub - Elektro Kerš (18.30), En- go 3:3, Container-Škvadra 0:3, grotuš - Ti02 Cinkarna B&G avtomobili - Maček tisk (19.20). Pari 15. kroga (11. 2:0 in Diskoteka Down town - 9.): Elektro Kerš - Amaterji Simer3:0 (b.b.). Škvadra je bila (18.00), Novem Cham, pub - kaznovana z odvzemom točke, Merkur (18.50), Engro Tuš - kerjekljub opozorilu kršila pra- BankaCelje (19.40), Ti02Cin- vilnik lige. Pari 13. kroga (10. karna - KMN Kompole 9.):Tristar-Container.(18.00), (20.30), Sintal - Etol (21.20). Flamengo - Mik Celje (18.50), _ Maček tisk - Marinerò (19.40), Lestvica Lige NOVEGA TEDNIKA Škvadra - Diskoteka Down town (20.30), Simer - B&G avtomobili (21.20). Rezultati 14. kroga v2. ligi: Etol - Triglav 4:3, Banka Celje - Novem Champions pub 3:4, KMN Kompole - Engro-tuš 2:1, Merkur - Sintal 0:4 in Amaterji - Ti02 Cinkarna 2:4. Engrotuš ima 33 točk, KMN Kompole 25, Tio2 Cinkarna 1. B&G AVTOMOBILI 31 +25 2. ŠKVADRA 29 ♦30 3. TRISTAR 21 +13 4. DIS. DOWN TOWN 19 -1 5. MIK CELJE 18 +11 6. MAČEK TISK 16 11 7. CONTAINER 15 4 8. MARINERÒ 11 -6 9. SIMER 7 (-I) -37 10. FLAMENGO -21-21-39 Po črnih in oranžnih dresih novega opremljevalca Kempe so se celjski rokometaši predstavih še z rumenimi.^ Stojijo z leve: Srdan Trivundža, Alem Toskič, Aljoša Čudič, Igor Kos in Mirsad Terzič, čepijo Jan Gregore, Aleš Muhovec in Vasja Furlan. Foto: GREGOR KATIČ 2. SL, 5. krog: Rudar Velenje - Krško (17). Štajerska liga, 5. krog. Štore: Simer Šampion - Zreče, Šoštanj - Partizan Fram (obe 16.30). Osmerica novih 1. SL, 1. krog: Ribnica - Dobovec (19). Nedelja, 9. 9. NOGOMET Predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Tone Turnšek se je na predstavitvi moštva pred začetkom nove sezone medijem zahvalil za kritične, a dobronamerne zapise. Poudaril je, da trener ostaja Kasim Kamenica, za katerega upa, da bo našel skupni jezik z vsemi. Tudi mi tako upamo, seveda pa je skupni jezik v uradnih izjavah lahko le slovenski (za slovenskega državljana) ...Tone Turnšek je nadaljeval navado zadnjih let, da je odkrito spregovoril o višini financ, ki jih bodo potrošili. Pričakovanja gorečih pristašev kluba so tradicionalno visoka. Kakšni pa bodo vaši cilji? Odhodi sedmih igralcev so nam povzročili obilo težav, a smo jih prebrodili. Nekateri so odšli po volji kluba, nekateri po svoji želji. Vseeno nimamo razlogov, tako meni tudi naša stroka, da bi si postavili nižje cilje kot v prejšnji sezoni, v kateri se žal po čudnem naključju nismo uvrstili v četrtfinale lige prvakov. Želimo osvojiti oba doma- Tone Ti ča naslova in se uvrstiti med najboljšo evropsko osmerico. Konkurenca v Sloveniji je vse močnejša, kar je dobro za nas. V ligi prvakov nas je doletel neugoden žreb, pjidli smo v.'skupino smrti' z Gummers-bachom in Veszpremomrko v nadaljnje tekmovanje vodita le prvi mesti. Računamo na uspèh, nato pa se bomo usmerili na preboj med prvih osem. To je zahteva tudi naših pokroyiteljev. Vsi se bomo za uresničitev ciljev močno potrudili. Skoraj vsi večji slovenski nogometni in košarkarski klubi še vedno prikrivajo natančne višine proračunov, vi pa že kar nekaj let ne... Naš proračun bo 3.200.000 evrov. Zavedamo se, da je visok. Istočasno pa nastaja vse večji razkorak z najboljšimi španskimi in nemškimi klubi, ki že razpolagajo s petimi do celo desetimi milijoni evrov. To si lahko privoščijo, kajti na številnih domačih tekmah imajo polne dvorane in samo z vstopnino zaslužijo od dva do tri milijone. Bojim se, da se bodo finančna razmerja odrazila tudi pri primerjavah kakovosti na igrišču. Navkljub razlikam pa zahteve vaših podpornikov ostajajo visoke? Tako je, in so upravičene. Naše novo moštvo v primerjavi s prejšnjim ni izgubilo na kvaliteti. Vas razen poškodb mučijo še druge tegobe? Zaradi predčasnega izpada iz lige prvakov smo po moji ocenili izgubili mšek 700.000 ali celo 750.000 evrov. Finanč- ni primanjkljaj se je zavlekel v leto 2007. Po pomoči predvsem glavnega pokrovitelja, poudarjam glavnega pokrovitelja, smo izgubo sanirali, tako da je igralci praktično niso občutili. Še vedno redno, le z manjšimi zamiki, prejemajo plače. Problemi so bih, zagotovo pa jih ne bo, če bomo izpolnili zastavljene cilje! DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 7. 9. MALI NOGOMET 1. SL, 1. krog: Nova Gorica: Gorica - Živex (20). Sobota, 3. 9. NOGOMET 3. SL-vzhod, 5. krog: Šentjur - Stojnci, Paloma - Šmarje, Roma - Dravinja, Kovinar Štore - Šmartno (vse 16.30). Štajerska liga, 5. krog: Ge-rečja vas - Rogaška, Möns Claudius - Ormož (vse 16.30). ROKOMET 1. SL (m), 1. krog: Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško, Hrpelje: Gold Club - Gorenje (obe 19). MALI NOGOMET American po nekaj dneh zapustil Laško Ekipa Zlatoroga je po slabem tednu ostala brez pričakovane okrepitve iz ZDA. Zach Malvik je namreč že prekinil pogodbo, ki jo je podpisal minuli teden, in se vrnil v domovino. Kot je navedel, je vzrok za odhod iz Laškega samo posledica želje po igranju v svoji domovini in nič drugega, saj je zelo pohvalil (tudi ameriškim novinarjem) razmere v mestu piva. li Poreča v Široki Brijeg Vodstvo »pivovarjev« se s trenerjem Damjanom Novakovi-čem zdaj ozira za novo okrepitvijo. Laščane je že zavrnil Eric Osmudson, za katerega se je zanimal tudi moskovski CSKA, a je tudi on raje ostal v ZDA. Očitno Novakovič še nima takšne sreče z Američani, kot jo je imel v Šentjurju z Jimmijem Huntom. Ker je do Starta sezone še dober mesec dni, je tudi živčnost stratega »pivovarjev« verjetno vsak dan večja, a tako pač je. Morda se bodo karte le obrnile v prid njemu in njegovemu novemu klubu, kajti na tržišču je še vedno veliko igralcev. Vprašanje pa je, kakšne so njihove kvalitete, tako igralske kot tudi človeške. Sicer pa so igralci Zlatoroga zdaj na mini turneji. Začeli so jo v Poreču, kjer so zabeležili dve zmagi. Proti Lokomotivi iz Novosibir-ska so slavili s 77:64, proti Ural Greatu pa z 79:77. Iz Poreča se je ekipa preselila na turnir v Široki Brijeg. Rogla znova na Češko V Zrečah so na pripravah finalisti letošnjega češkega prvenstva, ekipa BK Prostejov, s katero Rogla prijateljsko sodeluje že nekaj let. Zreški prvoligaš bo obisk na Češkem vrnil že sredi septembra, ko bodo varovanci trenerja Slobo-dana Beniča odpotovali v Prostejov in tam enako kot pred štartom lanske sezone odigrali nekaj pripravljalnih tekem. Zanimivi turnirji na našem koncu Znani so že termini najbolj zanimivih turnirjev na Celjskem. Šentjur bo po kar nekaj sezonah imel znova vrhunski košarkarski turnir, na katerem bodo ob domačem Alposu sodelovale še ekipe zagrebške Ci-bone (prvak Hrvaške), Helios iz Domžal (slovenski prvak) in rusko moštvo Ural Great, za katerega igra Sašo Zagorac, trener pa je lanski strateg Ci-bone Dražen Anzulovič. Turnir (vsak z vsakim) bo v Hru- ševcu od 14. do 16. septembra. Tradicionalni Natkov memorial v Šoštanju bo 21. in 22. septembra. Ob Elektri Eostech bodo na njem igrali še Krka iz Novega mesta, Dubrava Zagreb in Worthersee Piraten iz Celovca. Isti termin kot v Šoštanju je izbran tudi za tradicionalni turnir Laško pivo. Gostje Zlatoroga bodo Vojvodina iz Novega Sada, Sloboda Dita iz Hizle in Darušafaka (Turčija). JANEZ TERBOVC Še huje kot Zach Malvik jo je Laščanom zagodel njegov rojak, temnopolti Tory Walker. V sezoni 2001/02 jo je nenadoma popihal pred ključnim delom sezone in zapustil visok telefonski račun. Razposajeni Korošci s članskim zmagovalcem Rokom Klančnikom (desno) V Laškem se bo še plezalo Minuli konec tedna se je v Laškem z balvansko tekmo nadaljevalo državno prvenstvo v plezanju. Na graščinskem dvorišču se je zbralo več kot 200 tekmovalcev v vseh kategorijah. Predsednik PK Laško Drago Zupane je bil zadovoljen z rezultati: »Tekmovanja so se udeležili vsi najboljši slovenski plezalci in plezalke, z izjemo poškodovanih. Člani našega kluba so dosegli vidne uvrstitve, prav tako plezalci iz sosednjih klubov, celjskega in drugih.« Da je plezanje na Štajerskem dobro razvito, pričajo tudi rezultati. Pri ciciban-kah je 1. mesto osvojila Julija Kruder, pri starejših deklicah je bila 2. Taja Zore, pri kadetih pa je bil najboljši Jernej Kruder (vsi ŠPO Celje). Pri mladinkah se je zlata veselila Mateja Hoh-kraut iz PK Laško, v članski kategoriji je osvojila bron. Med člani je zmagal Rok Klančnik (Slovenj Gradec), nekdanji državni prvak Matic Kozmus iz PK Laško pa je bil 3. Tradicionalna tekma za pokal Laškega bo organizirana tudi prihodnje leto. »Letos smo državno prvenstvo pripravili že petič, vključen je bil še pokal Laškega. Še letos pa bomo organizirali tudi tekmo državnega prvenstva v težavnosti za mlajše kategorije, saj je trenutna stena v Laškem premajhna za starejše kategorije«, je še dejal Zupane. Zadnja balvanska tekma, ko se bodo tekmovalci ponovno merili v številu preplezanih balvanov, bo čez teden dni v Slovenj Gradcu, ko bodo znani tudi novi državni prvaki. MOJCA KNEZ Foto: ALJOŠA BONČINA Zavzete priprave »mesnink« Rokometašice Celja Celjskih mesnin počasi končujejo priprave na novo sezono, ki se bo začela prihodnji konec tedna. Zadnja dva tedna trenirajo v Zlatorogu in dvorani Šolskega centra Celje, pred tem pa so zadnji teden v avgustu delovno preživele v Tuheljskih Toplicah, kjer so odigrale dve prijateljski tekmi. Premagale so Samobor in remizirale s Trešnjevko. »Ekipi so se konec avgusta priključile mladinske reprezentant-ke Alja JankoviČ, Alja Koren in Maja Šon. Žal si je koleno poškodovala Maja Novak, zdravniške preiskave pa so pokazale, da gre za pretrgano sprednjo križno vez, zaradi česar bo verjetno morala na operacijo. Trenutno dela po posebnem programu. Tara Filipovič se je odločila, da bo zaradi pomanjkanja motivacije in zaradi študija v Ljubljani prenehala aktivno igrati rokomet,» je povedal trener Celjank Tomaž Čater. Izpostavil je izredno prizadevnost svojih deklet, ki bodo tekmo 1. kroga DP-ja odigrale v dvorani Zlatorog. V nedeljo, 16. septembra, bodo gostile Izolo. Klub je zapustil sekretar Danilo Kovačič, tudi trener celjskih kadetinj. Odslej bo vodil posle pri ŽRK-ju Velenje, kjer bo obenem vodil starejše deklice. Željka Dragi-šič, bivša celjska rokometašica, je prevzela pisarniško delo pri Celju Celjskih mesninah, vadila pa bo starejše deklice. GORDANA POSSNIG Zdaj 19-letna Celjanka Tara Filipovič je s 17 leti uspešno gole zabijala bivšemu in tudi kasnejšemu evropskemu prvaku Viborgu, s slovensko kadetska reprezentanco pa je bila 4. na EP-ju in 5. na SP-ju. Utrinek s tekmovanja najmlajših lokostrelcev Pokal žalskim lokostrelcem Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je pripravil tekmovanje za 3-D slovenski pokal in meddruštveno tekmovanje za pokal Mestne skupnosti Žalec z LK Žalec. Sodelovalo je 31 slovenskih klubov in dva iz tujine. V mlajših kategorijah so se izkazali tudi domači lokostrelci. V stilu goli lok so bili prvi Tina Korošec pri deklicah, Aljaž Križan med kadeti ter Benjamin Skubic in Aleksandra Hribernik v mladinski konkurenci. V pokalu Mestne skupnosti Žalec so bili uspešnejši lokostrdci Žalca. TONE TAVČAR ŽRK Celje Celjske mesnine: Nia Majcen Ljubenec najhitrejši Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo 6. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 7 kilometrov s 400 metri višinske razlike, se je podalo 76 kolesarjev v sedmih starostnih skupinah. Absolutni zmagovalec je bil Erik Rosenstein z Ljubnega, ki je progo prevozil v času 21,32 min. Zmagovalci po kategorijah: do 18 let Urban Ferenčak (Šentjur), do 21 Kristos Ferenčak (Šentjur), do 31 Rosenstein, do 41 Mario Vračič (Mb), do SI Matjaž Murgelj (Prebold), do 61 Obrad Lazič (Šmartno), do 71 Herbert Kotnik (Lj). Pri ženskah je zmagala Celjanka Mateja Terčar. TONE TAVČAR Rojena je bila 10. oktobra 1987. Z rokometom se je srečala v tretjem razredu osnovne šole. Kot mlajša sestra je hodila na rokometne tekme in treninge svojega brata, kjer jo je opazil prof. Tone Goršič in jo povabil v rokometno šolo mladih v Celju. Vseskozi članica celjskega kluba je v svoji dosedanji karieri nanizala kar nekaj dobrih rezultatov: je večkratna kadetska državna prvakinja, osvojila je nekaj drugih in tretjih mest v mladinski in članski kategoriji. Zadnji dve sezoni sta bili zaradi poškodbe gležnja in kolena krajši, tako da si v prihodnje želi čim manj poškodb. Kot pravi, se že veseli začetka letošnje sezone in upa, da bodo s soigralkami izpolnile pričakovane cilje. Pravi tudi, da trenirajo zelo dobro pod vodstvom trenerja Tomaža Čatra. i Bidežele i j celjske mesnine £ PORTRETTEDNA SEBASTJAN GOBEC #18 Stanovanje S punco živiva v lastnem stanovanju v Celju. Zaenkrat nama je zelo prijetno, a nekoč želiva živeti v hiši. Uspehi Trikrat sem igral v finalu pokala NZS in enega od teh tudi osvojil. Nastopi 284 nastopov v državnem prvenstvu Goli 22 golov v državnem prvenstvu Nogomet sem začel igrati pri osmih letih v Celju. Klubi do sedaj NK Celje Naj gol Naj gol sem dosegel v sezoni 2005/2006 na povratni tekmi polfinala pokala Slovenije z NK Maribor. Naj veselje Najbolj sem se veselil osvojitve pokala Nogometne zveze Slovenije v sezoni 2004/2005. Hobiji Tenis, smučanje, plavanje... Ljubezen Imam punco. Glasba, film Načeloma poslušam vse zvrsti glasbe, najraje pa si zavrtim Gibonnija. Kar se filmskega okusa tiče, pa najraje gledam komedije. Prosti čas Surfanje po internetu, skrb za psa, druženje s prijetnimi prijatelji, spoznavanje novih stvari, branje zanimivih knjig, savna, gledanje televizije... V tej sezoni si želimo osvojiti nastopanje na evropskih tekmovanjih in osvojitev pokala Hervis. Publika Premalo navijačev, premalo gledalcev, premalo žensk. Želim si, da bi v prihodnje bilo več gledalcev in navijačev ter da bi nas publika bolj vzpodbujala med igro. S tem bi nam zelo pomagala. Naj žalost To je bil poraz v finalu pokala Nogometne zveze Slovenije z NK Koper (sezona 2005/2006). MLADA. LEPA. Z OBLINAMI. JO TA ZELENO! BREZPLAČNA ŠTEVILKA (((« 080 20 05 ) BUTAN PLIN hiša prijazne energije Nove jeklenke so na voljo na izbranih Petrolovih bencinskih servisih. Seznam si lahko ogledate na WWW.butanplin.SI in WWW.petrol.Sl'. Ob menjavi stare jeklenke za novo zeleno jeklenko družbe Butan plin d.d. dobite depozit v vrednosti 10 EUR. Depozit lahko vnovčite na pooblaščenem prodajnem mestu ob vrnitvi jeklenke. NOVI TEDNIK KRONIKA Kdaj nadaljevanje sojenja za krvavo Tekačevo? Na sodišču znova o Kristijanu Kameniku - Saga o nesrečnih copatih Na Okrožnem sodišču v Celju se bo nadaljevalo sojenje Kristijanu Kameniku, ki je obtožen štirikratnega umora v Tekačevem pred desetimi leti. 5. marca leta 1997 so v Tekačevem v mlaki krvi našli brutalno umorjene 73-letno Frančiško Poharc, 17-Iet-no Viktorjo Krušlin, 75-letnega Štefana Poharca in 36-letno Heleno Krušlin. Na zadnji, junijski obravnavi, je predsednik senata Martin Jančar odločil, da bodo material, ki je ključen za ugotovitev, ali so sledi na kraju umorov pustili Kamenikovi športni copati, pregledali še izvedenci iz Velike Britanije. Kdaj se bo obravnava nadaljevala, še ni znano. Naj spomnimo, da je bilo takrat vprašanje, katere sledi bodo sploh lahko preiskovali. Tožilstvo je zahtevalo, da bi v četrto izvedensko mnenje glede Kamenikovih copat zajeli vse sledi, vključno s fotografijami in fotokopijami, Kamenikova zagovornica Marjetica Nosan pa je zahtevala, da bi izvedenci pregledovali le original-. ne sledi. Kasneje se je stri- njala tudi z uporabo negativov. Senat pa je v svojem sklepu ugodil obema stranema. Izvedenci naj bi sledi preiskovali fazno, najprej naj bi pregledali originalne sledi, torej na posestnem listu in še enem dopisu ter mavčni odlitek copata, kar bodo primerjali z zaseženimi copati. Hkrati naj bi imeli na voljo videoposnetek, skice in fotografije s kraja dogodka, da bi lahko videli, kje so bili ti dokazi najdeni. Britanski izvedenci naj bi se na prihodnjih obravnavah tudi izjasnili, ali so prejšnji izvedenci pri pregledovanju originalnih dokazov z uporabo določenih kemikalij kakorkoli vplivali na njihovo kakovost. Gre v tretje res rado? Sojenje Kristijanu Kameniku se je letos spomladi začelo že tretjič, navzven pa je videti, da se zadeva ne premakne nikamor. Na policiji priznavajo, da je to eden najskrivnostnejših umorov pri nas, za katerega so preiskovalci samo v enem mesecu po umoru izprašali več Odvetnica Marjetica Nosan in Kristijan Kamenik kot 2 tisoč ljudi in obdelali več kot 20 tisoč podatkov, kasneje so umor tudi rekonstruirali. Toda morilec oziroma morilci so še vedno na prostosti. Že v prvih dneh po umoru so govorili, da je bil motiv koristoljubje. 75-letni Poharc je bil svoje čase zaposlen v kmetijski za- Znova o umoru pred Merkurjem Na Višjem sodišču v Celju so za torek, 11. september, razpisali javno sejo senata Oddelka za kazensko sodstvo v primeru Danijela Operčkala. Ta je avgusta leta 2005 pred trgovskim centrom Merkur na Mariborski cesti v Celju z vojaško puško streljal v Željka Jeliča, ki je umrl na parkirišču. V ozadju umora naj bi bili dolgovi. Operčkala, ki naj bi moril premišljeno in naklepno, a v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, so maja letos obsodili kar na 13 let zaporne kazni, med drugim tudi za nedovoljen promet z orožjem. Glede na razpisano javno obravnavo na višjem sodišču se je očitno ; Operčakalova zagovornica Nuša Maček na obsodbo pritožila. Višje sodišče bo po preučitvi sodbe odločilo, ali jo bodo potrdili, spremenili ali pa razveljavili in sojenje znova vrnili na prvostopenjsko, torej okrožno sodišče. drugi, kasneje je delal kot zastopnik v Zavarovalnici Triglav. Mnogi so ga videli kot »zlato jamo«, torej polnega denarja, ki naj bi ga hranil doma. Tisti, ki so opravili krvavo delo, naj bi odnesli za milijon takratnih mark deviz in več kilogramov zlata! Nekateri.so govorili, da je v bistvu šlo za rop, a se je nekje zataknilo in umreti so morali vsi. So morebiti koga prepoznali, pa so jih zaradi tega kaznovali s smrtjo? Je morilec res samo eden? Kalvarija pa se je za Ka-menika začela 27. aprila istega leta, ko so ga v spektakularni akciji prijeli special- ci na bencinski črpalki v Slovenskih Konjicah. Od takrat se je nanj tudi v javnosti prilepil naziv glavnega osumljenca za umor. Samo do takrat naj bi ga policija obravnavala že petnajstkrat zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem, zato so vanj sumili še bolj, čeprav so bili nad Kamenikovo povezavo z umori presenečeni vsi njegovi sosedje in znanci, ki naj bi ga poznali kot mirnega fanta... Kamenikarso zaradi primera Tekačevo že obsodili na dvajset let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo raz-veljavilo in sojenje se je. začelo znova. Ko só Kameni- ku leta 2003 sodili drugič, ' je nkrožno sodišče zaradi i||||£älo obremenilnih dokazov Kamenika oprostilo. Leto kasneje je višje sodišče razveljavilo tudi oprostilno sodbo. Kamenik je tako letos dočakal še tretje sojenje, na katerem bodo rdeča nit spet nesrečni copati. Slovenski izvedenci namreč trdijo, da stopinje v Tekačevem ustrezajo njegovim copatom, švicarski in nemški izvedenec pa v to nista verjela. V času trajanja sojenja za enega najbolj okrutnih umorov v zgodovini slovenske črne kronike, je Kamenik zaradi domnevnih narkomanskih poslov sedel že v beograjskem zaporu, saj so mu dosodili leti in pol zapora, a še preden je dobro ogrel zaporniške klopi, so v Srbiji sodbo razveljavili in Kamenik je zakorakal na prostost. Kot zapornik se je poročil s pevko skupine Turbo Angels Mašo Medik in se od nje tudi ločil. Letos pa je zastarala zadeva, ki je Kameniku skorajda prinesla zaporno kazen. Slo je za preprečitev uradnega dejanja, ko naj bi leta 1997 skoraj povozil policista. Sicer pa naj bi bil Kamenik vpleten še v trgovino z mamili, za katero je vzporedno s takratnim sojenjem v Beogradu trajalo sojenje v Celju še dvema njegovima domnevnima sodelavcema. SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA KURALT Foto: GK Poškodovana šolarka V Zibiški vasi se je v sredo, nekaj minut pred 7. uro zjutraj, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen otrok na poti v šolo. 12-letna učenka 7. razreda osnovne šole Šmarje pri Jelšah se je s svojim očetom pripeljala do križišča lokalnih cest v naselju Zibika, kjer je nameravala počakati na šolski avtobus. Deklica je izstopila iz vozila in ne da bi se prepričala, če to lahko stori varno, stekla na vozišče v trenutku, ko je iz smeri Zibike pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila. Voznik kljub močnemu zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Deklico so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je k sreči dobila le lažje telesne poškodbe. Kaj si počel tam? s,abo ilfita jeklenka lolicisti so ta teden zahtevali Doiasnila s strani 29-letneea Celiana. Ta ie 13 Celjski policisti so ta teden zahtevali pojasnila s strani 29-letnega Celjana. Ta je namreč preplezal ograjo skladišča podjetja Dinos v Gajah in si ogledoval svoj plen. Pri tem pa so ga presenetili varnostniki, ga prijeli in ga predali kolegom policistom. Kaj točno je nameraval odnesti, bo moral razložiti na sodišču. SŠol Včeraj okoli 9. ure zjutraj je zagorelo v stanovanju v Dečkovi ulici 26 v Celju. Do požara je prišlo zaradi slabo privite plinske jeklenke, pri čemer je lastnica stanovanja dobila opekline in pomoč poiskala pri zdravniku. Požar so pogasili celjski poklicni gasilci. MORJE ŠE VEDNO VABI!!!! IZLCTHlk^TVA TUE-LSTIČMA A^tMCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ha.celje@izletnik.si; www.izletnik.si SARAJEVO-IHOSTAR (28.-30.9. in 19.-21.10.) • BEOGRAD (22.-23.9. in 27.-28.10.) (26.10.-2.11.) • BRUSE*. J-GE88T (27.9.-1.10. in 26.-30.10.) ;nJTVlCE(15.9.in 6.10.) • GRADOVI JttŽNK ČEŠKE (27.-28.10.) >0 (29.9. in 6.10.) • BERUM(11.-14.10.) • CINQUE TERRE (19.-21.10.) * ČUDOVITA BUDIMPEŠTA (22.-23.9. in 27.-28.10.) • BAVARSKI GRABOVI (29.-30.9. in 27.-28.10.) • NAKUPOVANJE V ARIZONI (BiH) (20.10.) • SSÄERSHEBIWALU(15.9. in 27.10.) • P&RSC - BA& mm€.mmmm€i (22.9. in 27.10.) Prenovljen Kocbekov dom na Korošici, za katerega je obstajala nevarnost, da bi se sesul sam vase. Prenova pred sesutjem Vedno več planinskih postojank potrebnih prenove v milosti in nemilosti pomoči in donatorjev PROMOCIJSKA PONUDBA V SEPTEMBRU POLETNA NEGA SOTHYS Tel.: 03 7345 166 Kg* www.idroviIi$<*losko.si Prejšnji teden odprt prenovljen Kocbekov dom na 1808 metrov visoki Korošici nad Robanovim kotom, ki ga letno obišče 6 tisoč planincev, je bil zaradi slabega stanja obsojen na sesutje. Zaradi oddaljenosti od glavne poti, tudi do dve uri hoda peš, sta se za izvedbo del javili dve podjetji, vendar od obnove nato odstopili. Kar trikrat je njihove prošnje za pomoč zavrnila tudi celjska občina, ker da dom ne sodi v njeno območje. Planinsko društvo Celje -Matica, ki živi od članarine, pri čemer glavnino sredstev predstavljajo prihodki planinskih postojank na Korošici, OkreŠlju in v Logarski dolini, si brez sodelovanja Planinske zveze Slovenije in Slovenske vojske, predvsem pa dela prostovoljcev, 144 tisoč evrov vredne naložbe v prenovo doma ne zna predstavljati. »Izvajalec dela je moral biti planinec,« je dejala Manja Rajh, predsednica društva. Stabilnost v preteklosti sicer večkrat obnovljenega doma zaradi kamna, iz katerega je bil zgrajen, ni bila ustrezna. »Zagotavljanje varnosti nas je pred tremi leti vodilo najprej v adaptacijo in nato v začetek prenove konec maja letos,« pravi načelnik gospodarske komisije v društvu Rok Volfand. Se pa s težavami obnove in prenove planinskih postojank srečujejo ne le celjski temveč večina slovenskih planincev. »Kar je vedno večji problem zaradi vse težjega pridobivanja donatorjev,« poudarja Voifand. Pomoč občine Luče, ki se je kot donator odpovedala turistični taksi v korist preno- Picerija Pri Lesjak v Arji vasi, ki se ponaša z 250-ietno tradicijo, se je pred kratkim ovila v svežo podobo z novim lastnikom in svežo ponudbo. Kot že ime pove, nudi številne okusne pice, med katerimi lastnik Borut Selčan še posebej priporoča vaško in kolesarsko. A pice niso edino, kar lahko okusite v omenjeni piceriji. Nudijo vam tudi dnevne malice, ob koncih tedna okusne ribje jedi in klobasice na žaru, ki so hišna specialiteta, ter za nameček točeno pivo. Vse to vas pričakuje Pri Lesjak, kjer imajo dovolj prostora za zaključene družbe (do sto oseb) kot tudi za manjše skupine, ki se lahko kulinaričnim užitkom in druženju prepustijo v zasebni sobi. Popolnoma prenovljena in s svežimi močmi okrepljena picerija Pri Lesjak vas vabi, dajo obiščete in se prepričate o sveži ponudbi. ODPIRALNI ČAS: TOREK-ČETRTEK: 11.00-22.00 PETEK: 11.00-23.00 SOBOTA: 11.00-24.00 NEDELJA: 11.00-22.00 Borut Seičan, s. p. Arja vas 33,3301 Petrovče tel: 03/710-09 00 www.picerija.net e-mail: borut.seican@siol.net ve doma, je bila zato več kot dobrodošla, kar je sicer le kapljica v morju, glavnino sredstev je zagotovilo društvo, okoli 40 odstotkov pa so prejeli od Fundacije za šport. Več kot 100 prostovoljcev je opravilo čez 2500 ur, brezplačno pomoč, ki je sicer ocenjena na 100 tisoč evrov, sta nudila dva helikopterja Slovenske vojske. Pri pripenjanju mrež na vzletišču, na domačiji Mlinar, so sodelovali tudi gorski reševalci, pri odvozu gradbenih odpadkov in smeti na deponijo je bila potrebna pomoč domačinov. Med adaptacijo je dom, razen 14 dni, ko ni bilo mogoče prenočiti, obratoval nemoteno. »Organizirali smo tudi Kocbekove pohode in nogometne turnirje,« pravi Volfand. MATEJA JAZBEC Foto: ROK VOLFAND Poživljajoča in sveža nega z vitamini melone in mete. Nega, ki mehča, koži daje ugodje, jo osveži in hladi. 30% POPUST DARILO: MELONIN SORBET Sorbet mehča, pomirja, osveži, deluje proti prostim radikalom, izboljša odpornost proti sončnim žarkom. Cena s popustom: 35 EUR ——- St 71 - 7. september 2007 NÜK CEV 23 Izstopite iz okvirjev! Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Soočanje z grožnjami Morda bo najprej kdo pomislil, da gre pri tem naslovu za grožnje kakšne kriminalne združbe ali teroristične skupine. Vendar ne gre ne za eno ne za drugo, ampak za tiste vsakodnevne grožnje, ki nas tako ali drugače spremljajo vse življenje in ki jih doživljamo mali ljudje. Kot otroku so ti grozili, da boš tepen, če ne boš priden, da boš moral delati, če se ne boš učil im. To so bile takšne vsakodnevne in bolj nedolžne grožnje. Tiste s strani države pa so se pričele nekoliko pozneje. Bile so in so še danes nekoliko bolj prefinjene in tudi bolj zastrašujoče. Udarijo te lahko po žepu in seveda tudi po glavi. Najprej so mi pred štiridesetimi leti zagrozili s kaznijo, če se ne bom udeležil pred-vojaške vzgoje. Naslednja velika in resna grožnja je bila z vpoklicem v JLA. Še na kraj pameti ti ni prišlo, da ne bi šel, »ode ti glava«. Potem sem skoraj dvajset let hodil na vojaško usposabljanje ali po domače na orožne vaje. Na pozivu je med drugim vedno pisalo, če se tega in tega dne ne boš udeležil na zbornem mestu usposabljanja, boš kaznovan z denarno kaznijo ali zaporom ... No, hvala Bogu, ničesar mi ni bilo nikoli potrebno plačevati ali pa sedeti po zaporih, saj sem vse dolžnosti do domovine vedno čast-' no in pošteno odslužil. Tudi z udeležbo v osamosvojitveni vojni za Slovenijo v TO. Še na misel mi ni prišlo, da se ne bi boril za svojo domovino in ji ne bi bil zvest in ji stal ob strani tudi takrat, ko nas je potrebovala. Tako sem jaz in seveda tudi drugi moji vrstniki do takrat doživljali vse mogoče in nemogoče grožnje. Po osamosvojitveni vojni za Slovenijo smo se takratni pripadniki TO začeli organizirati in pričeli ustanavljati veteranske organizacije oziroma območna in občinska veteranska društva. Vsako leto se med drugim tudi spreminja in zaostruje zakonodaja o društvih. Finančno poslovanje je vedno bolj zakom-plicirano, čeprav se društva otepamo s tako minimalnimi finančnimi sredstvi, da me je večkrat kar sram povedati, s koliko denarja razpolagamo. Tej zakonodaji skoraj nismo več kos in seveda zopet se nadaljujejo grožnje. Res pa je tudi dejstvo, da sedaj živimo v demokraciji in morda so tudi grožnje sedaj nekoliko bolj demokratične. Ne vem, morda... Pred tem so bile namreč še bolj totalitarne. Najprej te Agencija za plačilni promet opozori, da moraš pravočasno oddati finančno poročilo, takoj se jim pridruži tudi Davčni urad, oba pa ti na koncu zagrozita z denarno kaznijo, v kolikor ne boš oddal poročila. Si pač materialno in kazensko odgovoren, če vodiš kakšno društvo. Sedaj se je z grožnjami nad društva »spravil« tudi SAZAS - Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic. Kljub svoji starosti je človek resnično še vedno naiven aU pa morda celo malo nor, da vse to še vedno delaš za »boglonaj«. Ne oziraje se na takšne ali drugačne grožnje, pač imaš rad svojo domovino in svoj kraj, v katerem živiš, ter delaš naprej. Dobiš pa večkrat tudi občutek, da država postaja nekoliko mačehovska do društev. Društva ljudi namreč močno povezujejo in tega neizpodbitnega dejstva se je že pred mnogimi leti močno zavedal tudi general Maister. Po drugi strani pa se v naši ljubi državi soočamo z nekoliko drugačno skrajnostjo. Kako lepo živijo pri nas npr. preprodajalci avtomobilov. Ničesar ne plačujejo, ni jim potrebno pisati nobenih poročil, oddajati nobenih finančnih poročil in bilanc. Vozijo se v velikih luksuznih avtomobilih in nikjer ne delajo. Skratka, imajo dobesedno raj na zemlji. Mi navadni smrtniki se pa s takšnimi avtomobili žal ne bomo nikoli vozili, pa če nam še ne vem kako grozijo s podaljšanjem delovne dobe kar tja do smrti. Tako se bodo soočanja z grožnjami verjetno nadaljevala tudi v bodoče. SREČKO KRIŽANEC, Štore POHVALE -ZAHVALE Prizadevno osebje Radi bi se v tej obliki zahvalili vsem zdravnikom in medicinskim sestram Uro-loškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, posebno g. predstojniku primariju dr. Bizjaku, dr. Tislju, dr. Er-klavcu in dr. Jagodiču, enako tudi vsem medicinskim sestram tega oddelka. To osebje nudi prijazno, strokovno in z visoko zdravstveno etiko pomoč nam pacientom, pa naj bo to ob sprejemu v ambulanti, pregledu, na operacijah, zdravljenju in kontrolah. Človek takoj spozna dobronamernost osebja, ki je pripravljeno 24 ur na dan pomagati, naj bo to pri operacijah sečevoda, ledvic, prostate in mehurja. V težkih trenutkih, ko je človeka strah, spozna, da ni sam, prepuščen bolečinam. Vidiš, da se ljudje trudijo in nudijo najboljšo nego oziroma zdrav-ljénje. Zato je lahko prijetno tudi v bolnišnici, kjer si tako zadovoljen, da ti je lepo pri srcu in duši. Zato bi se še enkrat prav lepo zahvalili za prijetno zdravljenje in nego temu osebju, iskreno hvaležni pacienti R. Mimik, Celje J. Šparlek, Zagorje J. Klepec, Šentjur C. Stropnik, Celje □ DRI TELEFON Parkiranje in luže Bralka Slavica vprašuje podjetje Kostra, zakaj zaračunava parkirnino na parkirišču pri »tehnični« šoli v Celju oziroma za bolnišnico, saj opaža tam velike luže. Meni, da bi morali denar od parkirnine vložiti v to, da bi se luž znebili. Prav tako omenja, da pozimi ni odstranjevanja snega s parkirišč, pri tem pa je treba plačati običajno ceno. Direktor Kostre Janez Slokan odgovarja: »Na parkirišču ob Oblakovi ulici, ki je v makadamski izvedbi, se v deževnem obdobju dejansko pojavljajo luže, ki jih poskušamo sproti odpraviti (zadnja takšna dela so bila izvršena v soboto, 1. 9. 2007). Na osnovi našega priporočila in odločitve upravljavca javnih parkirišč ZPO Celje se bo parkirišče začelo asfaltirati že ta mesec. Sneg se s parkirišč res ne odvaža. Zimska služba na javnih parkiriščih se izvaja po planu zimske službe za Mestno občino Celje (pluženje in soljenje).« Čakanje na spalnico Bralka (posredovala je svoje osebne podatke) je naročila 8. junija letos pri Rutarju v Mariboru spalnico ter plačala aro v znesku 360 evrov. Omenja, da ji je bilo pisno zagotovljeno, da bo spalnica dostavljena najpozneje do 18. avgusta in to kot skrajni rok. Po njenem klicu so ji dejali, da bo dostava in montaža na domu 24. avgusta, vendar spalnice do svojega klica na Modri telefon ni prejela. Vodja prodajnega centra Rutar Maribor, Leonida Vido-vič, odgovarja: »Z gospo smo res bili dogovorjeni za dostavo in montažo 24. avgusta, vendar je žal z naše strani pri pripravi blaga prišlo do napake, saj je bila spalnica napačno evidentirana. Drugo spalnico smo sedaj dobili in se z gospo dogovorili za termin montaže 4. septembra po 13. uri. Žal se pri približno 200 izdajah blaga na dan zgodi tudi kaj takega, kar nam ni v ponos, vendar zadevo vedno uredimo. Gospe smo se že opravičili, tudi osebno ji bom poslala opra-vičilno pismo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Zdaj je pravi čas za vezavo vašega denarja, saj smo v Abanki pripravili posebno depozitno ponudbo z izjemno ugodnimi obrestnimi merami Posebna ponudba velja od 3. 9. 2007 do 30. 10. 2007 za novo sklenjene depozitne pogodbe v domači valuti, brez možnosti obnavljanja. Najmanjši znesek vezave znaša 250 EUR. Posebni pogoji depozitne ponudbe: Doba varčevanja___Letna fiksna obrestna mera_ j od 91 govključnalSOdni__^_j___4,00 %____j od 181 do vključno 270 dni_S _ 4.15% ~~j od 271 dni do vključno t leta_i 4,30 % nad 1 do vključno 2 Ist j 4,50 % Prepričal vas bo informativni izračun depozita po posebni ponudbi: Obdobje Znesek Letna fiksna obrestna mera Znesek obresti od 3. 9.2007 I do 3.9. 2008 j 5.000,00 EUR 4,50% 225,21 EUR K 4 V primeru, da bi sredstva potrebovali pred iztekom omenjenega depozita, lahko izkoristite izjemno ugodno posebno ponudbo premostitvenih kreditov. Čakamo vas v poslovalnicah Abanke. anka.si j irrfo@absnfca.si | Abafon OS ABANKA TUJA LESTVICA 1. INSTANT KARMA-U2 (6) 2. WAKE UP CALI-MAROON 5 (4) 3. CUPBS CH 0 KEHOLD/BREAKFAST IN AMERICA-GYM CLASS HEROES (4) 4. CAN WE CHILL-NE-YO (2) 5. NOT OVER YET-KLAXONS (3) 6. DESTINATION CALABRIA-ALEX GAUDINO FT CRYSTAL WATERS (5) 7. TODAYTHE SUNS ON US- SOPHIE ELUSBEXTOR (1) 8. COUNTING DOWN THE DAYS-SUNFREAKZ FT. ANDREA BRITTON (5) 9. SLOW DOWN BABY-CHR1STINAAGUOERA (2). 10. INCONSOLABLE -BACKSTREETBOYS (1) DOMAČA LfSTVICA 1. DISCO DELUXE-SIDDHARTA (3) 2. HOČEM NAPREJ - NINA PUŠLAR (4) 3. NAJ TE SANJAM - DA PHENOMENA! 1 ) 4. LUČKA-SUPERNOVA (3) 5. 0'GRL0-MI2 (2) 6. AMOR. AMOR-ŽANA (5) 7. AUSI POZABIL- NINA VIRANT (4) 8. NAROBE TON - ANDRAŽ HRIBAR (6) 9. TVOJADRUGASTRAN-JANPLESTENJAK (2) 10. IGRA LJUDI-ULTRA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FOUNDATIONS-KATE NASH HOLD ITDONTDROP IT-JENNIFER LOPEZ PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ČASJE-LEELOOJAMIAS HVALA- RATTLE SNAKE & NUŠA DRAŠČEK Nagrajenca: Klaudija Lukanc, Veliko širje 84, Zidani most Valerija Kolenc.Lipje 111b, Velenje Nagrajenca dvigneta album, ki ga podaija ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 22. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV lih žrtev 15, Celje Angelca Majwr, Pristova 5a, Dobrna Nagrajenca dvigneta album na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak www.radiocelje.com TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6:20 Aforizem, 6.45 Horoskop, ZOO 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Sladko srečanje s Sašo Lendero (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1Z00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Kum 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-Borut Alujevič, 11.00Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK, 10. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6:45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Znanci pred mikrofonom - Borut Alujevič - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov- Modrijani, 24.00 SNOP (Murski val) TOREK, 11. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP (Murski val) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Javljanja izMOS-a, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novicè, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14:00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki inodmeviRaSlo, 16.20 Filmsko platno* 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek-Mirna, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poletje v mestu, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Cordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PETEK, 14. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Zvesta poslušalka Simoni izpolnila željo! V eni izmed popočitniških Nostalgij, v kateri ob sredah vrtimo starejšo glasbo, je Simona Šolinič Bojanu Pišku omenila, da je bila na koncertu hrvaške pevske legende Ra-dojke Šverko, ki jo malo starejša generacija zelo dobro pozna, ter bila izjemno presenečena ob pevkinih vokalnih sposobnostih. Ob tem sta se nostalgika v etru tudi pogovarjala, da v radijski fonoteki žal nikakor ne najdeta pesmi Prostrili me zlatom strilom (v Sloveniji je pesem priredila Helena Blagne z naslovom Pogrešam te), ki bi jo zelo rada slišala. Pevka je z omenjeno pesmijo nastopila na Splitskem festivalu leta 1989. No, pogovor je doma poslušala zvesta nostlagič-na poslušalka Jasna Wimmer in takoj svoji mami na Hrvaškem naročila, da mora v trgovino, tam izbrskati zgoščenko Radojke Šverko z omenjeno pesmijo in jo po pošti poslati v Slovenijo. In ne boste verjeli, zgoščenko nam je Jasna tudi prinesla! Simona je bila ob darilu res presenečena, v zahvalo in trud sta z Bojanom Jasni podarila nagrado, skupaj pa so poklepetali ob kavici in se malo nasmejali. Jasna, hvala! Učenka izprašala profesorja Množičnega pohoda na Šmohor se je minulo soboto udeležil tudi dr. Tomo Korošec, profesor na Fakulteti za družbene vede. Pred mikrofon ga je povabila njegova nekdanja učenka Bojana Avguštinčič. Bojana je poslušalcem zaupala, da je prišla na Šmohor peš od avta do koče, kje je parkirala avto, pa nam ni hotela povedati. Profesor je na Šmohor prišel že dan prej, v petek, in v koči, ki jo je tudi sam pomagal graditi, prespal. Jožica znova oktobra Jožica Skorja se je ekipi Radia Celje po počitnicah znova pridružila na prvi septembrski dan, ko je povezovala pohod na Šmohor. Poslušalce Radia Celje bo z jutranjim prebujanjem znova razveselila oktobra, obljublja zgovorna voditeljica. niiiciiji ^www. radiocelje.com Ne le mikrofon in računalniška miška Da moški del ekipe Radia Celje ne drži v rokah le mikrofona ah računalniške miške, smo se lahko prepričali pretekli teden. Včasih je pač treba pospraviti tudi kakšne druge radijske rekvizite. Fantje so bili pri delu tako hitri, morda tudi zaradi teže bremena, da so skoraj ušli fotografskemu objektivu. Na fotografiji v ospredju Branko Ogrizek (levo) in Dean Šuster, v ozadju se skrivata Al-joša Bončina in Mitja Tata-revič. NASVETI 25 hotel Evropa f eisen v restavraciji Svropa Rešitev nagradne križanke iz št. 69 Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 31. avgusta 2007. Vodoravno: KEJ, ALO, JOSH, DESANT, HAJDUK, YORUBA, AMORTIZER, NO, MARTINE, MIDI, OKÖ, MAE, OSE, AC, RAS, ESLA, ETOLKA, ALKALUA, GABI, RIAL, SEL, INSERT, PROST, TAB, EGON, KT, NL, ONSA-GER, NISSAN, DOL, AV, AKROMAT, ANTANTA, PAK, AURUM, TAEL, ME- GAN FOX, SRNAR, OTS, KEIRA, SOR, AZ, TM, FD Geslo: Igralci v filmu Tränsformerji Izid žrebanja 1. nagrado - bon za dve klasični veliki pici v gostišču Hochkraut, Tremer-je in za nakup v trgovini Modetex Laško v vrednosti 10 evrov, prejme: Lidija Potočnik, Bistrica 13, 3261 Lesično. 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 16 evrov za nakup v trgovinah in loka- lih Romana Brgleza z Vranskega, prejme: Lucija Gobec, Spominska S, 3000 Celje. 3. - 5. nagrado - vstopnico za bazen na Rogaški rivieri, prejmejo: Pavla So-rec, Vodule 1,3222 Dramlje, Jaka Malus, Podvin pri Polzeli 19 B, 3313 Polzela in Vlado Grom, Primož 36,3230 Šentjur. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Certa menija z vini je 35 cur.po osebi. St. 71 - 7. september 2007 -—— WM fU ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 19■ uri vas vabimo na kulinarični večer $ tematskim naslovom Jesen vßvropi. 'Rezervacijena 031/603-929ali 03/426-90-00 ali info@botel-evropa.si. www. hotel-evropa. si Poletje na Jesenskih nogah Pred dolgimi leti je po središču Celja hodila že rahlo priletna gospa, simpatično prismuknjenega videza. Tildi zaradi svojega načina oblačenja, ki še posebej v tistih sivo obarvanih konfekcijsko socialističnih časih nikakor ni ostal neopažen, se je morda še danes kdo spominja. Odevala se je namreč v frfotava rožnata krilca, si zatikala pentlje v lase in nosila bele sandale z debelimi kratkimi nogavičkami. Le pozimi jih je zamenjala z dolgi- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Oblačenje je pač hecen fenomen - ko hodi za modo ali ko hodi pred njo, je vsem v posmeh, če ne celo zgražanje. Le tisti hip, ko se časov- no ujame z njo, je deležno primernega spoštovanja in občudovanja. Letos je moda segla v svojo malho idej kar dobrih šestdeset let nazaj. Med drugo svetovno vojno so se namreč zaradi splošnega pomanjkanja in s tem tudi nogavic, ki so se (posebej najlonke) prodajale na črnem trgu za vratolomne vsote, nosile kratke nogavičke. "Ridi pod sandali in še posebej v prvih jesenskih dneh, ko so hladne jutranje meglice že zazeble v gola ženska stopala. Če ste na minulih razprodajah kolebali, kupiti poletne sandale ali odprte čevlje ali ne, ter je pretehtalo slednje, ker ste bili prepričani, da jih boste lahko do konca poletja obuli le še enkrat in dvakrat, potem pa... ja, mimo ste ga pihnili! Poglejte, kaj je ta hip najbolj vroča prihajajoča moda, ki bo obuvala ženske noge! Sandali, ki se nosijo k debelim, barvastim kratkim ali dolgim nogavicam. Kdo ve, morda so modni oblikovalci jasnovidci in vedo, da bo letošnja jesen sončna, brez tistih nadležnih dni, ko se nebo cmeri od jutra do večera. Lansirali so namreč cele kolekcije je-sensko-zimske obutve, ki ne samo, da jim ne moremo reči drugače kot poletna, temveč so tudi polčevlje, glež-narje in visoke škornje velikodušno - odprli. Gotovo ne zato, da nas tesna obutev ne bi tiščala ali bi bile naše noge bolj na svežem zraku. Bolj zato, da lahko rečemo - no, pa le imamo spet nekaj novega. Če nam je všeč, je pa seveda že druga zgodba... CENE NA CELJSKI TRŽNICI ZELENJAVA SOLATA GLAVNATA 2 S UVE 1.5-2 BUČKE 0,5-1,2 ENDIVIJA 2 FIGE 4 BUČNO OLJE 2,5-3 BERIVKA 3 NEKTARINE 1.5-2,2 BUTVA 2-2,3 ŠPINAČA 36 GOZDNI SADEŽI CVETAČA 2,5 ZELJE PRESNO 0,7-1 BOROVNICE 8-10 ČEBULA 1,3-1,5 KISLO ZELJE 1,67-1,7 GOBE SUHE 10 DAG 5-10 ČESEN 56 ZELENA 3 JURČKI 3040 FIŽOL V ZRNJU 36 SADJE ŠAMPINJONI 2.5-3 FIŽOL STROCJI 1.5-3 ANANAS LISIČKE 15-20 JAJCEVCI 1.5-1.7 BANANE 1,1-1,4 MED 4-6 KOLERABA 1.5-2 BRESKVE 1.5-2 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA KORENJE 1-1,5 GROZDJE BELO 1,99-2.3 SMETANA 3,6 KROMPIR 0,6-1 GROZDJE RDEČE 2.3 SKUTA 3,2 KUMARE MALE 1.2-2.5 HRUŠKE 1,2-2,4 JAJCA 0.126,16 OHROVT 1,32 JABOLKA 0,8-1,4 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI PAPRIKA 1-1,5 KIVI 3,5 PESA 1,5 PAPRIKA RDEČA 1,5-1,7 DINJE 1,4 KORENJE 1,5 PARADIŽNIK 0,6-1 LUBENICE 0,66,8 KROMPIR 1 PETERŠILJ 6 LIMONE 1 KUMARE 0,5-1 PESA 1.5 MARELICE 2.5 BUTVA 2 POR 2,5-3.5 MALINE 8 ZELJE 1 REDKEV CRNA 1.5-2 BOROVNICE 6-10 PARADIŽNIK 1,5-2 RADIČ 2 OREHI JEDRCA 66 JABOLKA 2 * i m.. 26 -MALI OGLASI (VI TEDNIX Verve namesto fieste Čeprav je ime drugačno, je povsem jasno, da gre za nadomestilo za fiesto. Ford verve je ta hip še študija, povsem očitno pa je, da bodo pri veliki avtomobilski hiši z njim nadomestili sedanjo fiesto. Za začetek je bila na ogled zgolj trivratna izvedenka, ki pa jo bodo do začetka serijske izdelave verjetno še nekoliko popravili oziroma spremenili. Kot pravijo, bo verve oziroma fiesta globalen avtomobil, zato bo Ford do detroitskega avtomobilskega salona (januarja prihodnje leto) predstavil še dva avtomobila oziroma študiji. S tem naj bi ustregli številnim, pa vendarle precej raznolikim okusom. Zanimivo je, da bo nova fiesta naprodaj na vsej obli, vendar v precej spremenjeni zunanji podobi. Očitno je, da Ford noče ponoviti zgodbe o globalnem mondeu, ki je bil praktično na vseh trgih enak, pa verjetno zaradi tega ni požel izjemnega tržnega uspeha. Novi »športff v Berlinu Kot ugotavlja berlinska policija, se je v zadnjem času v glavnem nemškem mestu precej razširil poseben »šport« - spuščanje zraka iz avtomobilskih pnevmatik. V bistvu gre, kot ugotavljajo, za to, da so te posebne »storitve« deležni predvsem dragi avtomobili in večji športni terenci. Vse kaže, da hočejo storilci lastnikom takšnih vozil sporočiti, da bi bilo za okolje in promet veliko ugodneje, če bi si omislili manjša in predvsem manj potratna vozila, kar bi bilo tudi ekološko bolj sprejemljivo. ^ MERILCI PRETOKA ZRAKA i X VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI monili mmty ™ KATALIZATOR UNIVERZALNI ^J LAMDA SONDE Mariborska 86/Celie KOMPRESORJI KLIME tel.: 103) 428-62-7o TURBO KOMPRESORJI www.ovtotleliregnemer.sf SERVOVOLANSKEČRPALKE Skiro d.o.o., Latkova vas 214A, 3312 PREBOLD IE ZA INŽENIRING,TRŽENJE. GOSTINSTVO IN Tel.:+386 (0)3 703 12 20 ... sedaj na novi lokaciji v Latkovi vasi! i traktor, viličar, dumper, tovornjak, osebna, vozila, in, skuter ^L »> » M'ZtffJSZ™—t. Deset let z vami! Chevrolet matiz oziroma spark Prenovljen matiz oziroma spark Poznamo ga pod različnimi imeni, bodisi je Chevrolet matiz ali spark. Kot pravijo v tovarni, ki na evropskih trgih uporablja ime Chevrolet, v rcsnici pa se za tem skriva tudi nam znani korejski Daewoo, so za modelsko leto matiza oziroma sparka nekoliko spremenili. Najbolj opazen je drugačen oziroma spremenjen prednji del, kjer je drugačna predvsem maska. Pri nekaterih opremskih paketih bo zraven tudi protiblo-kirni ABS, CD-predvajalnik, osrednja ključavnica ... Posebno ugodno financiranje v septembru. Brezplačni prvi servis. In še posebno darilo. AVTOCENTER KOSAK d.o.o. Celje/Bežigrajska cesta 17 ' telefon: 03 426 44 04, 426 44 10 Slovenske Konjice. Liplov/ska ulica 32/a telefon: 03 759 21 00 CITROEN 11 lobil Spoštovani ! Vabimo vas na otvoritev PRODA)NECA SALONA, podjetja AM mobil d.o.o. Celje. Mariborsko 204, zastopnika blagovnih znamk jeep, Chrysler, Dodge in SsangYong, ki bo v soboto, 8. 9. 2007 ob 10.00 uri. Vabljeni na testne vožnje. Obiskovalci sodelujete v nagradnem žrebanju (nagrado brezplačen vikend najem jeep Grand Cherokee! • Jeep H f:> r isußt» Jeep - n©witednik - Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do ID besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM FORD fiesto 1,8, letnik 1994, nereg., vozen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5798-225,041 335-394. 4559 FIAT uno 1,0, letnik 1996,124.000 km, reg. do konto 9/2007, prodam. Telefon 041 516-896. 4591 VW touran 1,9 tdi, letnik 2004,7 sedežev, usnje, 6 prestav, dvojna avtomatska klima, 10»oirbag, prodam za 14.200 [UR. Telefon 041 720499. 4604 ŠTIRIKOLESNIK Suzuki, 250 tem, letnik 2007, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. L419 MEGANE coupe 1,9 dtl diesel, letnik 1999, vsa oprema, klima, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 696-799. 4661 WV lupo 1,0, letnik 1999, odlično ohranjen, prvi lastnik, vsa oprema, prodam. Telefon 041951-527. 4661 TR0SILEC gnoja Sip, gorski, dva pokončna valja, pajek Sip, 340 cm in viličar diesel, 2 toni, prodam.Telefon 051 673-752. PLUGA, 14 in 10 col, cisterno Creino, 27001, čelni nakladač, frezo in trosilnik Tajfun, prodom. Telefon 041297-961. Š616 ŠIVALNI stroj Bogot, zelo dobro ohranjen, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 335-401. 4658 PRODAM TRAKTOR Stayer, letnik 1957, vvoznem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040206-177,031640415. 4556 5824-067. 4593 PUHALNIK Tajfun, s cevmi, prodam. Telefon 041 707-811. 4601 SILOKOMBAJNsk 80 prodam ali menjam zo teleta. Telefon 031 840078. Š614 SAM0NAKLADA1K0 Sip Novi pionir 20 prodam. Telefon 031668-123. 4612 TRAKTOR Štore 402, molo vožen, za 3.800 EUR, nakladalko, 16 m3, za 900 EUR, puhalnik Tajfun, za 350 EUR in obračalnik 220, za traktor, prodam. Telefon 041278417. ž 262 PRODAM ZAZIDLJIVO parcelo in še ne zazidljivo parcelo, v Galiciji pri Žalcu, prodam. Telefon 040165-265. p VINSKO klet, s stanovanjsko sobo in približno 1.000 m2 zemlje, primemo za vikend, v okolici Virštanja, prodam za 7.500 EUR. Telefon 5481-865,031 635-701. «.pgp-nepremicnine.com DRAMUE. Bivalni vikend prodam oli zamenjam za nepremičnine. Telefon 041 368-771. 4567 STANOVANJSKO hišo prodam v Zagradu pri Celju. Telefon 031 465-193, med 8. in 19. UTO. 4627 Ford verve bo nadomestil fiesto. TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Duuleška 316, tel.: 02/450 38 60, faks: 02/450 38 70 TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne www.tlakovec.si, e-mail: info@tlakovec.sl ----_/----Linija ANTIK Roma www.uniforest.com info@u nifo rest.si HIDRAVLIČNI CEPILNIKI e od 61 do 251 □ pokončni in ležeči @ pogon preko elektro motorja ali traktorja ■ MOŽEN TUDI NAJEM! NOVI TB FORMACIJE 27 I I K) lili več voznikov/voznic za opravljanje taksi delavnosti. Od kandidatov pričakujemo: - srednjo izobrazbo - 5 let vozniško dovoljenje, brez kazenskih točk - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika - urejenost - komunikativnost - nekaznovanost - poznavanje Celja In okolice Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev prejemamo 8 dni od objave oglasa na naslov podjetja AM MOBIL d.o.o.. Mariborska 204, celie. ZAZIDALNO parcelo prodom. Telefon 051 321-925. 4390 VIKEND no celjskem gradu prodam. Telefon 051 656-629. " 4630 V VRŠNI vasi prodam parcelo, 80 arov, primerno za vinograd, z razpadajočim slavbiščem, ob vinski cesti, na meji Zibike, Sveti Štefan in Šmarje pri Jelšah, cena 3.500 EUR. Jože Lorber, Pre-denca 29, Šmarje, telefon 5821-379. 4626 PODČETRTEK. Prodamo pritličje enostano-vanjske hiše, 134 m2 stanovanjske povr-. šine, 120 m1 dvorišča, zgrajeno 1850, obnovljeno 1934, za 65.000 EUR oz. 15.576.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje, hltp:// svelovanje.gajba.net. n ODDAM VCEUU, zraven bolnišnice, Oblakova ulka, oddam poslovno stanovanjske prostore, 170 m2, z urejenimi parkirnimi mesti. Telefon 041 725-092. 4637 VCEUU oddam hišo za delavce, z urejenimi parkirnimi mesti. Telefon 0417254)92. Planinsko društvo Šentjur objavlja razpis za oskrbnika doma na Resevni. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih ali po dogovoru. Razpisne ali najemne pogoje lahko dobite v društveni pisarni. Vse informacije pa tudi po telefonu 031-883-319. Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v roku 15 dni na naslov CEDE, center. Prodamo stanovanjskabival-ne prostore, z balkonom in kletjo, v štiristanovanjski hiši, pritličje, približno 60 m2 bivalnih površin, garažo v hiši, 13 m2, pripadajoče zunonje funkcionalno zemljišče s skupnimi prostori v mansardi in na stopnišču, zgrajeno 1965, prenovljeno, za 95.000 EUR oz. 22.765.800 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmortnem 57 c, Celje, http://svetova-nje.gajba.net. n ski hiši, približno 30 m2 površin, prenovljeno 2006, za 37.500 EUR oz. 8.986.500 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorka pri Šmartnem 571, Celje, http:// VEČJE stanovanje, v Celju, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 352-267. ODDAM IZOLA. Oddam garsonjero, 24 m2, sprotno plačilo. Telefon 031 370-486. p CEUE, Otok. Na izredni lokaciji oddam enosobno opremljeno stanovanje študentu ali resni osebi, lahko za daljši čas. Telefon 041515-447. 4566 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v stanovanjski hiši (pritličje, ločen vhod), lokacija 3 km izven Celja, takoj vseljivo, oddam. Telefon 041569-238. 4563 ENOSOBNO stanovanje na Otoku v Celju oddam. Zaželeno predplačilo. Telefon 041 708-734. 4585 IŠČEM STANOVANJE, poceni ali pri kakšni osamljeni ženski, iščem. Sem upokojenka in potrebujem streho nad glavo, v Celju ali bližnji okolici. Če mi lahko kdo pomaga, naj me, prosim, pokliče po telefonu 031 335-401. NAJAMEM V CENTRU Celja najamem opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 808- V CEUU najamem prazno stanovanje do 30 m2. Resen gospod, 54 let. Samo resni, sprotno plačilo. Telefon 051 272-936. STANOVANJE menjam za manjšo hišo z doplačilom. Telefon 031 449-715, 5773-537. 4589 VOJNIK. Prodamo opremljeno stanovanjsko hišo, približno 200 m2 stanovanjskih površin, zgrajeno 1985, vseljeno 1995, za 209.000 EUR oz. 50.084.760 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http://svetovanje.gaj-ba.net. n LAŠKO, Spodnja Rečica. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem: stavbišče 122 m2, dvorišče 514 m2, približno 200 m2 stanovanjskih površin, zgrajeno 2002, vseljeno 2005, za 179.435,82 EUR oz. 43.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, http:// svetovanje.gajba.net. n SREDNJE veliko hišo, staro 35 let, blizu centra Šentjurja, na lepi legi, prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje v pritličju, 1. nadstropju, no relaciji Šent-jur-Celje-Laško-Šmarje pri Jelšah. Telefon 031 831-301. $624. KUPIM VIKEND, stanovanje ali hišo, do 25 km iz Celja, lahko tudi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041397-211. 4112 MANJŠO hišo, v Celju ali bližnji okolici Celja ali polovico hiše oziroma stanovanje v privatni hiši, kupim. Telefon 031 844-917. 4273 PARCELO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 321-946. 4394 HIŠO, v Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041 727-330. 4394 PARCE10 za vikend, no relaciji Celje-Šempe-ter z okolico, kupim. Telefon 041 807-060. 2265 VIKEND, do 35.000 EUR, na relaciji Cetje-Šempeter z okolico, kupim. Telefon 041 807-060. ž 264 SB TRISOBNO stanovanje v centra Celja, 65 m2, prodom.Telefon 031 464-626. Š593 fon 041 751-440. To je še en oglas, ki obljublja dobro službo, ši boljšo plačo in mamljive delovne ra ------------------ Zlateče pri Šentjurju 8a, 3230 Šentjur pri Celju, tel.: 03-7461-221. e-pošta: in " ~ ÜEHISÜEE3 Ml PRODAM BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peč, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 051318-590. 4356 DRVA, mešana, kratko žagana ter dolga v hlodih in smrekove krajnike, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p KREPITI DO 8 LET zo vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. tel.: 02/252*48-26, 041/750-560 ZASTOPANJE KREDITI in ODŠKODNINE Zelo ugodno - KREDITI (hipotekami in potrošniški) -tudi v AVSTRIJI. rmrrrcm STANOVANJE, no lavi, Pucova 1,4. nadstropje, 72,5 m2, takoj vseljivo, prodam za 95.000 EUR. Telefon 041 399-346. 45034504 TRISOBNO opremljeno stanovanje, v mirnem delu Žalca, 4. nadstropje, prodam za 73.000 EUR. Telefon 031 697-894, po 16. uri. 4622 Iščemo STANOVANJE-VIKEND-PARCELO do 15 km iz Celja za resne kupce iz naše evidence. EURO SIMAR NEPREMIČNINE d.o.o., Mariborska 86 (EMO), Celje, telefon: 031 60-60-40, www.eurosimar-nepremicnine.si DVOSOBNO stanovanje na Otoku, velikost EN0INP01S0BN0 stanovanje, na Lavi, pro-53 m2, prodam, cena 74.000 EUR. Tele- dam. Telefon 041604-031. 4630 ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju, 43 m2, prodam za 56.900 EUR. Telefon 051 819-572. 4651 PRODAM DNEVNO sobo, spalnico in predsobo, z vso elektro-akustiko: televizija, rodio-kase-tofon, stolp, CD player, prodamo zaradi selitve. Pokličite po telefonu (03) 491-8190. 45824583 POGRAD, masiva, 200«90,2«jogi, francosko posteljo, trosed, kuhinjo, mizo, 4 stole, štedilnik, hladilnik, prodam. Telefon 040 869-481. 4618 DRVA, bukova, metrsko, suha, ugodno prodam. Telefon 031426-679. L 414 OPEKO, navadni formal, polno, storo približno 80 let, prodam. Telefon 041500-665. 4576 BUKOVA suho drva, češnja, 5 In 2,5 cm, prodam. Telefon 031 851-448. 4628 SUHA drva prodam. Telefon 041646-714. M1ADE hurske koze z rodovnikom prodom. Telefon 040 304-477, (03) 5771-096. Š603 mpaH IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 PRAŠIČE, mesnata pasma, 25 do 70 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653. Š600 1E1IC0 simentalko, brejo 8 mesecev, prašiče, težke 80 kg in svinjo, težko 200 kg, prodam. Telefon 5488-158. 4635 PRAŠIČE, težke od 15 do 50 kg, prodam. Telefon 041 836-398. Š618 PUŠKE, približno 20 kg, prodomo.Tovomik, Vrbno, Šentjur, telefon 5770-275.4602 HITRO NAROČITE KUPIM GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi par srednjih let. Gotovina takoj. Telefon 041 515-447. šs48 MANJŠE stanovanje, vCelju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041672-374. 4394 CEUE -okolica -do 15 km. Kupim stanovanje, do 50 m2 ali man jšo bivalno hiško -vikend. Telefon 041455-732,040 458-381. 4398 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J'V-Ml» tudi "etnik 2007 4 J'M'Ì ;I ■ s prilogo TV-OKNO! ^ * J Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA m podatke uporabljal samo za polrcbe na 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NA Farm! Roje pri Šempetra bodo od 10. septembra naprej v prodaji jarkite pred nesnostjo - rjave, črne, grahaste, sive ler enodnevne bele in piščance za dopita-nje. Telefon 7001-446. 4469 TEUČKI simentalki, približno 170 in 200 kg in kravo simenlalko, po tel'rtvi, prodom. Telefon 031 671-274, po 15. uri. 4535 BREJO telico in bikca, 150 kg, prodam. Telefon 041 248-889. 4545 PUJSKE, ležke 30 kg, primerne za odojke ali rejo, prodam. Telefon 031584-358.4562 KOZE prodam in mladega kozlića, za pripust ali zakol, prodam ali menjam za mlade kokoši, zajce, žito in kaj drugega. Telefon 041 965-353. 4581 TEUCO, brejo v pelem mesecu, prodam ali menjam za bikca. Telefon 5799-059. 4629 KRAVO, brejo, drugega teleta, prodam. Telefon (03) 5798-204,051 2584)69. 4640 TEUCKO simenlalko prodam ali menjam za bika ali mlado kravo. Telefon 5413-019, 041 357-024. 4642 BIKCE, teBce simertalke, stare od 7 do 30 dni, prodam. Telefon 031591-232. 4645 TEUCO, brejo 5 mesecev, pregledano in dva prašiča, domača reja, 120 kg, prodam. Telefon 041770-970, Šentjur. 4643 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. Telefon 5743-310. Š620 PAŠNO kravo s teletom in dve telički, stori 6 tednov, prodam. Telefon 031 554-691. Š619 TEUCE simentalke, stare od 9 do 18 mesecev, ležkeod 320 do 450 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041726488. 4654 BIKCE, mesnata posma, težke od 130 do 230 kg, prodom. Telefon 041 258-318. p BIKCA, starega 8 tednov, prodam. Telefon 041 969-391. 4665 ODDAM MUCE, stare 2 meseca, oddam. Telefon 041 PRODAM VINO, laški rizling in chardoney, prodam. Telefon 5821-627,051 822-360. 4301 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p VINO, belo in rdeče, kakovostno, prodam. Telefon 051 321-925! 4390 KROMPIR za ozimnico prodam, cena 0,4 EURAg. Telefon 031 736-285. 451/ VEČ nakladalk sena in otave prodam. Telefon 031679-802. 4513 TRGATEV, šmamico, prodam. Telefon 041 767-543. 44524453 MEŠANO belo grozdje, v okolici Dramelj, prodam. Telefon 57984)76.44514454 GROZDJE na Tinskem, beli pinot, loški rizling, souvignon, mešono belo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-030,041 365-750. šs95 NA Tinskem prodamo kakovostno sortno in mešano belo grozdje. Cena po dogovoru. Telefon 5795-535. 4550 GROZDJE, modra frankinja ter mešano, belo in črno, prodam. Telefon 5798-242, 051 255475. Š606 GROZDJE, šipon, rizling, na Škofiji, prodom. Telefon 5821-158, zvečer ali 051 344-275. 4558 GROZDJE, šmarnico in jurko, prodam. Telefon 5743-695,031434-714. 4575 BELO in rdeče grozdje, za nadaljnjo predelavo, prodamo. Telefon (03) 57984)71, 031 626-139. 4574 BELO in rdeče grozdje (800 kg), jurko, izabelo in šmarnico, na brajdi, (približno 500 kg), prodam. Telefon 5793-457. MEŠANO belo grozdje in renski rtzSng prodam. Po 14. uri, telefon 041 809^71. 4584 BELO grozdje, chardoney, silvanec, laški rizling in mešano belo grozdje, prodam. Telefon 041222-375. 4594 VINO, domače, mešano, rdeče, poceni prodam. Telefon 5452-147,041 289-807. 4600 GROZDJE, jurko in izabela, prodam. Telefon 040161-380, Dušan. 4596 MEŠANO domače grozdje poceni prodam. Telefon 5452-147,041 289-807.46oo PRI Svetem Štefanu prodam mešano grozdje. Telefon 031 8404)78. š 614 GROZDJE, renski rizling, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5795-541. Š615 V SLATINI pri Ponikvi prodamo rdeče in belo grozdje. Telefon (03) 748-2303, 031 254-864. 4614 MEŠANO belo vino, po I EUR, prodam. Telefon 041710-633. 4613 SORTNO ali mešano belo grozdje prodam. Telefon 031 451-992. 46n KORUZO za silažo, na njivi, lokacija Medlog, prodam. Telefon 041 763-478. 4587 GROZDJE, sni pinot, laški rizling in chardoney, pridelano v Lendavi, ugodno prodam. Telefon 041653-378, Zdenka. 4597 TRGATEV, grozdje: jurka, koprska izabela, prodam. Telefon (03) 5461-120, 041 539-390. 4615 KORUZO, suho zrnje in pšenico ter grozdje, sortno, belo, prodam. Telefon (02) 761-3711, kličite po 20. uri. p GROZDJE, šipon, loški rizling, silvanec, muškat, frankinja, žametna črnina, prodam. Telefon 041793-834. 4625 BELO mešano grozdje in laški rizling prodam. Telefon (03) 5823-147,031 572-314. 4624 BELO in rdeče kakovostno grozdje, v Viršta-nju, prodam. Telefon po 20. uri, 809-5523. 4631 HRUŠKE, vinske moštnke, prodam. Telefon 041372-051. 4634 MEŠANO belo grozdje prodamo. Telefon 031 544-653. Š621 MEŠANO grozdje, jurka, izabela, šmarnica, 500 do 600 kg, prodam. Telefon 031 555-335. 4653 VEČJO količino domače slivovke prodam. Telefon 5793-379. Š622 GROZDJE, sorta jurka, približno 900 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-453. 4660 BELO grozdje, laški rizling, pinot, štajerska belina, prodam. Telefon 031 5754)59. 1001 vina, jurka, zelo dober, lanski, prodam po 1 EUR/liter. Telefon 5453-153.4656 GROZDJE kvinton, šmamico in belo cepljeno ter domača jabolka, ugodno prodam. Kasneje še repo za kisanje in kolerabo. Telefon 5794-242,041 848-363.4657 KUPIM VEČJO količino baliranega sena v kockali kupim. Telefon 041 297-961. Š616 TELIČKO simenlalko, težko približno 150 kg, mlin za grozdje pedjalnik, na motomi pogon, traktor Mosey Ferguson, s prednjim nakladačem, cestno prestavo, zadaj avtomatski priklop, registriran, prodam. Telefon 041824-851. 4551 REZERVNE dele za suzuki marali prodam. Telefon 031 243-793. 4572 MUN za grozdje, sod, 5001 in kod, 3001, ugodno prodam. Telefon 041 854-551. 4555 GROZDJE šmarnico in kravo, 6. tele, brejo, prodam. Telefon 041 267-481. š 610 BURSKE kozle, za pleme ali zakol in suha bukova drva, prodam. Telefon 031 823-820. 4610 HRUŠKE vinske moštnice ter zaboje za jabolko in krompir ugodno prodamo. Telefon 031 317-714. 4620 BELO grozdje, pri Roku nad Šmarjem in skrinjo Gorenje, 1501, prodam. Telefon 040575-924. 4623 BAURANO slamo in prašiče za zakol, 280 kg, prodam. Telefon 051 481-678,041 708-154,(02)8019-354. p TEHTNICO, 200 kg, na uteži, vinski sod, leseni, 4001, šankomat za pijače, prodom. Telefon 5718-250. 4641 RAČUNALNIK PII, 700 Mhz, 128MB ram, 30 GB Hdd, tipkovnica, miška, monitor 17», primeren za dom, šolo ali pisarno, komplet s programi, prodam za 130 EUR. Telefon 041 541-780. 4638 BELO domače vino, po 0,85 EUR, teličko, brejo kravo po izbiri in mešano belo grozdje, prodam. Telefon (03) 579-2256,031 648-790. šei7 HIDRAVUČNO prešo, 1001, za 250 EUR, 2 soda, 190 in 2201, prodam. Cena po dogovoru. Francka Zumer, Ardin 28, Škofja vas, telefon 5772-874. 4649 PROCESOR Tron, tiskalnik Canon 5000 in scaner, velikost A4, prodam. Telefon 031 719-165. 4652 KUPIM TRAKTOR, kmetijske stroje, motokultivator, tovorno manjše ali kombi vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 4065 ZAMENJAM RABLJEN otroški kombiniran voziček Peg pe-rego (globok in športni del) zamenjam za jumbo paket otroških pleničk Pampers številka 5. Telefon 031 852-787. 4603 ŽENITNA posredoval ikreni fantje iščejo preprosta, zve-la dekleta. Mnogo jih je, zato pun-e, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Leopold Orešnik. j.p. Dolenja v» 85, Pebold. SIMPATIČNA, 29-letno Celjanka želi prijatelja do 41 let. Telefon 041248447, Agencija Alan, www.superolon.si. 4544 PRODAM DOBRO ohranjene hrastove sode, 5001 m kotel za žganjekuho, 801, prodam po ugodni cenLTelefon (03) 5755418. 4508 GROZDJE v vinogradu, v Dramljah, 2 centralni peS, približno 25.000 kalorijske, nove, prodam. Telefon 051 204-911, 031518-139,041 6104)96. è590 HIDRAVLIČNO prešo, 2001, hrastove sode, 3001, hrastove kadi, 3001, nerjaveče sode, 100 in 2001, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 941-741. 4502 BRZOPARILNIKE (alfe), 50,80,120,160 in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, po 15. uri. 4547 SKORAJ nov hrastov sod, 1.1001, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-330,041652-409. 4573 že, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378 POTREBUJEMO dekle za pomoč v strežbi v dopoldanskem času. Telefon 041 667-130. Mikobo, d. o. o., Gubčeva 8, Celje. Zaposlimo ŠOFERJA ZA RAZVOZ PI C v piceriji Verona v Celju. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD d.o.o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem času na tel.št. : 03/703-39-02, GSM: 041/393-002. Za delo v tujini potrebujemo večje število novih sodelavcev naslednjih profilov: - elektronik - energetik, - elektrotehnik ■ elektronik, - ključavničar. Kandidati lahko oddajo svoje ponudbe od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 osebno na sedežu podjetja. Baukom d.o.o., Zadružni trg 8, 2250 Ptuj "rike oi IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 je, Anton Sirec la, 3241 Podplat. mi stroji in ce SAM, Ul. ja, Celje, telefon (041 ) 629-644, (03) 5414-311. Ijainobrt-godno in RAČUN IŠČEM delo: čiščenje. Pokličite po telefonu 041 425404. 4587 PODJETJE Segon, Šket Klemen s. p., GoriSca 13, Šentjur, zaposli 2 elektrikarja energetika, iz Celja ali bližnje okolice, kotserviser-jo gostinske opreme. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 5799-200. P Odvetnik MARJAN FEGUŠ Celje, Prešernova 23 a vabi k sodelovanju univ. dipl. pravnika z opravljenim naslov odvetniške pisarne. Informacija po telefonu (03)490-1200 PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, Petrovče, zaposli žensko za pomočv kuhinji. Nedelje prosto. Telefon 031714-990. n DVE natakarici zaposlimo za nedoločen čas. Zaželena praksa. Prošnje pošljite na naslov: Val bar, Celjsko cesta 43,3270 loško. L 415 ambulanta v Celju zaposli tehnika Vlogo s kratkim življenjepisom pošljite do 20. 9. 2007 na naslov: Martin Luka Malinger, dr. stom.. Stomatološka ordinacija. Gregorčičeva 5,3000 Celje. je.kijeupo-nje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenjo vas 85, Prebold, n E3ZHE3 i rojstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 29. 8.: Gabrijela ŠKOBERNE iz Šentjurja pri Celju -dečka, Valentina SLAPAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Milenca ŠKET iz Podplata -deklico, Sergeja FLORJAN iz Zreč - deklico, Žaneta LE-LJAK iz Šentjurja pri Celju -dečka, Franja ARLIČ iz Šentjurja pri Celju - deklico Tadeja LOGAR DOLINŠEK iz Boštanja - dečka. 30. 8.: Sabina Mojca FLAJS iz Štor - deklico, Petra KRČ iz Šentjurja - dečka, Emina JUSIĆ iz Celja - deklico, Damijana JUVAN iz Šoštanja - dečka, Irena STANKOVIĆ iz Velenja - deklico. 31. 8.: Aleksandra BOŽIČ iz Prebolda - dečka, Tanja DIVJAK iz Laškega - dečka in deklico. 1. 9.: Tina PALADINA iz Žalca - dečka, Urška KOLAR ŠTUKLEK iz Celja - dečka, Violeta ŠKET iz Petrovč - dečka, Petra MARGUČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Doroteja ATELŠEK iz Mozirja - dečka, Mihaela LOČAN iz To- ved šoferjev za razvoz blaga po Sloveniji in šoferja za prevoz prometu! Informacije in prijave n. Naslov: Kovačič Silvo s.p., ično 26/a, 3261 Lesiono ažurno. Dokumentacijo lahko prevzamemo pri vas in jo vrnemo v najkrajšem času. Prvi mesec vodenja je zastonj. Neva, s. p,, Ljubljanska c. 20, Celje, telefon 0312I0-408. 4269 IZVAJAMO poseg, spravilo in odkup lesa, možen tudi odkup lesa no panju. Sima-Les, Majda Beve, s. p., Zagorje 31,3261 Lesično, telefon 040 211-346. P ZA trgatev iščem obiralce grozdja. Telefon 041267-481. š6io UREJANJE in vzdrževanje zelenic vrtov ter polaganje namakalnih sistemov. Pokrajina, d. o. o., Kurirska pot 1,3202 Ljubečna, telefon 041 349-799. n ODPRTA delovna mesta no področju komerciale, koordinacije in marketinga. Telefon (03) 424-2156. Sedmi izdelek, d. o. o., Kidričeva ulica 38,3000 Celje, n IŠČEM delo no domu: likanje, pospravljanje, hišna opravila. Sem vestna in poštena. Telefon 040 412-473. 4662 IŠČEMO voznika iz Celja z okolico. Somo resni kandidati, obvezne izkušnje, izpit B kategorije. Prošnje pošljite na naslov: Agencija S 2000, d. o. o., Miklošičeva 6, Celje. n Zaposlimo natakarico v dnevnem baru, redno delovno razmerje. Inf.: 031-539637. TJ POSREDNIŠTVO, Janez Tumšek s.p., Mariborska cesta 86, 3000 Celje razno INŠTRUKTORJA ongleščine, zo srednjo šolo v Šentjurju, iščem. Telefon 041 770-970, Tadej. 4644 SPOŠTOVANE paciente, dobavitelje in poslovne partnerje obveščam, da bom na podlagi 667. člena Zakona o gospodarskih družbah po preteku treh mesecev od objave tega obvestila svojo zasebno stomatološko ordinacijo prenesel na novo ustanovljeno prevzemno kapitalsko družbo s firmo Javšnik, d. o. o., s sedežem v Škof ji vasi, Škofja vas 30 k. S prenosom bo na prevzemno družbo prešla celotna ordinacijo ter vse moje pravice in obveznosti v zvezi z ordinacijo. Prevzemna družba bo kot univerzalni pravni naslednik vstopilo v vsa pravna razmerjo v zvezi z mojo ordinacijo. 4639 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 4647 IŠČEM osebo za čiščenje poslovnih prostorov v Žalcu. Telefon 041 720-548. i 263 polšice - deklico, Alenka ZAPUŠEK iz Ponikve - dečka. 2.9.: Selvira HUSKIČ iz Celja - dečka, Nataša POŽUN iz Velenja - deklico, Milena PEJAZIČ iz Žalca - deklico, Barbara GLUK iz Velenja -dečka. 3. 9.: Maja PAVLOVIČ iz Celja - deklico, Minka GERZIČ iz Rogaške Slatine -deklico, Simona BRILEJ iz Celja - dečka in deklico, Marta MUNDA iz Velenja - deklico, Anita TOPLIŠEK iz Podčetrtka - deklico, Vanja KRAŠOVIC iz Celja - dečka. 4. 9.: Brigita ZALOKAR iz Laškega - dečka, Biserka NEUHOLT iz Petrovč - dečka, Darja DRAMA iz Petrovč - deklico, Irena KRAJNC iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Blanka SOVIČ iz Rogaške Slatine - deklico. Velenja in Klavdija ROŽIČ s Polzele. 50-letnico skupnega zakonskega življenja so praznovali: Matilda in Franc MEVC iz Šoštanja ter Marija in Jožef ČEPIN iz Škal. i poroke Celje Poročili so se: Roman KOSI iz Celja in Fortunata MANDEIKAITE iz Litve. Velenje Poročili so se: Adnan MUSIČ in Elvira ZUKIČ, oba iz Velenja, Boštjan MEH iz Celje Umrli so: Božidar FIRŠT iz Celja, 79 let. Angela RAMŠ AK iz Lemberga pri Novi Cerkvi, 74 let, Karol ZDOLŠEK iz Laškega, 60 let, Franc JURKOVNIK z Lopate, 71 let, Roza KAMPUŠ iz Celja, 89 let, Ivan KOVAČ iz Čreškove, 63 let, Mijo ŠPLAJT iz Celja, 67 let, Ingeborg VREČKO iz Zvodne-ga, 62 let, Karolina JOŠT iz Verpet, 80 let, Mihael PETRE iz Zabukovice, 76 let, Jožefa STARČIČ iz Celja, 95 let, Marija LEDNJK iz Celja, 91 let, Ivana ŠPIČKA z Ljubnega ob Savinji, 87 let, Frančiška TOMAN iz Zakla, 82 let, Olga JERIČ iz Celja, 86 let, Vida GANDE iz Celja, 82 let, Hilda LESJAK iz Spodnje Rečice, 76 let. Slava KOREZ iz Celja, 91 let, Frančiška VOLF iz Pariželj, 69 let, Marija TERBOVC iz Šmihela, 56 let. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Mama, imeli ste pridne roke, zlato srce, prelepi glas, vse to ostalo bo pri nas živ spomin na vas. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame ANICE KLADNIK roj. Gračnar iz Javorja, Gorica pri Slivnici (18. Z 1920-25.8.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, domačim pevcem na koru in pevcem Idila, pogrebni službi Zagajšek, gospodu za odigrano Tišino in gospodu Brečku za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Ivan in Mijo ter hčerki Zofka in Anica z družinami Nisem umrl zato, ker ne bi bil hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti. V SPOMIN Minila so štiri leta, kar smo ostali sami, brez tebe, dragi mož, oče in dedi FRANC STANTE s Trnoveljske ceste 49 (31.8.1943-3.9.2003) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. k ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in mame PAVLE ROMIH iz Jakoba pri Šentjurju (28.5.1932-26.8.2007) se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v teh dneh spomnili na nas, nam na kakršen koli način pomagali, za našo mamo darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem Cinkarne Celje, Steela Štore in bivšim sodelavcem iz Klasja. DomaČi Frančišek KRIŽANEC iz Tr-novelj pri Celju, 61 let, Bernarda HOJNIK iz Celja, 82 let, Katija TUTA iz Celja, 60 let, Milan OJSTERŠEK iz Vrha nad Laškim, 58 let, Jožef LESKOVŠEK iz Podvin, 91 let, Jožef TRUPEJ iz Brezja pri Dobjem, 73 let, Pavla ROMIH iz Jakoba pri Šentjurju, 75 let, Frančiška Marija KO-LENC iz Šmartnega ob Paki, 69 let, Marijan KOROŠEC iz Celja, 59 let, Alojz ŽNIDAR iz Prožinske vasi, 54 let, Martin KRUŠIČ iz Celja, 79 let. Velenje Umrli so: Viktorija VAJDETIČ iz Celja, 75 let, Anton PIVEC iz Litije, 94 let. A »Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili.« »Iz teme zdaj vznika drevo, Hrani ga upanje, da je tudi v temni noü nekje globoko v neznanem skrit ljudem nedoumljiv smisel.« ZAHVALA Ob boleči, prezgodnji izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče MARIJE ZAKONJŠEK roj. Šolinc z Ljubečne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Hvala za vso tolažbo in oporo. Bog naj obilno povrne vsem, ki ste ji izkazovali dobroto že v času zemeljskega življenja in ji lajšali zadnje dneve v bolezni, še posebej osebju enote intenzivne terapije bolnišnice Maribor. Vsem, ki ste bili z nami tudi ob slovesu: gospodu župniku Alojzu Kostajnšku za opravljeno mašo in besede tolažbe, pevcem z Ljubečne ter organistu g. Alešu Kolš-ku, g. Francu Ofentavšku za poslovilne besede... Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni J' Oziramo se tja na hišni prag, kjer tvojih prijaznih besed deležen bil je vsak. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je zapustil ljubi mož, ata, stari ata in brat JANEZ OMERZEL iz Zagorja 16, Lesično (7.6.1933-7.8.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku Hriberniku za obiske na domu, gospodoma župnikoma Weingerlu in Maroltu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostin-ke ter govornikoma gospodu Kocmanu in gospodu Mast-naku. Posebna hvala dr. Šmidu, dr. Nassibu, sestrama Mariji in Darji za zdravljenje in nego na domu in pogrebni službi Guzej. Zahvaljujemo se tudi Minki Trupi ter vsem njegovim bratom in sestrama, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Marica ter otroci Milan, Minka in Jožica z družinami Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN SIMONI HRIBERNIK 5. septembra je minilo dvajset let od tragičnega in žalostnega dogodka. Vsem, ki postojite ob grobu z lepo mislijo in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Mami in ati Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v tihi dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo ža, očeta, brata in strica FRANCA PILKA iz Hrastja 58, Loka pri Žusmu (14.4.1954-23.8.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč ter izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu, ljudskim pevcem s Prevorja, gospodu Mirku Pajku za poslovilne besede, gospe Majdi Rezec, OZRK Šentjur skupaj s krajevnimi organizacijami Rdečega križa Šentjur in Dobje, kolektivu Spar Šentjur, PGD Šmarje pri Jelšah in pogrebni službi Gekott. Žalujoči: žena Dragica in hčerka Blanka z Jožijem Š623 Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko skupaj smo še bili. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. ki jih bo še dolgo pomnil naš naslednji rod. ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mamika, stara mama, oma, sestra in teta LEOPOLDINA JANČIČ s Proseniškega (9.10.1932-24.8.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala gospodu govorniku za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek in ga-stro oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni najdražji Vem, dn pride dan, ko se mi izgubi izpred oči ta zemlja in se življenje molče poslovi in pregane poslednji zastor čez moje oči. (Tagore) ZAHVALA 26. avgusta, dan po svojem 93. rojstnem dnevu, se je tiho poslovila naša sestra in teta ROZA ZLATOPER roj. Senica Zadnja leta je preživljala v Domu ob Savinji v Celju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospe direktorici in osebju Doma ob Savinji za vso nego, skrb in prijaznost, pogrebni službi Gekott iz Šmarja pri Jelšah, gospodu župniku iz Šentvida za opravljen cerkveni obred, trobentaču in pevcem za lepe pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO izbor dalmatinskih, grških in dru- Buna SOBOTA. 8.9. 10.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Drejček io trije Marsovčki Napumpana vsakdan:16.00 ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota, nedelja: 18.40,21.20 Umri pokončno vsakdan; 15.30,21.10 Transformed vsakdan: 1130,20,30 petek, sobota; 23.30 sobota, nedelja: 11.20,14.20 Zlom vsakdan: 18.50 petek, sobota: 23.50 Ratatooills vsak dan: 15.40,18:10,20.40 petek, sobota: 23.00 sobota, nedelja: 13.20 Divji valovi vsak dan: 16.20,18.20 * sobota, nedelja: 1100,13.00 Vsemogočni Evan vsakdan: 15.50,18.00,20.10 petek, sobota: 22.20 sobota, nedelja: 11.10,13.30 Proste sobo vsak dan; 20.20 ' petek, sobota: 22.10 Boumov ultimat, premiera sreda: 19.00 vsakdan: 16.10,18.30.20.50 petek, sobota: 23.10 sobota, nedelja: 13.40 Planet terorja vsak dan: 16.40,19.10.21.30 petek, sobota: 23.59 PETEK 19.00 Hentyjev um 21.00 Veter, ki trese ječmen SOBOTA 18.30 Veter, ki trese ječmen 21.00 Hentyjev um NEOEUA 19.00 Hentyjev um 21.00 Veter, ki trese ječmen SREDA 19.00 Predavanje: Kdaj in kje so se rodili fc P 21.00 Polno ali prazno ■HMU'Hì'm'um PETEK 19.00 Divji valovi SOBOTA 19.00 Divji valovi 21.00 Umri pokončno 4 NEDELJA 20.00 Umri pokončno 4 PETEK. 7.9. 9.00 Športni center Žalec__ Tradicionalno teniško druženje v spomin športnemu delavcu Vladu Vebru 10.30 in 16.30 Muzej novejše : zgodovine Celje ;v Zlatar Miroslav Bahčič demonstracija obrtnika 20.00 Zdravilišče Laško, Zlata dvorana Življenje s kronično boleznijo je lahko tudi lepše predavanje z Marjanom Štorom Wk. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Richard Bean: EVROFILIJA Režiser Boris Kobal, prevajalka Tina Mahkota Jon Fosse: PUNCA NA ZOFI Režiserka Tijana Zinajič, prevajalec Darko Čuden Avtorski projekt Zeljka Vukmirice in igralcev SLG Celje: BORZASLOVENSKIH KARAKTERJEV Režiser Željko Vukmirica Eugene Ionesco: STOLI Režiser Miha Golob, prevajalka Alja Tkačeva ODERPODODROM John Steinbeck: LJUDJE IN MIŠI Režiser Samo M. Strelec, prevajalka Tina Mahkota In za otroke Kajetan Kovič: MAČEK MURI Avtorica dramatizacije Romana Ercegovič, režiser Matjaž Latin, skladatelj Jerko Novak 18.00 Grad Podsreda-galerijski prostori_ Botanične risbe Zagorke Simić: Pogled in risba odprtje razstave 19.30 Kulturni center Laško Janja Brleč dobrodelni koncert z gosti 20.00 Zdravilišče Laško, Zlata dvorana Zdravstveno predavanje s Simono Šket Tamburaško društvo Fenix Celje 13:00 Domačija Culk v Podvinu Ročna dela društva kmečkih žena iz Boršta nad Trsom razstava ročnih del 14.00 Stari trg Slovenske Konjice 13. tradicionalna naznanitev vinske trgatve pestra kulturna turistična priredi- 20.00 Župnijska cerkev Braslovče_ MePZ Marije Vnebovzete in Me-PZ Liederkranz Kissleg koncert 1.9. 10.00 Velenjski grad, atrij____________ Lütke in maske iz afriške zbirke FantiškaFoita lutkovna predstava, namenjena . otrokom od 4. leta PONEDELJEK. 10.9. 20.00 Kristalni salon hotela Evropa progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10. 9., ter razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in o vlogi Jakoba Aljaža, do 30.9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Žička kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 30.9. Galerija Volk: prodajna razstava IX. poletnega slikarskega ex-tempora z naslovom Celje skozi čas, do 29.9. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke. Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do konca oktobra 2007, V eno roko vzamem puški-co, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Badovinac, do konca septembra 2007, mavrični svet Schützovih glazur, avtorica razstave Rolanda Fugger Germad-nik, do konca septembra 2007. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umet nostaozgodo vinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava, mavrični svet Schützovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Praznine: Iz stalne zbirke. Dela umetnikov celjske regije, do 25.9. Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: razstava izdelkov, ki so nastali na poletnih počitniških delavnicah za otroke, do 21.9. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: fotografska razstava Celjsko mestno obzidje - ogrlica časovnih biserov avtorja Bojana Rebemika, prof, zgodovine in geografije, do 6.10. Hotel Štorman Celje - razstavni prostor: razstava likovnih del (akril na piamo - krajine in tihožitja) Vlada Geršaka, do 31.10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Pozabljena železnica, razstava starih dokumentov in načrtov o železniški A rryi Sobota ob 20.00 Swing & salsa plesno tekmovanje in koncert Dixie - venus Iščemo nove prostovoljce za mladinske delavnice v šolskem letu 2007/ 08. Rok za prijavo 15. september, na ivana.ristic@mc-celje.si in na 490 87 40. MLADINSKA IZMENJAVA Smo partner v mednarodni izmenjavi na Češkem BAND TOGETHER. Iščemo šest udeležencev, ki bi se udeležili te izmenjave. Tema: Glasba in multimedija Čas trajanja izmenjave: 31.10.-7.11. 2007 Kraj izmenjave: Dečin, Češka Povprečna starost udeležencev: 21 let Opis projekta: Teme izmenjave so različne aktivnosti, povezane z glasbo. Delavnice bodo vsebovale: glasbene vaje, snemanje v studiu, multimedijo, koncerte in druženje. Ciljna skupina so mladi glasbeniki, ki jih zanima glasba na kakršenkoli način. Več informacij na international@mc-ce-lje.si, 040/756-009, 03/490-87-40. V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalni ravni objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3.000 evrov) v treh kategorijah: 1. Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo 2. Natečaj za najboljše literarno delo 3. Natečaj za literarno, likovno in drugo umetnost Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celie.si. Program delno financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Redno dogajanje v dvorani : tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Ter-šek; KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; TELEFON RADIA CELJE i smotti Izobraževanje: ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interneta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733-87-44, 051/425-953 in na info@smocl.com (s pripisom "za UP"). ' Po novem lahko v ŠMOCL-u, preko prodajnega sistema EVENT1M kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na V okviru Mladinskega centra ŠMOCL iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo pri dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski nasveti) , ki ju nameravamo izvesti v šolskem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala v osnovnih šolah znotraj celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno usposabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno. Petek, 7.9., bar Pošta, 21.00 Dija & koktejl zabava za uspešen začetek šolskega leta Hiti 70-ih, nagrade za najizvimejša oblačila. Barman šov + koktejl vesela urica + posebni koktejli večera. Nagradne igrice za člane ŠKMŠ, break dance nastop Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Podaljšanje članstva Prišel je čas za obnovo članstva v našem društvu. Pripravljamo tudi precej novosti! Brezplačna delavnica Vabimo vas na brezplačno delavnico Z debatnimi tehnikami do enakih možnosti za ženske in moške, kjer se boste seznanili z osnovami javnega nastopanja, kritičnega mišljenja, argumentiranja in debatiranja. Delavnica bo trajala 3 dni, od 5. do 7. oktobra 2007, v Šentjurju. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno Zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 vtfiniw.novitednik.com Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka tiansakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka -W0ISh3lipt- Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje Za reševalce nagradne križanke podjetja -weishaupt- smo pripravili nekaj lepih nagrad, in sicer: 1. nagrada: darilni paket -weishaupt- v vrednosti 80 EUR 2. nagrada: darilni paket -weishaupt- v vrednosti 50 EUR 3. nagrada: darilni paket -weishaupt- v vrednosti 30 EUR Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do petka, 14. septembra 2007. Izžrebani reševalci dvignejo nagrade na oglasnem oddelku NT&RC. Kupon 1 2 3 4 15 16 17 18 9 1 Ime in priimek: -weishaupt- vaš partner 365 dni v letu 7T37Yn MlmSSLä, Celjski televizijski tehnični trust je poskrbel, da je bila slika v živo ostra, kasneje pa so si zasluženo privoščili Za popoln užitek večera. Damjan Vrečka, Franc Filipčič in Marko Zidanšek Hlajenje na bazenu Abrahamov jubilej so na celjskem bazenu proslavili z izborom najlepših in z veliko zabavo. Resda je bilo nekoliko hladno, pa je dogajanje kar dobro ogrelo prisotne. Foto: GREGOR KATIČ Atomik harmonik so navzlic slabemu vremenu poskrbeli za hitrejši krvni obtok predvsem pri moškem delu občinstva. - Št. 71 - 7. september 2007 Tri generacije laških Sa-darjev so se objemale ob vrnitvi Jožeta Sadarja mlajšega iz Portorika, s svetovnega veteranskega prvenstva v košarki. Jože Sadar starejši, dolgoletni predsednik laškega košarkarskega kluba, je pnhitel na sprejem čestitat sinu za naslov. Slednji svojima sinovoma ni dal ki bi jih morebiti pričakovali, pačpa sta »nesojena Jožeta« Žiga, ki je star 8 let (na fotografiji), in štiriletni Jure. Pa vendar, dobro da smo preverili: Žiga je vendarle krščen kot Jože, in je Jože Sadar IV. Namreč tudi njegov pradedek je bil Jože. Sicer pa je košarkar »Jodli« stric že dva meseca, saj je presrečni sestri Bože-ni uspelo poviti Tomaža. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ PLESKARSTVO FASADERSTVO rr>