B leto XVII r\ dekorativna 2 glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana februar 1975 ^VC<\NXXV^X>X<\X>>>X\XSXX<\X\>X>X>X<\\'x>XXSXXX>X>X>X\NN>X>>>X>XNXNXXXNXNXSXX^X>>XXXXVXXXXXXV>XXXXXV>>XSXS>XX\V>XXXXX>XNX>X>X>XX>XXX>XSNNX'XXXX>XXXXX>XVXXSXX' V letu 1974 smo uspešno delali Celotni finančni rezultat poslovanja za leto 1974 je upoštevajoč specifične gospodarske pogoje in gledano z vidika širšega družbenega interesa zadovoljiv. Značilno za dosežene rezultate je, da smo pri Povečani realizaciji proizvodov v Primerjavi z letom 1973 za 37 % in Pri povečanem celotnemu dohodku za 39 % ustvarili le za 10 °/o večji dohodek. To kaže na bistveno zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja, pri čemer imajo največji delež povečani materialno poslovni stroški, ki so narasli kar za 48 % ali za 10 % več kot celotni dohodek. Skupni stroški poslovanja so višji v absolutnem znesku kar za 54 %, kar seveda ekonomičnost poslovanja bistveno zmanjšuje. Ekonomičnost poslovanja preračunana iz porabljenih sredstev in primerjana z doseženim dohodkom, kaže kar 28 % pomanjšanje, saj smo v letu 1973 na 1 din porabljenih sredstev ustvarili 0,55 din dohodka, v letu 1974 pa le 0,39 din dohodka, še slabši rezultat kaže osnutek dohodka, katerega izračunamo iz dohodka tako, da pokrijemo vse pogodbene in zakonske obveznosti ter osebne dohodke. Predvsem so narasle zakonske obveznosti, s katerimi smo poravnali davek iz dohodka, prispevek za financiranje —~X£mbIiške izobraževalne skupnosti, prispevek za financiranje republi- < v •- .Sv ške raziskovalne skupnosti, prispevek za financiranje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za tekočo letno valorizacijo pokojnin, ki so v primerjavi z letom 1973 narasle kar za 2,4-krat. Tako je ostanek dohodka v absolutnem znesku za približno 1 milijon manjši od leta 1973. Produktivnost dela smo v preteklem letu močno povečali, kar je nedvomno rezultat vlaganj v modernizacijo delovnih sredstev, izboljšanje organizacije dela in večjih delovnih naporov vseh delavcev. Poprečno število zaposlenih se je celo nekoliko zmanjšalo — za 1 %. V celotnem dohodku smo seveda na zaposlenega presegli lanskoletni rezultat kar je za 39%. V celoti pa ne gre za povečanje produktivnosti, vendarle pa smo v fizičnem obsegu povečali izdelane tekoče metre blaga na enega zaposlenega za 14%. V celotnem dohodku dosežen rezultat pa je večji še zaradi povečanih prodajnih cen za približno 18 % ter še zaradi kvalitetnejšega asortimana približno za 7%. Zelo pomembno je dejstvo, da smo kljub zelo povečanim cenam osnovnih in pomožnih surovin ter uslug, ki so povečali stroške poslovanja v primerjavi na prejšnje leto kar za 54%, povečali učinkovitost na zaposlenega v rezultatu doseženega dohodka in družbenega pro- dukta. Dohodek na zaposlenega je v letu 1974 za 10% večji in družbeni produkt za 14 % v primerjavi z letom 1973. Rezultati produktivnosti dela prav gotovo kažejo, da je celotni kolektiv vložil v svoje delo ogromne napore, da je dosegal v danih pogojih optimalne rezultate, seveda pa ni mogel zaradi naraščajoče inflacije in nenormalnega stalnega večanja cen ohraniti ekonomičnost poslovanja na doseženem nivoju iz leta 1973. Tudi rezultati rentabilnosti poslovanja, ki kažejo odnos med poslovnimi sredstvi in doseženimi rezultati, so manjši od preteklega leta. Na en dinar poslovnega sklada je bilo v letu 1973 ustvarjenega 0,54 % dinarja dohodka, v letu 1974 pa 0,48 dinarja. Tudi družbenega produkta je za 0,06 dinarja v letu 1974 na 1 dinar poslovnih sredstev manj. Tudi tu je vzrok naraščanje cen za opremo in za gradbene storitve, ki so naš načrt modernizacije v letu 1974 močno podražile. Poleg tega pa smo šele proti koncu leta, se pravi v novembru in decembru pričeli s proizvodnjo v novi pliš tkalnici II, ki bo rezultate v celoti izkazala v letošnjem letu. Razdelitev ostanka dohodka Pri razdelitvi ostanka dohodka je predvsem potrebno čimveč sredstev vložiti v poslovni sklad, namensko za obratna sredstva. V letu 1975 nam bo še vedno zelo primanjkovalo obratnih sredstev iz več razlogov. Zaradi povečanja cen surovin in drugih reprodukcijskih materialov je v zalogah le-teh angažirana višja vrednost pri enaki količini stanja zalog. V letu 1975 povečujemo obseg poslovanja za približno 60,000.000 din, za kar bi pri normalnem obračanju sredstev s faktorjem 3 potrebovali 20,000.000 dodatnih obratnih sredstev. Zaradi naraščanja nelikvidnosti v gospodarstvu pričakujemo slabše plačevanje s strani naših kupcev in tako večje zadrževanje naših sredstev pri kupcih. Ta dejstva nam narekujejo, da najvišji možni znesek ostanka dohodka namenimo za obratna sredstva. Za obratna sredstva izločamo torej iz ostanka dohodka 23,000.000 din, za osnovna sredstva 3,500.000 din ter za sklad skupne porabe 3,000.000 din. Nadaljevanje na 2. strani Besedo ima nova predsednica osnovne organizacije ZSMS tovarišica Kosec Sonja Kratek življenjepis: Rojena 28. 9. 1951 v Šmartnu pri Ljubljani, živi v Škofji Loki. Končala je srednjo tehniško šolo — tekstilne smeri v Kranju in je že peto leto v »Dekorativni« na delovnem mestu lanserja. V mladinsko organizacijo se je vključila takoj ob prihodu v tovarno. Na ustanovni konferenci osnov- Nadaljevanje s 1. strani Za osnovna sredstva bomo seveda koristili poleg sredstev ostanka dohodka še obračunano amortizacijo v letu 1975 in ostanek neizkoriščene iz leta 1974 in tako skupno razpolagati s sredstvi za investicije v višini 27,000.000 din. Po pokritju najnujnejših potreb po investicijski opremi bo v letu 1975 mogoče pričeti tudi s prepotrebno gradnjo skladišča gotovega blaga. V skladu skupne porabe bomo razpolagali skupno za 8,000.000 din, ki bo formiran iz sredstev ostanka dohodka, obračunanega stanovanjskega prispevka in vrnjenih posojil. Za stanovanjsko gradnjo bo angažiranih 5,000.000 din od tega 3.000. 000 din za dokončno izgradnjo 50 najemniških stanovanj in din 2.000. 000 za nove stanovanjske investicije. Delovna skupnost je sprejela predlagano delitev dohodka in ostanka dohodka, da bo na ta način s povečanjem poslovnega sklada na eni strani zagotovljeno normalno poslovanje z obratnimi sredstvi ter, da bomo s sredstvi za investicije nadaljevali program modernizacije in usklajevanja proizvodnih kapacitet in s pričetkom gradnje skladišča gotovega blaga odpravili enega največjih problemov v našem poslovanju. S sredstvi, formiranimi v sklad skupne porabe pa bo mogoče zadovoljiti najnujnejšim potrebam širšega standarda. Franci Kragelj ne organizacije ZSMS »Dekorativne« je bila izvoljena za predsednico tov. Sonja Kosec, lanser v pripravljalnici. To funkcijo je prevzela od tov. Franka Ignaca. Tov. Koščevo smo povprašali o najpomembnejših nalogah, ki jih bodo morali mladinci čimprej rešiti: »Mladi delavci »Dekorativne« bomo usmerili svojo aktivnost in vsebino dela k uresničevanju nove ustave, dokumentov in sklepov VII. kongresa ZKS, X. kongresa ZKJ ter k uresničevanju resolucije akcijskega programa IX. kongresa ZSMS in sklepom VIII. kongresa zveze sindikatov Slovenije. Mladi se moramo trdno povezati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, za učinkovitejše izvajanje nove ustave kot tudi kongresnih dokumentov in programa za ZSMS.« Kakšne so — glede na vaše velike obveze — vaše prve konkretne naloge? »Najprej moramo sklicati predsedstvo osnovne organizacije ZSMS, kjer bomo pregledali in pretehtali program, določili roke za izvršitev posameznih nalog. Prva in poglavitna naloga je, pridobiti čimveč novih članov v naše vrste. Na konferenci OO ZSMS je bila izrečena kritika, da vodstvo ne vabi (dovolj zagnano) mladih k sodelovanju. Dejstvo pa je, da so v posameznih akcijah, ki so bile organizirane — delali največkrat in večinoma le člani predsedstva!« VARČUJMO Z ELEKTRIKO! Kako upate, boste v prihodnje resnično vzpodbudili večje število mladih? »Predsedstvo naj bi se v bodoče sestajalo ob določenih akcijah, predhodno pa bi objavilo datum sestanka in povabilo nanj VSE MLADINCE. Ti bi se tako neposredno seznanili z akcijo in bi sprejeli tudi konkretne zadolžitve. Tam bi natančno odmerili kdo in kdaj mora zadane naloge izvršiti.« »Na tej ustanovni konferenci OO ZSMS »D« so kritično ocenili preštevilne sestanke in sklepe, ki niso bili nikoli izvršeni. Prav tako pa so si bili vsi edini, da je nekaj akcij iz preteklosti zaslužilo vso pohvalo. Posebej velja pohvaliti dobro pripravljen kviz »Kaj veš o delovni organizaciji« pa organizirano pomoč delavcem pri učenju za pridobitev osnovne izobrazbe. Prav tako je pohvalna anketa, s katero idejnopolitična komisija OO ZSMS »Dekorativne« anketira svoje nove člane.« Vemo, da deluje oz. bo delovalo v okviru koordinacijske komisije OO ZSMS pet komisij. Zanima nas, kakšna bo naloga koordinacijske komisije: »V tej komisiji bodo sodelovale ostale komisije: idejnopolitična, komisija za šport, za informiranje, za kulturno dejavnost in na novo ustanovljena kadrovska komisija, katere člani bodo predsedniki posameznih aktivov (le-te moramo tudi še ustanoviti).« Tov. Koščeva je še kritično ocenila udeležbo na ustanovni konferenci osnovne organizacije ZSMS in poziva vse mlade iz OZD »Dekorativne«, ki še ne delujejo v organizaciji, naj čimprej začno z aktivnim delom. S tem si bodo pridobili občutek pripadnosti, večje gotovosti pri uveljavljanju, izobraževanju, športnem udejstvovanju — in ne nazadnje — njihovi konstruktivni predlogi bodo našli hitrejšo pot do uresničevanja. MLADINCI! ZSMS JE PRAVA ORGANIZACIJA ZA PRAVE LJUDI. P. s.: V prihodnjih številkah bomo predstavili tovariše iz posameznih delovnih komisij OO ZSMS in njih naloge za tekoče leto. >-***>M-***+>M-***H-********++******************++**-*->m-**> Novi sekretar OOZK Nastopil je svojo novo dolžnost sekretarja osnovne organizacije ZK tov. Franc Dobnikar. Za sekretarja je bil izvoljen na redni letni konferenci OOZK 25. januarja 1975. Osnovna naloga, ki jo trenutno komunisti intenzivno rešujejo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je, ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v naši tovarni. Obenem komunisti poudarjajo tudi nujnost po povečanju idejnopolitičnega izobraževanja svojih članov in tudi članov ostalih družbenopolitičnih organizacij. Letna konferenca OOZK obvezuje vse komuniste naše OZD, da sprejete sklepe v predvidenem času izvršijo. Naloga OOZK je tudi, da sproti rešuje probleme, ki jih ji nalaga občinski komite ZKS Ljubljana-šiška in ostali partijski forumi. O posameznih akcijah OOZK bomo vse člane ZK našega kolektiva nadalje obveščali tudi preko našega glasila. * ★ k ★ * lir ★ * ★ * ★ k k k k k k k k k k k k k k k iOf**********5f**>Mof)Mof****)f****************>Mof****r****> 25. 1. 1975 so imeli gasilci »Dekorativne« svoj redni letni občni zbor. O nekaterih problemih, ki so jih obravnavali, nam poroča tov. Krvina Anton, predsednik PIGD »Dekorativne«. Na občnem zboru 25. 1. 1975 so opozorili, da je v podjetju še vedno precejšnje število gasilcev, ki še niso bili izprašani. Prišla bo občinska komisija, ki bo izvedla preizkus znanja v gasilskih veščinah za te tovariše. Gasilci »Dekorativne« so doslej vsako leto enkrat obšli vso tovarno in od človeka do človeka preizkušali znanje in pripravljenost ob morebitnih požarih. Inštruirali so delavce, kako morajo ravnati z gasilnimi aparati. Take obhode bodo odslej gasilci opravljali dvakrat letno. Tov. Krvina je poudaril, da je predpogoj za varnost pred ognjem — kar gasilci venomer ponavljajo — čistoča na delovnih mestih. Zlasti je to pomembno v proizvodnji sami. V vseh treh tkalnicah je npr. 155 motorjev, katerih vsak je potencialna nevarnost za nastanek požara. Pri teh strojih se neprestano nabira puh od tkanin, vse te naprave pa čisti le 6 čistilk. Ta podatek jasno pove, da morajo tudi tkalke same paziti na čistočo — vsaka na svojem delovnem mestu. Še posebno bo treba paziti pri novih Gunne strojih, ki se mnogo hitreje obračajo, prah se hitreje nabira in s tem je možnost požara povečana. Zato so gasilci na občnem zboru skupaj z delovodji sklenili, da bodo namestili k tem strojem še dodatno število gasilnih aparatov in to v neposredno bližino, saj pri morebitnem požaru odločajo sekunde. Gasilci so veseli splošne pripravljenosti delavcev na požar in na porast zavesti o nujnosti za pripravljenost na požar. Seveda se še pojavljajo neresneži, ki brez potrebe praznijo gasilne aparate in s tem dajejo gasilcem dodatno nepotrebno delo. Kot v tkalnici, so tudi v pripravljalnici in apreturi podobni požarni pogoji. V prvi se kopiči material, v drugi pa blago. V oddelku apreture je potrebno posebej paziti pri stroju Famatex, ki proizvaja 150 °C temperature in ob prahu (ki se nabira v zaprtih komorah samega stroja) lahko pride do samovžiga. Gašenje požara je tu še težavnejše kot sicer. Zadnji požar na tem stroju je bil 10. 2. 1975 in zahvala za pravočasno gašenje gre predvsem prisebnosti delavcev, ki so hitro in brez panike ukrenili vse potrebno. V apreturi bodo namestili nekaj novih gasilnih aparatov — bliže Famatexovemu stroju. Ravno zaradi prej povedanega bo potrebna še večja pripravljenost in dobra postavitev gasilnih aparatov pri novem Famatex stroju, ki bo proizvajal še višje temperature od prejšnjega. Gasilci imajo mnogo na novo zadanih nalog in problemov, vendar pa jih najbolj teži dejstvo, da še vedno ne zaležejo neprestana opozorila v zvezi s kajenjem — zlasti na mestih, kjer bi morebitni požar povzročil največ škode v podjetju — npr. skladišče materiala (med tkalnico in pripravo) in skladišče gotovega blaga pri adjustirnici. Potrebno se je zavedati, da je na teh dveh mestih nakopičeno blago velike vrednosti in bi razen škode, ki bi jo povzročil požar, padla skoraj izključna odgovornost na delavce zaradi nepazljivosti (kajenje). Na koncu je tov. Krvina pohvalil ženske delavke, ki so se pri preizkusih ravnanja z gasilnimi aparati zelo dobro izkazale, nekatere med njimi pa so že tudi pogumno gasile manjše požare! GASILCI V AKCIJI, VEDNO PRIPRAVLJENI, VEDNO NA MESTU! O gasilcih in njihovih problemih v naši tovarni Osvetljenost delovnih prostorov in delovnih mest Dr. Pogačar Pravilna ocena svetlobne tehnike in higienskih pogojev delovnega svetlobnega okolja se naslanja na fizikalne definicije, brez katerih ni svetlobnega komforta. Iz tega razloga navajam definicije in enote, ki so podlaga svetlobni ureditvi v delovnih prostorih. Osvetljenost je gostota svetlobnega toka na osvetljeni površini. Enota merjenja je luksi 1 IX), kar pomeni jakost svetlobe ene sveče (lumen), ki pada na 1 m*. Ameriška in angleška mera je foot-candel (ft-cd). Ft-cd preračunamo v lukse, če Ft-cd pomnožimo z 10,76. Bleščenje nastane zaradi zelo velikih svetilnosti ali pa zaradi kontrastov osvetljenosti v vidnem polju. Predstavljajo ga lahko različno močna svetila v ozadju, (npr.: defekten avto, ki ima ponoči dolgo in kratko luč ali pa močan odboj (sončnik) žarkov na kovini ali steklu). Kontrast je občutek razlike dveh svetilnosti v vidnem polju. Obe svetili vidimo istočasno ali pa se svetili hitro prekinjata in hitro menjata. Velikost kontrasta merimo s količnikom: Bi — B2 B, Pri planiranju umetne svetlobe moramo poznati tipe svetil, ki bolj ali manj direktno mečejo svetlobo na delovna mesta. Razlikujemo: — direktno osvetlitev — svetlobni tok pada 90—100 % direktno na osvetljene površine, taka svetlobna telesa so učinkovita in racionalna pod pogojem, da je možno preprečiti bleščenje (žarnica brez senčnika); Na splošno so svetila brez senčnikov ali pa z zelo majhnim zasenčenjem presvetla in niso uporabna za dalj trajajoče in zahtevnejše vidne naloge, ker povzročajo bleščenje. Nameščena so lahko le v majhnih prostorih izven vidnega polja. Svetila so lahko vdelana ali zelo poglobljena v strop. V tem primeru jih uporabljamo za daljše prehode in hodnike, ki niso namenjeni za delo. — pretežno direktna osvetlitev — večji del svetlobnega stožca pada na delovno mesto (60—90%), manjši del svetlobe se reflektira ob strop in stene; — difuzno ali pol-direktno svetlobo dajejo svetila, ki pošiljajo 40 —60% svetlobnega toka na delovno osvetljeno površino, preostala svetloba pada na strop in se reflektira v okolici; — pretežno indirektna svetloba prihaja od svetil, ki mečejo 10— 40% svetlobnega toka pravokotno na delovno površino; Indirektno svetlobo dajejo svetila, ki pošiljajo celotni snop svetlobe v strop. Za splošno razsvetlitev delovnih prostorov jih ne moremo uporabljati. Uporabljamo jih pa lahko takrat, kadar reflekt-no direktne svetlobe na delovnem mestu ne moremo korigirati. V tem primeru uporabimo poleg direktne ali difuzne svetlobe tudi indirektno svetlobo. Nekaj napotkov pri planiranju razsvetljave. V tovarnah in uradih so v uporabi trije glavni načini osvetlitve: — enakomerna splošna razsvetljava, — splošna razsvetljava in razsvetljava delovnega mesta. — splošna razsvetljava, ki upo števa večjo ali manjšo osvetljenost delovnih mest. Izbira tipa osvetlitve je podvržena vidnim zahtevam delovnih mest. Enakomerna splošna osvetlitev Dosežemo jo takrat, kadar so svetlobna telesa v delovnem prostoru enakomerno razdeljena. Osvetlitev je na vseh mestih delovnega prostora enaka. V uporabi je predvsem v obratih, ki nimajo stalnih delovnih mest. Npr.: mehanične, montažne delavnice in podobno. Svetila splošne razsvetljave morajo biti kolikor je mogoče visoko nameščena in vsa v isti višini. S tem preprečimo bleščenje, porazdelitev svetlobe pa je čim bolj enakomerna. V zelo visokih prostorih lahko svetila porazdelimo in namestimo močna svetila, ki obdrže enako osvetljenost prostora ob boljši ekonomiki. Splošna in lokalna razsvetljava Omenjena vrsta razsvetljave upošteva poleg splošne osvetljave prostora še posebej osvetlitev posameznega delovnega mesta v taki meri, ki ustreza vidnim zahtevam delovnega mesta, pri kateri oko delavca ne trpi in pa tudi povsod tam, kjer so kontrasti med delovno okolico in delovnim mestom preveliki. S tem povečamo varnost na prehodih in transportnih poteh, ki so zaradi slabe vidljivosti pogosto vzrok nesrečam. Zaradi kontrastov, ki nastanejo pri prevelikih razlikah med splošno in lokalno razsvetljavo je nujno upoštevati pravilo, da mora poprečni svetlobni nivo splošne razsvetljave dosegati najmanj vrednost, ki predstavlja kvadratni koren lokalne razsvetljave (npr.: če ima delavka osvetljeno neposredno delovno mesto s 625 luksi, mora znašati splošna razsvetljava najmanj /625 = 25 luksov). Standardi posameznih držav, predvsem nerazvitih. Splošna razsvetljava, ki je ojačena nad posameznimi delovnimi mesti. Porušen je v tem primeru sistem enakomernih razdelitev svetil na stropu kakor tudi višina nameščenih svetil. Uporaba takega sistema svetil je potrebna pri velikih strojih, ki zatemnijo ozadje ali pa npr. v delavnicah pohištva in montaže. Velja pravilo, da morajo biti vsi deli prostora dovolj osvetljeni. Podoben sistem je v veljavi tudi v uradih, projektivnih birojih in podobno. V tem primeru se skušamo posluževati priporočil o maksimalnih distancah med svetlobnimi telesi. Velikega pomena je tudi izbira položaja svetila v odnosu do pisalne mize ali risalne deske. S pravilnim nameščanjem svetila je možno odkloniti vse prekomerne reflekse. dr. Franc Pogačar (se nadaljuje) SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI! Iz ustanovne konference osnovne organizacije ZSMS V soboto dne 8. 2. 1975 ob 9. uri je bila sklicana ustanovna konferenca OO ZSMS »Dekorativne«. Po dnevnem redu je najprej poročal tov. Franko (dosedanji predsednik AMD) o delu v preteklem letu. Predsedstvo AMD je imelo v letu 1974 šestindvajset sestankov. Skoraj na vseh sestankih je sodeloval tudi sekretar OOZK. AMD je sodeloval z OKZM — na setankih, ki jih je slednja sklicevala. V letu 1974 so »Dekorativno« obiskali mladinci iz »Krapinske tekstilne industrije«, s katerimi poteka že dalj časa sodelovanje. Krapinske mladince so »dekorativci« po ogledu tovarne odpeljali na ogled škofjeloškega gradu. Nekaj dni kasneje so bili mladinci iz »Dekorativne« povabljeni v Krapino — kot člani žirije pri tekmovanju »Mikrofon je vaš«. V preteklem letu je bilo pripravljenih tudi nekaj razgovorov in predavanj o temah, ki so bile aktualne. Programi komisij so bili zadovoljivo realizirani. AMD je s predavanjem opozoril na stanovanjsko problematiko mladih. Mladinci so se v pogovorih in izmenjavi mnenj sestajali z mladimi delavci iz »Rašice«, »Mure« in KTI. Pri organiziranosti v športu se mladinci v letu 1974 niso ravno izkazali. Pohvala gre smučarjem, ša-histom in strelcem. Ob dnevu mladosti so na občinskem tekmovanju (šiška) sodelovali tudi mladinci iz »Dekorativne«. V bodoče je zaželjeno, da bodo novoizvoljeni člani OO ZSMS — odgovorni za športno dejavnost — bolj predani delu. Iz programa za tekoče leto velja poudariti nekaj novosti v organiziranosti mladincev. 1. ZMS se je preimenovala v Zvezo socialistične mladine Slovenije — t. j. ZSMS. 2. Dosedanjim komisijam za šport, informiranje kulturno dejavnost in IDP se pridruži še nova — kadrovska komisija — ki bo združevala predsednike aktivov ZSM »Dekorativne«. Ti pa bodo izvoljeni brž ko bo končan proces prehajanja organizacije v TOZD-e. 3. Programirane so naloge posameznih komisij po mesecih — dc konca leta 1975. 4. Predlagani in izvoljeni so bili novi predsedniki in člani predsedstva OO ZSMS: Predsednik: Kosec Sonja, sekretar AMD, član IOS, član ZK Sekretar: Franko Ignac, predsednik AMD. član ZK Člani: Pomožni obrati: Prelogar Dušan Pripravljalnica: Tiršek Jelka, član predsedstva AMD, član ZK Skočir Regina, član predsedstva AMD Cvijič Anica, član ZK Lampret Marija Gomboc Zlato Pletilnica: Bukovec Bosiljka Tkalnica: Mihovec Mira, član ZK Rožanec Tatjana, član ZK, član predsedstva AMD Kosi Angelca, član ZK Galič Belkisa, član ZK Klančar Marinka, član ZK, član predsedstva AMD Valjavec Janez Šivalnica: Laznik Vera Šmidlehner Nada Mokorel Vili, član ZK, pred. kul. kom. pri AMD Polenšek Janez, član ZK Plemenitilnica: Kropar Zdenka Kristan Lojzka Černejšek Stane, član ZK Upravne službe: Jarebica Željka, član ZK, član OK ZSMS Ljubljana-šiška Rink Silva, član ZK Burič Nada Pestotnik Franci Galič Ibrahim Sprejemamo nove sporazume PISMO VOJAKA Spoštovani tovariši! Minilo je več kot mesec dni od Novega leta. Res, kar preveč hitro beži čas. Takrat sem prejel od vas 25 tisočakov, za kar se najlepše zahvaljujem. Nisem si mislil, ko sem odhajal na odslužen j e vojaškega roka, da se me boste tako radi spominjali. Tudi jaz sem v mislih veliko z vami. Večkrat pa mislim na delo v tovarni in na svoje kolege. Kmalu se bomo zopet videli, ker imam le še tri mesece za odslužiti (zdajle še dva — op. novinarja). Za Novo leto nisem bil doma in zaradi tega vas nisem obiskal, kakor sem vam v zadnjem pismu napisal. Meni je tu dobro. Dosti dela imam in veliko zanimivega doživim. Za danes dovolj. Prejmite lepe pozdrave prav vsi v tovarni od vojaka JANIČIJEVIČ Zorana V novem letu smo sprejeli naslednje sporazume na področju gospodarstva: 1. samoupravni sporazum z ŽTP Ljubljana o delnem nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov v TOZD združenih v železniško gospodarstvo in železniško transportno podjetje Ljubljana, za leto 1974. (Tudi naša samoupravna delovna skupnost je s sporazumom združena v interesni skupnosti za železniški in luški promet, tu združuje tudi del svojih sredstev v obliki posojila. Ker se predvideva v zaključnem računu ŽTP Ljubljana za leto 1974 bilančna izguba v višini 550 milijonov dinarjev in, ker ta ni nastala zaradi dogovorjenih cen prevoza v okviru samoupravne interesne skupnosti, smo se sporazumeli, da člani te skupnosti delno pokrijejo primanjkljaj tako, da se v interesni skupnosti zbrana sredstva iz 1973. in 1974. leta namenijo za nadomestilo izgube transportnega dohodka v ŽTP Ljubljana v letu 1974. Naše podjetje torej odpiše s tem sporazumom posojilo 1,795.183,30 din v korist ŽTP Ljubljana.) 2. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva — za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v dobi desetih let. (S tem sporazumom se tudi naša OZD obvezuje, da bo namensko izvajala za realizacijo programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane do 3,5 % od ostanka dohodka — po ostalih poravnanih obveznostih.) Na področju družbenih dejavnosti je bil sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti Slovenije in samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za raziskovanje v občini Ljubljana-šiška. OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASILU Najhujša štiri leta Ob tridesetletnici osvoboditve domovine začenjamo objavljati spomine naših članov kolektiva, udeležencev NOB. Tokrat ima besedo tovariš Bernard Bernat: Že pred vojne sem bil kot tehnik uslužben v »Stori«, predhodnici naše današnje »Dekorativne«. Tu sem delal tudi, ko se je začela vojna. Preden bi govoril o samih vojnih letih, naj posežem nekoliko nazaj v leta tik pred vojno, da bežno nakažem vzdušje v katerem sem živel in ki me je kasneje »nagnilo na pravično stran.« V tekstilni industriji, kjer sem delal že takrat, je bilo mnogo tujih strokovnjakov-tehniko v in inženirjev kot tudi mojstrov. Ti so bili povsod privilegirani — tako pri plačilu kot pri odmerjanju odgovornosti pri delu in tudi pri količini dela. Mi Slovenci smo bili slabše plačani, manj upoštevani in zaupali so nam le delovna mesta, ki niso bila vodilna. Seveda se je to dogajalo predvsem zato, ker so bili tudi premnogi lastniki tovarn in podjetij tujci ali pa nemškutarsko nastrojeni Slovenci. Že pred vojno je obstajalo društvo inženirjev in tehnikov-tekstil-cev in tam smo se močno borili za večjo veljavo našega strokovnega kadra. Povsod, na vsakem koraku se je čutila napetost in nestrpnost med različno mislečimi ljudmi. Takrat je že bila zasedena Češka, šlo je za Poljsko — in bližnja grožnja vojne je ljudi že začela uvrščati glede na njihove nazore in zavest. Svoj svetovni nazor sem si začel oblikovati že v zgodnji mladosti. Oče mi je po spominih iz prve svetovne vojne pripovedoval o premnogih dogodkih, ki so ustvarjali v meni podobo o pravičnosti sveta. Bili smo petčlanska družina z majhnimi zaslužki in čutili smo vse stiske in pomanjkanja svojega družbenega sloja. Moj oče je bil mizar v Tobačni tovarni, eden od bratov — po poklicu zobotehnik — pa je bil sedem let brezposeln. Bilo je vroče, sončno poletje 1941. Po končanem delu v tovarni smo se hodili kopat na Savo. Bila nas je majhna druščina; tam, ob Savi, so se začeli naši prvi stiki z ilegalo. Med fanti, ki smo hodili na savski prod, je bil tudi nek tovariš Pepe Zornada. Ta je bil že pred vojno komunist, bil je že organiziran v OF in nam je tam začel razlagati politično situacijo ter nas z veliko govorniško sposobnostjo pridobival za delo v ilegali. Doma sem bil za Bežigradom, kjer sem tudi začel s svojim ilegalnim delom. V tovarni so kmalu po začetku vojne uvedli nočno delo, bili so uvedeni vsi ukrepi za zatemnitev pred bombnimi napadi ponoči. Podnevi je proizvodnja stala. Ravno zadaj za tovarno je tekla nemško-italijanska meja z zapornicami, kjer je bilo vedno polno vojaštva. V sami tovarni je vojna med ljudmi različno odjeknila. Mnogi delavci so bili kmečkega izvora in so se od dogodkov »bogaboječe« ogradili. Tisti pa, ki smo delovali aktivistično, smo se vsi med seboj poznali in bili pri delu zelo previdni. Ilegalne časopise smo razpečevali le preko naj zanesljivejših ljudi. Na svojem terenu sem delal podobno kot ostali aktivisti; zbiral material za partizane in ga pri poverjeniku na terenu oddajal. Tam smo dobivali nadaljnja navodila, časopise za raznašanje in ostalo. Tako mi je tekel čas do poletja 1942, ko so me, »na dan napada na Rusijo«, prijeli v cestni raciji. Nekaj dni sem prebil na zaslišanju v nekdanji Belgijski kasarni. Vse v raciji ujete so gnali mimo izdajalcev in »ekspertov« in nas tako »prebrali« za koncentracijsko taborišče. Nekaj dni za mano je prišlo v kasarno še veliko število ljudi, ujetih v masovnih racijah po Ljubljani. Nabralo se nas je za transport in ko so nas peljali proti železniški postaji, jim je zmanjkalo »lisic«, tako da smo korakali vklenjeni po dva in dva. Zmašili so nas v živinske vagone in vso noč smo se vozili. Proti svitanju se je vlak ustavil, še nekaj kilometrov peš in bili smo v zloglasnem Gonarsu. Po poti skozi vasi so nas tamkajšnji ljudje zmerjali in pljuvali. To je bil začetek moje internacije. Hrane smo dobivali malo, mnogo jih je obolelo in pomrlo. Doživeli smo pobeg naših slovenskih funkcionarjev. Od takrat so se že sicer strogi taboriščni ukrepi še poostrili — neprestani apeli, kontrole, pregledi, so se vrstili. Vojaki so za vsako opazko ali obotavljanje jetnikov lahko streljali. Nekoč nas je v taborišču obiskal nek kardinal iz Rima. Nago voril je Slovence, naj mu nekaj po slovensko zapojejo (upal je, da bo slišal kakšno cerkveno); doživel je hud polom, kajti vsi v en glas smo zapeli: »Hej, Slovani«. Nekje v decembru 1942 so me še z drugimi Slovenci preselili iz Gonarsa bolj na jug v taborišče Renicci. Tam smo bili nagneteni po šotorih, zunaj je bil hud mraz, sneg, hrana je bila še mizernejša kot prej; doživeli smo tudi poplavo, ko je bližnji hudournik prestopil bregove. Neprestano so nam pretili, da nas bodo eksportirali dalje v Afriko. Končno je prišla pomlad 1943. in italijanski vojski se je bližal propad. Na neprestane prošnje, ki jih je pisala italijanskim oblastem moja bolna mati, so me z enim zadnjih transportov izpuščenih pripeljali nazaj v Ljubljano. Imel sem srečo, nenavadno srečo, saj je italijanska vojska kapitulirala nekaj dni kasneje in preostali naši taboriščniki so se morali peš vračati domov. Po vrnitvi domov sem se zopet zaposlil, in nadaljeval s svojim ilegalnim delom do konca vojne, ne da bi me bili prijeli Nemci. Hitro so minili čudoviti dnevi svobode, ki mi jih je kalila misel na padlega brata, katerega smrt smo mami vse do zadnjega prikrivali. Bernard Bernat dekorativna "0 Q DUAjlDJO>|ap Spomini na vojni čas Ob dnevu žena smo povabili tov. Luzarijo Korla, (konfekcionarko pri polnjenju blazinic v šivalnici), da nam obudi spomin na vojna leta, ki jih je sama preživela kot aktivna udeleženka v NOB. Tovarišica Korla je po rodu Dalmatinka, doma z Dugega otoka, iz vasi Luka. Ni še minilo 20 let, odkar je prišla v Slovenijo z bratom — oficirjem in že 17 let dela v »Dekorativni«. Tovarišica Korla pravi, da je tisti čas leta 1941 že tako daleč, da se mora prav potruditi, če se hoče vsega po vrsti spomniti. Seveda, so pa trenutki, ki se v človekovem spominu globoko zasidrajo in jih do konca življenja več ne pozabiš. Vojna je bila na otokih morda nekoliko drugačna kot na kopnem, izdajalcev skoraj ni bilo in, kadar ni bilo v bližini okupatorjev, so otočani drug drugemu na očeh zbirali material za partizane, ženske so prale partizanom perilo in povoje, moški pa — saj jih sploh ni bilo! Nekateri so takoj odšli v partizane, preostale pa so pobrali Italijani ob racijah, ko so prihajali na otok in iskali partizanski ra-njenski tabor. V vasi Luka, od koder je doma tov. Korla, je bilo hudo, vendar so ženske, že zaradi skope zemlje in trdega življenja, ki so ga bile vajene, kar hrabro prebile tista leta. V eni od sosednih vasi je bilo še huje, saj so moške segnali skupaj, jih pobili, vas pa požgali. »V vojnem času je bilo najhuje s hrano,« se spominja tov. Korla, »in še tisto kar smo imeli, smo delili — nekaj za partizane in nekaj zase.« »Sicer je bila zemlja pri nas vedno borna, a zdi se mi, kot da ni med vojno čisto nič rodila.« Ženske v Luki so se najprej včlanile v AFŽ, kamor jih je organizirala neka študentka medicine, po rodu vaščanka. Preko te tovarišice so žene, med njimi tudi tovarišica Luzarija Korla, prvič začele delovati. Kasneje, na začetku dvainštiridesetega leta, je vaški učitelj zbral še posebno hrabra med dekleti za SKOJ. Tudi tu je začela delovati tovarišica Korla in — leto pozneje je bila že sprejeta v partijo. Zanimivo je, kot povzemamo po pripovedovanju tovarišice Luzarije, da je bil na Dugem otoku najhujši čas vojne — do kapitulacije Italije; takrat so po otoku patruljirali in strahovali Italijani in četniki. Večkrat so izvrševali racije po vaseh in kljub temu, da so vaščani »skoraj vsi vse vedeli«, ni nihče izdal partizanov. »Spominjam se, bilo je leta 1943, ko je iz tabora ranjenih partizanov na otoku pobegnil raztrganec in izdal Italijanom vse vaščane, ki jih je prepoznal, da so sodelovali s partizani.« »Tisti pobegli ni bil domačin, prišel je k partizanom s kopna.« »Mi smo zvedeli od gostilničarja iz sosednje vasi (ta se je dobrikal oblastem), da bo naslednji dan racija.« »Tako smo imeli čas, da smo se pomenili, kako je treba govoriti in kaj zanikati.« »Nihče ni Italijanom ničesar izdal.« »Meni so naslonili pištolo h glavi in zahtevali, naj čitam z listka besede »govorim laž«. Jaz pa sem kljub temu venomer prebirala »govorim istinu«. Nekaj dni so nas pestili, pa nam niso prišli do živega. Iz besa in za kazen so ob tej priložnosti pobrali še vse preostale moške iz vasi in jih odgnali v internacijo.« Ob kapitulaciji Italije so doživljali na otoku posebne trenutke. Tam je vse kazalo, da je vojne konec, moški so se vrnili iz koncentracijskih taborišč, partizani so prišli iz gozda in s čolni preko morja. Bile so velike »fešte«, kresovi so goreli na vzpetinah in zastave so vihrale vsenaokoli. Bilc? je to kratko veselje, kajti vojne še ni bilo konec. Nemci, ki so prišli, res niso bili na otoku tako pogosto kot prej Italijani in četniki, zato pa so pobrali vso živino, mnogo živeža, vino pa so spuščali iz »bačev«, kar ga niso popili sami. Partizani so se zopet skrili v goščavo ... »Mi pa smo z veselimi srci gledali na morje, ko so angleški avioni bombardirali nemške ladje.« Takoj po vojni je bilo na Dugem otoku prav tako kot povsod — primanjkovalo je hrane, oblačil, zdravil, marsikatera družina je ostala brez svojcev, vendar je bil to vesel čas, poln zanosa, bili so skromni, a bili so tudi svobodni. B. Ž. J. ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem za venec delovne skupnosti »Dekorativne«, ter sodelavcem in ostalim za izraženo sožalje in denarno pomoč. Obenem najlepša hvala sodelavkam za spremstvo na njeni zadnji poti. HROBAT Ančka NESREČE PRI DELU V tem mesecu smo zabeležili 9 nezgod pri delu: Delavki je padel plastični zaboj na nogo in ji poškodoval palec, pri delu z zaboji si je delavec odrgnil kožo na zgornji strani prstov leve roke, z vozičkom za blago si je delavec stisnil prst na roki ob steno in si ga poškodoval; delavki je stisnilo roko med bilo in brdo, ker je mojster pognal stoječi stroj brez opozorila. Pri nakladanju bal si je delavec poškodoval roko v zapestju, neki drug delavec je čakal pri mizarju na izdelek in mu je v oko priletela iver; delavka se je vrezala v mezinec na roki, ko je z električnimi škarjami rezala blago, spet druga si je poškodovala prst na roki pri odpiranju vrat. Delavko je povozil viličar in ji poškodoval palec na nogi. Vse te nesreče zopet opozarjajo vse naše delavce na večjo pazljivost in varovanje svojega zdravja. ALI STE VEDELI kdo je bila Rosa Luxemburg? Rodila se je 1871. leta v Za-mosčju na Poljskem, končala gimnazijo v Varšavi, tam tudi študirala, nato pobegnila kot ilegalka v Ziirich, kjer je tudi doktorirala na temo »Industrijski razvoj Poljske«. Že kot študentka je postala članica ilegalne Poljske partije Proletariat. Iz Švice je prešla v Nemčijo, kjer je sodelovala pri ustanovitvi KP Nemčije. Napisala je številne znanstvene razprave iz politične ekonomije, bila nekajkrat zaprta, 15. 1. 1919 pa je bila po neuspehu nemških delavcev v januarskih bitkah ubita skupaj z Karlom Lieb-knechtom. Rosa Luxemburg je bila v zgodovini delavskega gibanja ena prvih visoko izobraženih žena, ki je vse svoje življenje posvetila revoluciji. Bila je tudi ena od pobudnikov druge internacionale. ŠPORTNA NOVICA 20. 2. t. 1. je sindikalni svet občine šiška priredil smučarsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Soriški planini: Iz naše tovarne se je tekmovanja udeležilo šest fantov in eno dekle. Medtem ko so fantje dosegli rezultate od 20. mesta dalje, je edina predstavnica deklet — tovarišica Egart Slavka dosegla odlično 1. mesto med ca. 88 prijavljenimi. Vreme je bilo sončno, močno vetrovno, proga je bila ledena. Dolžina proge za ženske je bila 450 metrov in postavljeno je bilo 21 vratič. Upamo, da bo ta uspeh vzpodbudil tudi ostale športnike med nami! Kronika VSTOPI: Plak Božidar — pripravljalnica Žokalj-Jesih Bojana — upravne službe Garvanovic Bur o — plemenitil. Lukežič Borut — šivalnica Ris Danilo — plemenitilnica IZSTOPI: Ilijevič Milan — v preizkus, dobi Metelko Anica — v preizkusni dobi Jakše Radojka — pismeni sporazum Bricelj Marko — služenje vojaškega roka Cvetko Milan — služenje vojaškega roka Kožuh Ivan, vajenec — prenehanje učnega razmerja POROKE: Kogoj Dragica, poročena Možina Leskovec Anica, poročena Petrič Ruperčič Martina, poročena Ke-celj Oštarjaš Marija, poročena Juri-činec Kajzer Marija, poročena Kramberger Omahna Jožica, poročena Vižin ROJSTVA: Juričinec Marija, sin Ninkovič Manda, Kovačič Marija, sin DELOVNI JUBILEJI: po 10 let: Ambrožič Alojz po 15 let: Kužnik Ivana, Maček Pavla, Pan-tar Marija, Fikfak Mafalda, Gruj-čič Marija, Rudnički Gordana, Židov Bariča HUMOR iz knjižice »Humoreske z napako« žarka Petana: ON IN ONA On je bil bogat. Ona je bila revna. Denar ju je združil. Tisti denar, ki ga je On imel preveč, Ona pa premalo. Bila sta kot ustvarjena drug za drugega. On je bil star, Ona je bila mlada. Ona je mislila, da je On starejši. Preden je umrl, se je ob njem postarala. Ona je bila bogata, On je bil reven. Denar ju je združil. Tisti denar, ki ga je Ona imela preveč, On pa premalo. Bila sta kot ustvarjena drug za drugega. Ona je bila stara, On je bil mlad. On je mislil, da je Ona mlajša. Kljub temu ni počakal, da bi umrla. Vzel ji je denar in jo pustil. On je bil mlad in bogat, Ona je bila stara in revna. On je porabil PISMENE POHVALE: Pohvalo zaradi uspešno zaključnega šolanja za mlade komuniste so prejeli: Zabret Milan, Kosec Sonja, Jambor Rada, Gregorčič Izidor, Mihovec Mira, Galič Belkisa, Ficko Štefan, Popovič Anka, Trobec Jožica, Nika čamil in Jakovljevič Miladinka. Strle Marija je prejela pohvalo zaradi pravočasne odkrite napake pri snovanju. Kosi Angela je prejela pohvalo zaradi uspešnega poučevanja tkalk na GUNE strojih. Bezlaj Vinko, Krešič Anton in Rotar Adolf so prejeli pohvalo zaradi hitre in strokovne montaže GUNE strojev. Šujak Cazim je prejel pohvalo zaradi izredne prizadevnosti in vestnosti pri delu. Kravcar Tilka, Žlebnik Danica in Rebolj Majda so prejele pohvalo zaradi dolgoletnega požrtvovalnega dela na področju obračuna OD ter pomoči pri prenosu obračuna OD na računalnik. Orehek Edvard je prejel pohvalo zaradi uspešne organizacije obračuna OD na računalnik. S tem delom je bistveno prispeval k boljši organizaciji poslovanja v naši OZD. Pismena opozorila je prejelo 18 delavcev. ZA NAŠE MALE Niko Grafenauer Kaj je na koncu sveta? Na kvizu za bistre živali, so čudno modrost spraševali. »Pove naj,« so rekli, »kdor zna, kaj je na koncu sveta?« »Na koncu sveta?« je beseda zamikala najprej medveda. »Na koncu sveta? Hm, seveda, na koncu sveta je panj meda.« »Na koncu sveta?« ugiba kura. Mine minuta, pol ure, ura ... »Na koncu sveta,« udari v črno, »na koncu sveta je zlato zrno.« Goska si beli belo glavo: »Na koncu sveta? Kaj bi bilo?« »Na koncu sveta?« tuhta krava, »na koncu sveta rase trava.« »Na koncu sveta?« reglja žaba, »tam nam prede večkrat slaba, tam je velik počen lonec, v njem je vsake zgodbe konec.« (Iz knjige pesmi za otroke »Kaj je na koncu sveta?« — Nika Grafenauerja) Izpopolnjevanje izobrazbe ni nikoli prepozno Jeseni se je 25 naših delavcev odločilo z izrednim šolanjem dokončati osemletko. Od 25 prijavljenih jih redno posluša in hodi na predavanja približno 15. Potrebno je poudariti, da so našim delavcem pri učenju v pomoč številne olajšave: OZD jim je preskrbela vse potrebne učbenike, predavatelji prihajajo en krat tedensko v tovarno (sobota, nedelja) in tudi izpiti se vrstijo v sami tovarni. OO ZSMS je organizirala tudi pomoč delavcem pri učenju ob izpitih. Po vsakem končanem seminarju iz določenega predmeta pride na vrsto izpit. Največ ur pouka so imeli doslej iz slovenščine, matematike, nekoliko manj iz kemije in biologije. Nižje razrede (5. in 6. razred) opravljajo tri delavke, ker pa jih je malo, hodijo na predavanja in izpite na »Delavsko univerzo«. Večina obiskovalcev tega seminarja zelo pohvali način, kako je dopolnilno šolanje pripravljeno in izraža željo, da bi po končani osemletki šolanje nadaljevali. Vajdič Štefka denar in se postaral. Torej sta oba bila stara in revna. To bi se jima posrečilo tudi brez denar j ŽL Tistega denarja, ki je vedno v napačnih rokah. USODNA NAPAKA Sestajala sta se vsak torek. (Ob torkih je bil namreč njen mož dežurni). Zato jo je klical »moj tor-ček«. Zelo sta se ljubila. Nekoč pa je ljubimec zagrešil usodno napako. Rekel ji je »moja sredica«. Pri priči ga je zapustila in poslej je prebila sleherni torek doma. Morebiti tudi zato, ker je bil od tistih-mal njen mož dežurni ob petkih. dekorativna DUA!iruo>|ep