ZASTOPSTVO m CNIONE PUBBUCRA RAUAKA 8. A^ IOLAMO ESCLUSIVA par ki pnhbllrJt* 61 UNIONS PTJBBUCITA ITALJLANA & Italijansko letalstvo obvlada sredozemsko nebo Dvojna zmaga italijanskih lovcev sovražni letali sta bili sestreljeni, ostala pa Mikabo ažttih letal — Dve so pobegnila iz bitke — Posovni napadi na Malti Operacijsko področje, 28. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: t;vojna zmaga naših lovcev nad piloti angleškega letalstva v osrednjem Sredozemlju, o katerima poroča poročilo 449. glavnega stana Oboroženih Sil, jasno potrjuje ponovno zaradi izrednih okoliščin, v katerih se je borba razvijala, odlično kakovost orožja in ljudi fašističnega letalstva, ki obvlada sredozemsko nebo. Patrola naših lovcev je bila popoldne 26 avgusta, ko je kri zarila vzdolž južne obale Sicilije, okrog 30 km od Capo Scarami-je, nenadoma napadena od skupine sovražnih letal vrste Hurrican. ki je letela precej visoko. Trikrat močnejša sovražnr skupina je bila tudi v bolišem položaju in je imela ugodnejše pogoje za borbo. Italijanski lovci niso niti trenutek pomišljali in so se takoi nrn'-'vi'i m T^- looruku obstreljevalo sovražne oklopnt oddelke. Angleška letala so odvrgla mno-50 bomb na Tripilis in Bengazi. Oilo j* nekaj žrtev in »kude. i*rotiletaJsKa obrani v fit-fi^iiziju je sestrelila eno sovražno letalo, ki se je 4e v zraku vnelo. V vzhodni Afriki je nasprotnik sproži j silen napad na naše prednje postojanke pri l olkefitu, Id pa ga junaški branitelji. *e- i>r» so sovražne sile v premoći, tudi s podporo način letal, trdovratno zadržujejo. Na ostalih odsekih gondarske fronte živalmi spopadi naših cet z močnimi sovražnimi oddelki, ki so jim bile prizadejane znatne izgube. Na srednjem Sredozemskem morju so se 1 asa lovska letala spopadla s številčno večjo sovražno skupino. Dve letali tipa Hurrt-cane sta biU sestreljeni. Naaa letala so /nova napadla letališče Mikabo na Malti. Napad na Iran je bil skrbno pripravljen Rim, 28. avg. s. Vdor v Iran je bil dolgo proučevan in pripravljen v vseh podrobnostih, kakor priznava vojaški sodelavec ag-encije Reuter general Gouprh. Vse kaže torej, da je bil napad predmet razgovora ob nedavnem sestanku Churchilla in Roose-velta. Po zatrdilih severnoameriškega tiska so pristojni krogi v Washlngtonu že pripravili popolnoma izdelan nacrt za prevoz vojnega materiala Sovjetom preko iranskega ozemlja. To neprevidno odkritje potrjuje neizpodbitno, da je bil napad Angležev m Sovjetov na Iran že dolgo prej premišljen ki da ga je odobril predsednik Roosevert. >NewB Chronicie* rzpoveduje, da je bil iz vojaških razlogov. Za vzpostavo stalnih stikov v Sovjetsko zvezo, piše list, je nudil samo Iran varno prehodno pot od Perzijskega zaliva do Sovjetske zveze, ki Je prehodna vse leto. Ostale ceste so slabe m selo nevarne. Francija se hote v naprej Berlin, 28. avg. s. V tukajšnjih političnih krogih je zbudila pozornost izjava uradne agencije v Vichvju. ki je sporočila, da v zapadni francoski Afriki ne bivajo nemški državljani. Gre za varnostno mero, ki ima lahko posebno važnost spričo nove angleške teze, po kateri se ne more smatrati za nevtralno državo, kjer se svobodno kretajo Nemci. Z drugimi besedami se je treba uvrstiti brezpogojno v angio-rusko fronto za obdržanje nevtralnosti. Angleško hlastanje za cenenimi uspehi Rim, 28. avg. s. Angleški listi, ki komentirajo akcijo v Iranu, si ne delajo skrbi s opravičevanjem napada na nevtralno državo, temveč grozijo Iranu in vsem ostalim nevtralnim državam. >E>aily Telegraph« pdse, da je nevtralnost nekaterih držav, ki hočejo korakati z Anglijo, pravcata žalitev. List dodaje, da bo usoda Irana poučila ostale države, ki niso hotele zavzeti stališča, da ni mogoče okrniti nekaznovano življenjskih interesov angleškega imperija. To pisanje dokazuje, da se Je Anglija, ker ji ni uspelo nikogar preslepiti z obljubami in tudi ne s propagando o ameriški pomoči ter tudi ne s famoznim! točkami Churchilla in Roosevelta, odločila uporabiti sistem groženj, katerim slede takoj napadi. V komentarjih priznavajo londonski listi cinizem in nasilje Imperialistične politike Anglije, ki hoče dvigniti zahajajoči politični in vojaški prestiž in hlasta po lahkih in začasnih uspehih v najbolj oddaljenih državah, kamor hoče razširiti vojno. iransktti čet Ankara, 28. avg. s. Iz Teherana poročajo, da je rratnski prestolonaslednik prevzel poveljstvo nad iranskimi četami, ki zadržujejo vdor Angležev in Sovjetov na osrednji fronti. Vesti z vzhodne fronte o za ključni ti bor bali v ]t Ukrafbd rx Hitlerjevega vrbovnega stana. 28. av- gtKta. a. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih stl objavlja: V borbah, ki so trajale več dni med graoleaHkoni in limenskim jezerom, Je bila 22. 90VJe»t*Jca armada obkoljena in uničena zapadno od Velike Lake. Mesto Venkije Laki Je Kilo po srditi bitki zavzeto. Zajetih je bik) nad 30.000 ujetnikov n 100 topov. Izredno Krvave izgube sovražnika znašajo nad 40.000 mrtvih. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. avg. s. (DNB). Vrhovno vojno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so oddelki oklopne armade generalnega polkovnika v on Klefota dne 25. avgusta po hudem boju v naskoku zavzeli mostobran v Dnjepropežrovsku in mesto samo. Tudi sovražnikove sile bttzu izliva Dnje-pra in južno od Kijeva, kakor tudi one zadnje, ki so se upirale Se na zapadnem bregu Dnjepra, so bile poražene, deloma v bojih na moža. Vzhodno od Velikega Luka je bila obkoljena in uničena množica 22. sovjetske armade po večdnevnih trdovratnih bojih. Nad 30.000 ujetnikov in 400 topov je padlo v nase roke. Nenavadno visoke izgube sovražnika so ugotovljene z več kakor 40.000 mrtvimi. Med U me ns kim jezerom in Finskim morskim zalivom ter pred Revalom m na finski fronti potekajo operacije se nadalje uspešno. Letalstvo je izvedlo hude udarce na zbiranje čet vzhodno od Kijeva in razdejalo s trajnim učinkom železniško mrežo zapadno od Moskve in v prostora okrog Leningrada. V Finskem morskem zalivu so oddelki bojnih letal potopili 4 sovjetske paroike za prevoz čet s skupno 9©00 tonami, budo poškodovali 4 druge parnike za prevoz čet in dosegli bombne zadetke na enem rušilen in eni ladji za vodstvo flotilje. Dva druga rušilca sta bila hudo zadeta vzhodno od Ribacjega polotoka. Posledice -uskega poraza v Ukrajini Budimpešta. 28. avg. «, Vojaški krogi v Budimpešti zasledujejo z na: več jo pozornostjo in zanimanjem razvoj operacij vzdolž vse vzhodne fronte. Pripominja se, da bodo imeti veliki uspehi v Ukrajini ob-Širne posledice glede vojne moči sovražni- ka.. Sonrjetska R usnja, kri >o »e izjj^rbil* večji del surovin in ijla vnih prometnih zvez, ki bi ji lahko zagotovile rnorebirno o^rhovanje iz tujine. §e je značka v resnih težkocah. Vojaški porazi so samo se poslabšali položaj. Operacije na finski fronti in na Estonskem so dosegle tak ritem, da je mogoče predvideti takojšnje nadaljnje velike uspehe. N>mske čete. ki so pretrgale železniške zveze z Moskvo in Leningradom, so samo še nekaj kilometrov oddaljene od mesta. Zavrnjen napad na Dnjepra Berlin, 28. avgusta, s. V spodnjem toku Dnjepra so skušale nekatere boljše viške topničarke napasti nemške položaje. 15 sovjetskih ladij so nemške strojnice m nemško topništvo zadele in potopile. Topniške akcije Berlin, 28. avg. s. V spopadih v dolnjem toku Dnjepra je nemško topništvo uspešno uničevalo sovjetske položaje na nasprotnem obrežju reke. Uničen je bil sovjetski oklopni vlak in na železniških tirih montiran top. En vlak z municijo je bfl zadet in je zletel v zrak. Nemško topništvo Je zadalo sovražnim četam hude izgube. Številne pehotne edinice so bile razpršene in uničene. Bombe na Helsinki, 28. avg. a. Ob drugem bombardiranju, ki ao ga Izvedla sovjetska letala na Porvoo, je bilo med civilnim prebivalstvom več litev in škode na stanovanjskih hišah. Helsinki, 28. avg. a. Neizprosni m metodični pritisk finskih cet v Karetijslri ožini odstranja takozvani vrpurski žep. Glade te akcije so v uradnih krogih rezervirani, posebno glede imen krajev, ki so bffi doseženi. Razvoj operacij pa kaže. da se hote ohraniti po možnosti -vaje zgodovinske mm javne zgradbe v krajih, ki se sope* vračajo v finsko noaest. preko minskih ovir, so zletele ▼ zrak. Eno trgovsko ladjo s 3.000 tonami je zadelo protiletalsko topništvo in jo zažgalo. Neka sovjetska vojna edinica, ki se je pripravljala pomagati pomiku, je bila večkrat zadeta in se je potopila. Pri zasedbi nekega večjega otoka so se finske čete polastile 8 topov, vlačilca in rnotornega čolna. Anglija se bo]i za Rusijo Rimt 28. avg. a. »Revnoud News* piše doslovno: Najnovejše vesti iz Rusije so zelo neugodne. Sovjetska armada je vzdržala prvi Hitlerjev bliskoviti napad in Rusija je vzdržala tudi drugi napad. Spričo sedanje tretje nremika4ne bitke, ki ogrsia obstoj sovjetske armade, je bila Rusija prisiljena prepustiti sovražniku ozemlja velike gospodarske vrednosti in se večje indu-stri j ske vrednosti. To pisanje angleškega lista je tako v skladu s stvarnotjo, kakor je v nasprotju z vsemi uradnimi m poluradnrmi izjavami angleške propagande o bitki za Rusijo. Lis* je pozval Anglijo, na; kakorkoli pomaga Rusiji, kajti usoda te vojne se odloča na ruski fronti in operacije leta 1941. so odločilne vrednosti. Po mnenju lista naj bi so vsa politika Anglije preusmerila za pomoč boljševizmu. Tudi ameriška pomoč Angliji naj bi spremenila smer in se napotila proti Kavkazu po Sredozemlju in Perzijskem zalivu. List priznava izredno velike izgube sovjetskega letalstva m poudarja, da potrebuje Rusija predvsem bombna letala. Če ne bi bilo sestreljenih 11.000 sovjetskih letal, ne bi lis« pisal o nujni potrebi, ki jih ima Stalin glede letal. Stavek »angleška m severno ameriška krila Stal mu« poja&puje bolj kakor katerikoli članek angleške propagande in židovskega amerišcega tiska, kakšen je vojaški položaj. Velika aktivnost nemškega letalstva ladje v Finskem zalivu Je Berlin, 28. avg. s. V l sovjetsko trgovsko brodovjs utrpelo I poraze. Tri transportne ladK al 28. avg. d. Delovanje letalstva na vzhodni fronti Je bilo ▼ torek podnevi osredotočeno v prvi vrati na sovražnikova letaliflča ter železniška krmača, vzhodno od Dnjeprovega kolena. Kakor pripominjajo k tem akcijam s mero-dajnega mesta v Berlinu, so nemški bombniki z direktnimi zadetki pogodili letalske hangarje in barake na letališčih ter jih porušili. Bomba, ki ao bila vržene zapovrstjo na aovjetako-ruaka letaltarn, ao v mnogih primerih eksplodirale med sovjetskimi letali, postrojenim! na tleh. Z mnogimi direktnimi bombnimi zadetki js bila nadalje sea ter med vojaškimi taborišči. Tudi na centralnem frontnem odseku vzhodne fronte je nemško letalstvo uspešno napadalo sovjetsko-ruske železniške naprave, pri čemer je zle tel v zrak tudi neki tovorni vlak natovorjen z municijo, ki so ga bombe v celo pogodile. Na severnem odseku fronte je nemško letalstvo uspešno napadlo ceete in ške proge ter zbirališča nasprotnikovih čet, pri čemer je sovražnik utrpel vetOss izgube na ljudeh in vojnem materialu. Razen tega je nemško letalstvo na severnem frontnem odseku učinkovito bombardiralo sovražnikove poljske utrdbe in topniška postojanke. Vojaki Italije na pohodu preko Dnjepra Posebni poročevalec agencije Štefani javlja naslednje: Prvega italijanskega vojaka sem srečal v bližini Buga. Prej sem jih srečaval na Madžarskem, v Rumuniji, v Besarabiji in v Bukovim, toda moje srečanje ž njimi na veliki ukrajinski reki je bilo zame poseben izvor toplega čustvovanja in razlog nepopisnega ponosa. Moje misli in moje čustvovanje je bilo globoko vzburkano in vznemirjeno. Kdor se je sam uaeieževai bojev, kdor je tvegal življenje, kdor je žrtvoval svojo kri za domovino, lahko najbolj razume, kaj je pomenilo zame kot Italijana srečanje z vojaka Italije na ruskih tleh. Italijanski vojaki se junaško bore v Gon-darju, vztrajajo v Marmariki proti številno nadmoćnemu neprijatelju, italijanski mornarji se bore na Atlantskem in na Sredozemskem morju, italijanski letalci se Kosajo z neprijateljem v neizmernem zračnem prostoru. Zdaj pa je napočil trenutek, ko se italijanski vojaki in Crne srajce ter italijanski letalci bojujejo na ruskih tleh proti sovjetom. Vsak italijanski človek bi moral vedeti, koliko napora je treba, da se pripravi in uredi ter organizira udeležba italijanskih oboroženih sil v tem velikem sporu. Ni prvič, da se italijanski vojak bojuje v Rusiji. Sel je tja z Napoleonom, vrnil se je tja pod Lamarmoro na Krim. Ko se je Lamarmora izkrcal na Krimu, je bila Italija še majhna, nezedinjena in ne popolnoma samostojna, pač pa je že 9ilovito stremela k veličini in njena navzočnost na ruski zemlji je očitovala trdno voljo Italije dokazati svojo narodno in politično neodvisnost. Ko sem bil pred leti prvič v Rusiji, se spominjam, da so mi »tovarižči« z zafrkljivim ponosom kazali v vojaškem muzeju v Odesi shranjene trobarvne kokar- de, ki so bile svoj čas strgane s klobukov bersaljerov, padlih na bojnih poljanah Krima. Spominjam se tudi, da sem nato odgovoril, da je tudi v italijanskih muzejih najti zastave kozaških polkov, ki so jih Italijani osvojili v borbah na Krimu. Kakor rečeno: italijanski vojak stoji >la» nes globoko na sovjetskih tleh. Čete ital|» janskega ekspedicijskega zbora so odlično opremljene in je njih oprema prispo-sobljena posebnim zahtevam te vojne. Duh naših čet je odličen in tudi legije črnih, srajc z nestrpnostjo pričakujejo trenutka, ko bodo lahko stopile v boj ramo ob rami z drugimi oddelki zmagovite italijanske vojske. Po utrudljivih pohodih ter po bitki na Bugri, ki je zagotovila osvojitev zelo važnih gospodarskih in prometnih središč, prodirajo nase Čete proti novim ciljem, Sovražnikov poraz v Ukrajini se da razvide ti posebno iz ogromnih razi al j, ki jih lahko premerimo na zemljevidu. Na stotine kilometrov je prehodila naša vojska od Balte, od Umanja in od Odese do Dnjepra. Na vsem tem ogromnem ozemlju so bila sovražne sile odrezane od glavnine ter raas-pršene na vse strani. Ceste so sedaj odprte za nadaljnje osvojitve in za nove zmage na drugi strani Dnjepra. Proti tem ciljem streme italijanske sile. Za četami na pohodu bobne kolone avtomobilov, ki dajejo zmagovitim četam municijo, hrano in vse, kar se potrebuje za življenje in za borbo. Istočasno se središča za preskrbo, ki so bila doslej daleč v zaledju, pomikajo proti vzhodu / bližino nove fronte. Ves ta promet se razvija na ogromnih razdaljah, po ozemlju, kjer ni nobenih zalog ter po cestah, ki drže preko nepreglednih poljan Nas ponos je v tem, da se naši vojaki bore v Rusiji in to mora občutiti vsak pravi Italijan. Zapadna fronta Berlin, 28. avg. s. Angleški bombniki so v noči na 27. avgust odvrgli nekaj rušilnih in zažigal nih bomb na zapadno Nemci jot Vojaške naprave, kakor tudi objekti, ki ao važni za vojno gospodarstvo, niso bili poškodovani. Po doslej zbranih podatkih. sta bili sestreljeni dve angleški letali. Berlin, 28. avg. d. Včeraj je skušalo 5 angleških letal napasti nemški konvoj v Nemškem zalivu. Protiletalska obramba je močno reagirala na napad. Eno letailo je bilo takoj sesitreljeno. Ositala štiri so se nato umaknila in skušala približati Helgo-landu. Tam pa so jih ustavili nemški lovci, ki so sesrrrcAHi tri Hetala. Poslednjo angleško letalo je bilo sestreljeno od mornariškega protiletalskega topništva. Kriza avstralske vlade rešena Rim, 28. avg. s. Vesti iz CSuamberre kažejo, da je imela avstralska vlada včeraj sejo, ki je trajala 5 ur. Na njej je sklenila, da ne bo podala ostavke na svoj položaj in ne prepustila oblasti laburistom, kakor je to v tradicijah avstralske politike. Kakor znano, presoja laburistična stranka v Avstraliji interese Avstralije z ožjega vidika nego ministrski predsednik Menzies, ki mu očitajo, da ravna bolj v smislu angleške, kakor pa avstralske politike. Da bi laburiste pomirili, so vladni krogi povabili njihove zastopnike v vlado. Laburistična stranka, ki je v Avstraliji zelo močna in zastopa nezadovoljne sloje prebivalstva, je odklonila to ponudbo. Sklep vlade, da oblasti ne prepusti laburistični stranki, je toliko zanimivejši, ker dokazuje, da zadene tudi parlamentarne institucije In tradicije v Avstraliji enaka usoda, kakor prav te dni iransko državo, če gre za posebne angleške interese. V vsakem primeru pa tako položaj v Avstraliji kakor v Južni Afriki dokazujeta, kako malo navdušenja je med narodi britanskega Imperija vzbudil Churchillov vojni in mirovni načrt. V nedeljo bo govoril Petain V*chy, 8. avg. u. Službeno je bilo objavljeno, da bo rmeđ maršal Petain prihodnjo nedeljo važen govor v vichvjskem stadionu. Govoril bo ob 15. popoldne. Kje sta se sestala Churchill in Roesevelt Stockholm, 28. avg. d. Kakor poroča »Svenska Dagladet« v nekem preko Londona iz New Yorka dospelem poročilu, nista bila niti Churchill, niti RoaeeveAt v stanju sporočiti kraja, kjer se je vršil sestanek med njima, marveč je to storil neki kurjač z ameriške križarke »Augusta«, ki je to izdal v nekem pismu naslovljenem na njegovo mater. V tem pismu poroča ameriški kurjač, da je bil sestanek med Rooseveltom in Churchillom v bližini nove Fundlandije. V pismu pravi ameriški kurjač, da se je Roosevelt vkrcal na krov ameriške križarke »Augusta« v bližini mesta New Londona. Od tod je ameriška vojna ladja ubrala smer proti Novi Fundlandiji in se je tamkaj zasidrala. I*rejr»i miinater Hore Bel i »ha obolel. Budimpešta, 28. avg. d. Madžarska agencija >Budapestl Ertesitoe«, ki je ▼ tesnih stikih z madžarskimi sluabenimi krogi, poroča v torek, da je danaka vlada izrazila željo osnovati svoje poslaništvo t Budimpešti. Doslej je danski poslanik v Rimu opravljal hkrati tudi funkcije danskega poslanika v Budimpešti. V madžarskih službenih krogih so po ^formacijah omenjene agencije naklonjeni želji danske vlade. „^^^^ BivH angleški vojni minister vojnim ujetnikom obolel Vkshy, 28. avg. d. V prvi številki lista »Tone Is France« glasila francoskih vojnih ujetnikov, ki so bih osvobojeni t Nemčiji, nastavija maršal Petain na bivše ujetnike članek, v katerem pravi, da ▼ bodoče as osvobojene HJetmke ni vec vprašanja, ali so za koga sli proti komu, marveč je zanje edino le dolžnost biti Francoz. Nato pravi Petain v svojem članku, da naloga osvobojenih ujetnikov ni še končan«, marveč da bodo morali po kratkih dneh počitka poprijeti za delo ob svojem poidicnem orodju, ki naj (je uporabljajo z vnemo m razumnostjo ker je od njih v veliki meri odvisno, kako bc opravljeno veliko delo obnovitve Francije, • w m sedov. Policija je tudi pozvala vse prebi- Obnovite nscocnino S 'va1ce' ™* *°podprro pri r*sm% uicres^ov« stične propagande v Švici Bern, 28. avg. s. V raznih krajih črvice je opaziti intenzivno delovanje komunistov. V Lelocleu so te dni delili letake, ki pozivajo delavce, naj ne izdelujejo orožja in streliva. V Basi u so prav tako razširili letake, v katerih ostro napadajo os in njene zaveznike. Policija je izvedla vrsto hišnih preiskav in je aretirala neko Število ljudi, da bi preprečila tako nadaljnje ilegalno delovanje, ki postaja vedno nevarnejše za položaj Švice v odnosu do otnn S »gLoTEHSK! lflEOD«, BiM*. «. tigwb mm Vsi župani pokrajine pri Visoke Komisarju Počastitev spomina in ■lunin ttka Komisarja za vse občine brez razlike — Zai infe visokega LjubijVana, 38. avgusta. Včeraj zjutraj so se zbrali vsi župani Ljubi jansfee poiera j i ne v vladni pa-La-oi. ZoOeOaiftje SO se udeležil: rudi -vsi oJcrozn« NiTOOĆi so bili rudi podprefekt dr. Da-vfđ, podprefekt dr. Bissia, r*>d poveljnik Zvez« podponv.h središč Gattj in drugi funkcionari i. Pred pričetkom zborovanja je Visoki Komisar naslovil pozdrav kralju in imperatorju ter Duceju. Vsi zborovale i so stoje z njim pozdravili po rimsko. Eksc. Emilio Grazioli je nato spomnil navzoče na veliko žalovanje Duceja in je s ponosnimi besedami proslavil Uk kapitana Bruna Mussolinija. Potem ko je omenil, da je obiskal okro-g 40 občin. odkar je bila ustanov!jena Ljubljanska pokrajina, se je Visoki Komisar za-hvaiH županom in prebi val stvu za sprejeme, ki so mu bili prirejeni kot zastopniku fašistične vlade in stranke. Visoki Komi>ar je poudaril. evan jem iz nacionalnih zalog. F.kscclenca Grar:o4i je navzoče opozorili na nujno«* na'strožje uprave, da se bo razdelitev* nakazanih količin živil prebivalstvu redno izvajala. Visoki Komisar je županom ukazal, naj kar najbolj vestno razdeljujejo nakaznice po že dobljenih navodilih in nai strogo kontrol i raio nakazovanje živil zlasti maščob. Potrebno ie. je rekel Visn-ki Komisar, da vsi sodelujejo pr Jedenju tudi narbolj majhnih količin baga. če hočemo za^oro- \-iti pokra; in i redno oskrbovan je. V" i sok i Komisar ie nato urrv-OT-ifl o \-pra- ^aniu cen in izrazil svojo odločitev ščititi z vsemi siredstvi interen rve-bivalvtva. Pozval je župane naj nadzorujejo cene m -ijnost strog^n kaznovanja špekulantov m njih zajjovomikov. Cov(Treč o nujnosti nosrve-'-enjfl pro'7\r>d-nje zemlje v vseh oblikah, ie Visoki Komisar dal na\-odila županom glede vnetega «aode'ovanja pri večanju proizvodnje no ukazih ki jih je dal Duce županom Italije. Kjer :e zemlja obdela na moraio župani vzpodbuditi lastnike k smotrnemu 'zkorišćanju zemlje. Kdor se ho odtegnil tej pni doTžnoMi. bo kaznovan Glede popisa prebivalstva je Visoki Komisar izrazil svojo pohvalo županom za sodelovanje s popisovalci in je dal natančna navodila za ustanavljanje in delovanje anagrafskih uradov. EJtscelenca Grazioli je nato župane opozoril na že izdane smernice glede javnega in zasebnega delovanja, ki jim ga županska čast nalaga. Glede javne pomoči je VisoKi Komisar izjavil, da se proučujejo ultrepi za kx>ljio organizacijo podpornih ustanov- in je sooročil, da bodo takoj urejene brezplačne kuhinje za uboge in posebno še za otroke. Visoki Komisar je priporočil županom naj skrbe za zdravstvene naprave in naj takoj sporoče vse potrebe in nedostatke. Očrtal je nato navzočim kako bodo delovale in kakšen bo namen mladinskih in drugih organizacij, ki bodo ustanovljene v pokrajini s podpornimi, športnimi in razvedrilnimi smotri. Opozoril je župane na te ustanove, v katerih naj sodelujejo in ki bodo popolnoma prostovoljnega značaja. O prehranjevalnih vprašanjih je govorilo več županov, okrožni komisarji in funkcionarji prehranjevalnega oddelka. Nekateri župani so predložili vprašanja, ki se tičejo financ m uprave posameznih občin. Ob zaključku zborovanja je Visoki Komisar očrtal delo. ki ga je fašistična vlada storila za Ljubljansko pokrajino, s čimer je Italija držala svoje obljube in s polno lojalnostjo prispevala k normalizaciji in ojačenju nove pokrajine. Lojalnost in velikodušnost pa ni slabost, je rekel Visoki Komisar in zelo bo razočaran kdor tako misli Večina prebivalstva Ljubljanske pokrajine, ki je zdravo in delovno ter pošteno, mora nastopiti proti tistim, ki sanjajo o neustvarljivih sovražnih zmagah kar meče na vse luč zvite nelojalnosti, ki je ni v dušah prebivalstva. Izdani ukazi so strogi in njih izvajanje bo prav tako strogo. Zborovanje se je zaključilo ? pozdravom Kralju in Imperatorju ter Duceju. Plačevanje taks v gotovini namesto v kolkih Vsem davčnim uradom in glavnim oddelkom ter oddelkom finančne kontrole na območju Ljubljanske pokrajine Zaradi velikega po\-pra^evanjsa.£flaAul je potrebo, da se ohrani v mestu m okolici red in mir ter da je treba komunist:5na pLi-čance neusmiljeno zasledovati in uničiti. Za Lazarevičem je govoril gimnazijski pro fesor Rado Medenica. On je pozval zbrano meščanstvo, naj podpira oblasti v borbi proti komunistom. Dejal je. da so ravnali doslej Nemci s Srbi vedno korektno in da ne zahtevajo od njih prav za prav n č dru^esa netjo lo;alno*t. Končno je govorij se Jcruševački župan, bivši narodni pr.>1i!-nec Krsta NJovakovič in sicer v enakem S/misJlu. Z zborovanja je bila podUna pozdravna brzojavka komisarkcnui vodji Srbskega zunanjega ministrstva. Obisk predsednika Konfederacije proSesionistov in umetnikov Nacionalni svetnik Kornelij di Marzio, predsednik Konfederacije protesionistov in umetnikov, je bil v vladni palači pri Visokem Komisarju, ki je ob tej priliki proučil razna vprašanja, Ki se nanašajo na organizacijo protesionistov in umetnikov v novi pokrajini in tudi glede na njen bodoči razvoj. Prevoz čebel na ajdovo pašo Visok; komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbi bivše banske uprave dravske banovine z dne 7. julija 1938, III. št. 4926/1 in 15. julija 1939. št. 4749/1, o prevozu čebel na ajdovo pašo in upoštevajoč, da so vremenske razmere povzročile letos zakasnelo cvetenje ajde. odreja: Člen 1. Čebele, ki so bile prepeljane na ajdovo pašo letos do 25. avgusta, je treba odpeljati v osmih dneh po končani paši, najkasneje pa do 15. septembra t. 1. člen 2. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 23. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar Emilio GrazioU Radio Ljubljana Tetek, 29. avgusta 19tl-XIX Ob 7-30: Vesti v slovcnščint. — 7.45: Slovenska glasba. — 8: V cd moru napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v sJlovenščini. — 12-45: Simfonična glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega Stana Oboroženih sil v slovenščini. — 13.17: Glasba za orkester pod vodstvom mejstra Arlandija. — 14: Vesti v italijanščini. — 14 15: Orkester na lok pod vodstvom mojstra Manna. — 14.15: Vesti v slovenščini. — 17.15: Prenos iz sedeža akademije Chigiana v Sieni. — 19: Govorimo italijanski, ura italijanščine prof. dr. Stanka Lcbna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Pojasnila dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Lirična glasba EIAR-ja: Malipiero, »Filomela«, e »L'Infatuato«, Lu-akli: »Le furie di Arlecchino«, v odmoru predavanje v sloven:čini. Nicotera: »Fašizem raztolmačen slovenskemu ljudstvu, ustavna reforma. — 20.10: Koncert violinista Arriga Scrata. — 22.45: Vesti v slovenščini. Pomanjkanje mleka tudi v Švici V mirnem času je imela Švica mleka daleč preko svoje potrebe. Leta 1937. so dale krave v Švici 26,700.000 hI mleka. Od tega so porabili za rejo 4,700.000, za prehrano prebivalstva 6,500.000, za tehnično predelavo pa okrog 13.000.000 hi. Od začetka sedanje vojne se je to razmerje neprestano izpreminjalo v korist konzuma. Mleka porabi zdaj švicarsko prebivalstvo dobro četrtino več kakor lani. To je v prvi vrsti posledica omejitve v porabi maščob. Ravnotežje med proizvodnjo in konzumom bo v letošnji zim: gotovo še večje kakor je zdaj. Zato so začele švicarske oblasti razmišljati o uvedbi knjižic za polnomastno mleko. Pri je bilo pa takoj sproženo vprašanje ali naj mleku vzamejo maščobo in razdele med prebivalstvo maslo, ali pa je pametneje ostati pri polnomastnem mleku, če bi vzeli mleku 2*/«, maščobe, bi lahko izdelali v Švici na let*-; okrog 1000 vagonov masla. Nadaljnjih 785 vagonov masla bi lahko izdelali, če bi zbirali mleko, ki ga dobiva zdaj živina odnosno prašiči. Končno bi pa lahko prigospodarili še 360 vagonov masla, če bi Švica opustila izdelovanje polnomast-nega *»ira. Ker je pa bila prodaja polr.o-maatnega mleka v Švici tehnično težavna, se splošno računa s tem, da bodo uvedene knjižice za polnomastno mleko. Sladkor iz grozdja Po lanskih dobrih izkušnjah z izdelovanjem sladkorja iz grozdja bodo letos v Franciji porabili še več grozdja v ta namen kakor lani. Tudi Franciji se obeta letos dobra vinska letina in zato bodo izdelali iz grozdja mnoga sladkorja. Tako bo Francija preskrbljena z domačim sladkorjem. (foofeinica KOLEDAR Danes: Četrtek, 28. avgusta: Avguštin. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gojenke Iz St. Cyra. Rino Sloga: Gangsterji iz Teksasa In Razbojniki zapada. Kino Union: Zenobia. Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: Ramor, Miklošičeva cesta 20; Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. 0&t>mšzGm Dve \rrsti ljudi poznate, če poznate tudi pesimiste. Ali nimajo optimisti ogromne večine? ToJtko jih je, a niti slovenskega imena za nje ne rabimo. Če bi optimistu rekli veseljak, bi bilo rečeno preveč: malo preveč je tudi ime upnik, kajti upniki so pogosto pesimisti Lt.hko\>ernel? Toda optimist gleda s takšnim zaupanjem v prihodnost, da njegova \*era nikakor ni lahka in mu je ne more omajati še tako bridka resnica. Li}hkomiselnei'? Toda lahkomiselni so ljudje, ki navadno ne mislijo na prihodnost, a optimist živi neprestano v samih rožnatih zarjah jutrišnjega dne. Če bi ime nepoboljšljivec ne bilo presplošno, bi morda bilo še najboljši surogat za optimista. Vendar ne ustreza že zaradi tega, ker je optimist prav za prav »pohot ;šl ji-vte« — i'ed;ku Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani parcelo v izmeri 699 kv. m. za 6.906 12 lire. Ista je sklenila kupoprodajno pogodbo tudi z Ivanko Bencinovo, šiviljo v Devici Mariji v Polju za narcelo v velikosti 699 kv. m. Cena 6.906 12 lire. Janez Vranic, posestnik v Starih Jaršah ie prodal ključavničarju iz Ljubljane Jožetu Avsecu in M?ri.ii Avsecevi. posestniški hčeri iz Beričevega na polovico dve njivski parceli v velikosti 610 kv. m. za 3800 lir. Ivana Leiratova. posestni ca na Brdu pri Kosezah je prodala soprogi krojaškega moicfra v Pozni dolini v Ljubljani Danijeli Lapanietovi posestvo v Zgornii Šiški. Posestvo, ki g^ sestavlja hiša št. 63 in remljišČe v velikosti 496 kv m., ie bilo prodano za 15 ono lir z vsemi bremeni. Franc .Tanželj. po«e*tnik v Srednji oziroma Da1 ini vasi pri LJubljani je prodal Jakobu Čuku. potllllTIi II na Laverci travnik. Velikost prodane travniške parcele le 791 kv. m in je bila dogovorjena in plačana cena 4460 lir. Marija in Ludovig Krulc. fttakatersM mojster s Kodeljevega je prodal Jožetu Kumu z Rudnika hrib v Ri.idniku. ki pa še nima stavbneca dovoljenia. Parce'a meri 731 kv. m. in je kupec plačal za njo 3000 lir. Alofzij Glavan. nosestnik z Vrbljeni le prodal strojevodji državnih železnic v meščanskem okraju Ljubljane Alojziju Aličn parcelo s hišo, gospodarskim poslopjem in vrtom za 266 lir. Hiša in poslopje pa sta po besedilu kupoprodajne pogodbe v popolnem razpadanju. Adolf Pečar, posestnik iz Ljubljane-Ud-mata, stanujoč na Zaloški cesti je prodal Mariji Anžurjevi. posestnici iz Predoviče-ve ulice, in Mihaelu An ž ur ju. posestniku istotam. parcelo s hišo. dvoriščem v izmeri 169 kv. m. za 144.400 lir. Jernej BezlaJ. posestnik iz Vrbljenja, bivajoč sedaj v Ameriki je prodal posestniku iz iste vasi Francu Berlaju njivsko parcelo za 2.280 lir. Pogodbo je za prodajalca podpisala pooblaščenka. Anton Lenarčič, posestnik iz Matene. ki sedaj biva v Ameriki v državi Združenih držav severnoameriških Pensilvaniji. je prodal Frančiški Bezlajevi iz Vrbljenj travniško parce'o za 7600 lir. Ana Podlipec. posestnica iz Drenika pri Škofljici je prodala posestniku iz Malega Mlačevega pri Grosupljem Antonu Hrenu ♦ravniško parcelo v Slivnici. Kupna cena 760 lir Antonija Gerbee. nosestnica z Iga je prodala Ivanu 7rmicu '"n niegovi ženi Kristini iz Staj ter Mihaelu Kocjanu, nose-sfn:ku iz iste vas' niivo v katastrski občin; Studenec za 2«60 lir. Jože Ukovič iz Vrbljenj ie prodal Heleni Mod;čevi. učiteljici iz Trebelneea pri Mokrorosii gozdno DflTcelo v katastrski občini Vrb'ie^ie za 3800 lir. Ivana Le." 'ova. r>osestn?cn na Brdu v občini Koseze ie prodala zasehn?ci iz Rožne doline v Titibliani Frančiški 7«*****rVvi posestvo v Zeornji Šiški za IT.886 lir z vsemi bremeni. Posestvo obsega hišo 5t £6 z drvarnico in dvoriščem ter vrtom v velikosti 413 kv. m. Josfn Stiinica stJ»r*»f?t trgovec m nosest-n?k v Liublinni v Sforoslcovi ulici, ^e r>rn-dal z notarsko nogodbo svoiemu siP'i Josip« Stnniri mla^^mu svoip nenre^'^o'ne-v Sf. Petr"=kcm Ka^nfin^kem pi^Pdniestha in v Zgornii Sški. Ki um a v kater« t-Jtfita tndi cena za nekaj zlatnine, je bila 800 lir. Anto« Potoknr. r>o<=estn;k v Pnrad^šcVi v ~kraui Smarie San. ie nrodal Jožetu Ka-dimcn. pocr^rtniVn z Rrezia nri Grosupljem *n Ivanu Dr^linu. pciSP^bVku ^ iste vasi Pivsko naredio v velikosti 7600 kv. m. Kur**a sta so tifcwpy<»Ta. d^ v>n«;ta plačala t-n-nnino v višim* vr snlMamo. pp'pn kuT>or>roda "nih rvogodb «; kat^-rimi fe bil preno«; ?omi;h nenrem^čnin rabele-yexr\ v zernMiško knii^o. bilo rr tem či=ni cVTr-njen'h rudi nrecois-nie Stevfto nota*^*i';h rarvsov. ki so f>o+rP^"; zp Tcnr« rtfvrv*-«=»rn;č-m*n m**d zakonci ffc'pnaV on se rneV darilno dedne prež'v'*"« nogodbe, pc^odbe o dedni odvezi in podobno. DNEVNE VESTI — Silvin Snrrtenko, Roma. Te dni je izšla Sardenkova >Roma« v novi izdaji. To je prva knjiga pesmi, ki smo jo po velikonočnih dogodkih kot novo zagledali na našem knjižnem trgu. Naš poet liričnih pesmi je prvič izdal >Romo< že pred 35 leti m je takrat zbudila pozornost med ljubitelji domače poezije. Tudi v sedanjih časih je to pesniško delo še pomembno, ker lepo opeva večne vrednote rimskega mesta. Slovenski narod je dandanes združen z Rimom kakor še nikoli poprej, zato nas tudi sxxlaj bolj zanima kakor v preteklosti. Iz uvoda, ki ga je spisal profesor Um-berto Urbani, poizvemo. da je Silvin Sar-denko eden od onih, ki so ljubili in opevali Rim in je slovstvenikom zaradi tega znan tudi v Italiji in drugod. O prvi izdaji so laskavo pisali hrvatski, nemški in italijanski kritiki. Nova izdaja je po obsegu mnogo večja od prve. Pesmi so zbrane v petero ciklusov: Roma alma. Roma santa, Roma antica. Roma moderna. Roma eter-r.a. Na koncu Silvin Sardenko obuja literarne spomine iz Rima. v katerem je M-vel dve leti kot gost zavoda DeH'Anima in kjer ga je poleg bogoslovnega študija še posebno zanimala italijanska književnost. Spomini nas opozarjajo na one italijanske pesnike, ki so slovenski duši sorodni in ki zaradi te^ra tako blagodejno vplivajo na našo poezijo. Knjigo toplo priporočamo. Stane v platno vezana 23 lir, v polusnje vezana pa 38 lir. Knjigi je dal lepo vna.ii j o obliko mojster Jožo "Plečnik in bo zato kras vsaki javni ali zasebni knjižnici. Naročila naj se pošiljajo dr. Alešu Peršinu. Ljubljana, Dalmatinova 3. — Čiščenje na Hrvatskem. p0 uradnem poročilu je ustaSka milica pelovila tudi teroriste v Petrovigori v okraju Sisak. Ko-mustične družbe so ogražala prebivalstvo po okoliških vaseh. Ko je bil ta okraj očiščen, so se kmetje po zaščito usta5ke milice vrnili domov. — 1800 km novih ce^t na Hrvatskem^ Na Hrvatskem nameravajo zgraditi 1.300 km novih avtomobilskih cest in dela so se že pričela in sicer na petih odsekih. Nove ceste grade v okolici Zagreba. Banjaluke. Splita, v Hrvatskem Primorju in v Varaždinu. Zdaj je zaposlenih pri cestnih delih nad 5.000 delavcev. — Bosanski premog za Grčijo. V bosanskih premogovnikih so se nabrale velike zaloge premoga, ker izvoz v severne pokrajine ni bil mogoč. Za ta premog se interesira Nemčija, da bi ga izvozila v Grčijo. — Dve novi tovarni aluminija na Hrvatskem. Blizu Mostar ja nameravajo zgraditi dve novi tvornici aluminija. V bližini so več;a ležišča boksita. — 6 nemških vojakov pokopanih v Sarajevu. V petek so pokopali v Sarajevu 6 nemških vojakov padlih v spopadu s čet-niki na Romanji planini. Za pogrebom je šlo okrog 20.000 Sarajevčanov, med njimi mnogo muslimanov in musiimank. Padlim vojakom so bile izkazane vse vojaške časti. Na grobove nemških vojakov je bilo položenih več vencev in šopkov. — Proga Zagreb—Dobova dvotirna. železniška prog-i od Zagreba do hrvatske obmejne postaje Dobove pri Brežicah bo preurejena v dvotirno. Trasiranje drugega tira se je že pričelo in kmalu začno polagati tudi tračnice. Poleg tega nameravajo zgraditi v Dobo vi nov železniški most in novo obmejno kolodvorsko poslopje. — Nem ž ki vojaki na počitnicah na Jadranu. Propagandni minister dr. Gdbels je sprejel v Berlinu hrvatske umetnike, ki so prispeli v nemško prestolico na njegovo povabilo. Vodja hrvatskih umetnikov, dirigent hrvatske opere dr. Matašič, je zagotovil ministru dr. Gobbelsu, da bodo dali hrvatski umetniki ranjenim nemškim vojakom za ves čas vojne na razpolago velik hotel na nekem jadranskem otoku. — Zračni promet na progi Beograd— Budimpešta^—Dunaj—Berlin. S 1. septembrom se izpremeni nekoliko red letanja potniških letal nemške Luftkanse tudi na progi Beograd—Budimpešta. Dunaj—Berlin. Zdaj odleti letalo iz Beograda ob 14.20. po 1. septembru bo odhajalo ob 13.10. S 1. oktobrom stopi v veljavo že zimski red letanja. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno a^ nism^o nove strirana" prospekte! (Tel. 43-82.) 370 n — Arizacija hrvatske industrije k oz me-tikr. Industrija kozmetike je na Hrvatskem precej razvita, tako da lahko večinoma krije domačo potrebo. Tudi ta industri-fa je za približno do S0rr v židovskih rokah. Vsa podjetja te vrste ocenjujejo zdaj oblasti, ker bodo v kratkem nacionalizirana. — Nesreči pri delu. Včeraj so v bolniS-nico sprejeli dva ponesrečenca, ki sta postala žrtvi usodnega nesrečnega naključja pri vsakdanjih opravkih. Kristjan Latnik, 56Ietm posestnik iz Zagradca je delal na skednju. Nepreviden korak pri delovni vnemi mu je izpod m akni 1 varna tla. zgubil je ravnovesje in padel v globino. Dobil je pri padcu občutne notranje poškodbe na rebrih. Druga žrtev dela pa je bila Terezija Nocan, 651etna žena kočarja iz Sodražice. Prevrnil se je nanjo voz in jo poškodoval po vsem životu. — Praznik zemlje v Bolgariji. Bolgarski minister za pol jedel jstvo je izjavil, da bo 14. septembra v Bolgariji »praznik zemlje«. Manifestacij, ki se bodo ob tej priliki vršile, se bo udeležil tudi italijanski poljedelski minister Tassinari, ter poljedelska ministra Nemčije in Madžarske. — Načrt za obsežna javna dela v Dalmaciji. Splitski prefekt je že navezal stike z najvažnejšimi dalmatinskimi otoki in je obiskal industrijska in trgovska ter druga podjetja v novi italijanski pokrajini ter dal navodila za pospesenje njih delovanja. — Dalmatinski guverner je skupno s funkcionarji vlade proučil načrt za javna dela. katera bodo v Dalmaciji izvedena po fašističnih smernicah, tako da bo prebivalstvu stvarno pomagano. — Stromboli je bruhal. Te dni je nenadoma izbruhnil vulkan Stromboli na istoimenskem otoku. Iz žrel se je vsula lava, ki je povzročila nekaj požarov ▼ okoliških vinogradih. Požare so kmetje sami pogasili. Prebivalstvo se je vzorno zadržalo in je ohranilo mir. — Velika polarna ikodn. V Villavieri. je v podjetju Gina Alessija nastal požar, ki je zavzel v kratkem času velik obseg; in uničil dve kolonijski hiši In gospodarsko poslopje. Iz hleva so mogli resiti živino. Požar je povzročil okrog 150.000 lir Skoie. — Iz trgovinskega registra. Lesna trgovina Fric Tome, Goricane-Medvode: Izbrise se zaradi smrti lastnika tvrdke, vpiše pa nova lastnica Tome Frančiška, trgovka v Medvodah, Sedež odslej Ljubljana, besedilo pa F. Tome. — Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani. Izbriše se predsednik Snoj Janez in podpredselnik Munda Martin, vpise pa se novi predsednik ing. Muri Lambert. Ime tvrdke odslej: Prehranjevalni Zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino. Imetnik odslej: Visoki Ko-rnisarijat za Ljubljansko pokrajino. >Eli-te«. konfekcija in manufaktura en groš in en detail Fran in Pavel Perles. Obratni predmet proizvajanje in razpečavanje damske konfekcije en gros in en detail, trgovina z moško in otroško konfekcijo ter izdelovanje oblek po meri in trgovina z manufakturo. Besedilo odslej: F. in P. Perles. konfekcija na veliko in na drobno. Obratni predmet olslej: Proizvajanje in razpečevanje damske konfekcije na veliko m na drobno, trgovina z moško in otroško konfekcijo ter izdelovanje oblek po meri. Iz trgovinskega registra se izbriše zaradi končne likvidacije Kranjska deželna banka s sedežem v Ljubljani. — Iz zadružnega registra. Gospodarska zadruga nameščencev socialnega zavarovanja, zadruga z o. j. v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega odbora Boltavzar Roman in Kresnik Mihael, vpišeta se pa člana upravnega odbora fietinc Robert in Jurca France, oba uradnika OUZD. Nakupoval-nica in vnovčevalnica v Ljubijani (Drav-Ijah) zadruga z o. j. Izbrise se član upravnega, o i bora Kopač Stanko, vpiše pa se Član upravnega odbora škander Ivan. posestnik in ličar v Ljubljani, Dravlje, Celovška cesta 259. — Likvidacija zadruge. Kmetijska strojna zadruga, z o. z. v Trebnjem se je razdru Žila in stopila v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju, posestniku v Trebnjem Josipu Pavlinu. — Tipizacija industrijskih izdelkov na Hrvatskem. V hrvatskem gospodarskem ministrstvu je bil ustanovljen poseben odbor, ki mu je poverjena naloga pripraviti predloge za normalizacijo in tipiziranje hrvatskih industrijskih proizvodov. Pripravljajo se obširni načrti. Trenutno se že dela na tipizaciji usnjenih izdelkov, kovin, mila, papirja in živil. Pripravlja se pa normalizacija orodja in kmetijskih strojev. — Zastopstvo Karlovca prt poglavniku. Poglavnik dr. Pa vel i č je sprejel v ponedeljek odposlanstvo mesta Karlovca in zastopnike raznih karlovških društev z županom Franjo De jakom na čelu. 01 poslanstvo je izročilo poglavniku spomen1 co, v kateri se mu v celoti stavi na razpolago. Poglavnik, ki je študiral gimnazijo v Karlovcu, se je zahvalil odposlanstvu za izraze udanosti. — Major von Spee pri dr. Pavel i ču. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel v nedeljo majorja grofa von Spee. ki je imenovan za pomočnika vojaškega atašeja pri nemškem poslaništvu v Zagrebu. Letalski ataše je major Crevth, bivši pomočnik nemškega letalskega atašeja v Beogradu. — Bankovci pa ltt *■ 5f din prenehajo s današnjim dnem veljati na Hrvatskemu — Toča nm Hrvatskem. V lubuškem okraju na Hrvatskem je napravila toča kmetovalcem veliko škodo. Kmetijsko ministrstvo je dalo prizadetim kmetom 500 tisoč kun podpore. Za ta denar al bodo lahko kupni io vagonov pšenice. Predstave ob 16., 18. in 20. url KINO MATICA TELEFON 22-41 Izvrstna filmeka komedija z Napoleonovih časov Gojenke iz St. Cyra Vanna Vannl EUo Stelner SUvana Iachlno KINO SLOGA TELEFON 27-30 Dvoje napetih kowboJsklh fUmov, Junaških podvigov v borbi za zlato in petrolej! Gangster}! iz Teksasa in Razbojniki zapada KINO UNION TELEFON 22-21 Komedija s popularnim komikom Hardvjem Odlična zabava za vse tiste, ki so potrebni veselja in razvedrila — Trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Švico. V torek bi bila morala prispeti v Zagreb švicarska trgovinska delegacija, ki je pa svoj prihod odgodila za tri dni, tako da prispe jutri. Trgovinska pogajanja med obema državama so v toliko pomembna, ker Švica še ni priznala neodvisne Hrvatske države. Trgovinska pogajanja pa pomenijo, da jo dejansko priznava. — 18.000 Slovencev v Zagrebu. Štetje Slovencev v Zagrebu je končano. Po uradnih podatkih prebiva v Zagrebu IS.000 Slovencev in Slovenk, kar znaša okrog 7 % zagrebškega prebivalstva. — Posojilo mesta Zagreba. Zagrebška občina je dobila prvo tranšo 250miHjon-skega posojila v znesku 80 milijonov kun. S tem denarjem je poravnala najnujnejSe dolgove, za katere mora plačevati visoke obresti. — Regulacija Kolpe. Hrvatska je določila 7 000 000 kun za regulacijo Kolpe in zgraditev pristanišča v Sisku, kjer se izliva Kolpa v Savo. Pristanišče so že začeli graditi. Z regulacijo Kolpe bo pridobljeno toliko rodovitne zemlje, da bo preskrbljeno z žitom vse Zagorje. — Reorganizacija zagrebškega gasilstva. Vse gasilstvo v Zagrebu bo po izjavi župana Wernerja organizirano na novi podlagi. V ta namen bo ustanoviiena tudi posebna šola za gasilske častnike m podčastnike. — Zakon o pospeševanju hrvatske literature. Te dni je bil objavljen statut hrvatskega orožništva. Organizirano je kot posebno varnostno telo, čigar duhovni poveljnik je neposredno podrejen obrambnemu ministru. — Gospodarska zbornica v Velikem Bečkereku. V Velikem Bečkereku je bila ustanovljena Industrijsko-trgovsko-obrtn^i zbornica namesto dosedanje Industrijsko-trgovske zbornice. — Srpska Narodna banka daje aredite. Srpska Narodna banka je začela dajati kredite. Zaenkrat pridejo v poštev samo denarni zavodi ter industrijska in trgovska podjetja na ozemlju Srbije, ki so dobivala kredite od Narodne banke bivše Jugoslavije in so ta čas poravnala svoje dolgove ali pa jih nameravajo prravnati. — Novi grobovi v Mariboru. V Mariboru so umrli: zasebnica Marija Kociper, stara 61 let; kamnosek Josip Pavelc. star 58 let: železniški uradnik Franc Kranjc. star 71 let in železniški ključavničar Adolf Furlan, star 48 let. — žensko odposlanstvo pri poglavniku dr. Paveličo. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel v nedeljo 60člansko odposlanstvo ženske organizacije bivše Hrvatske seljačke stranke, ki je prijavila svoj pristop k ustaškemu pokretu. Ustanoviteljica or-ganicacije Olga Barič je izrazila poglavniku vdanost hrvatskih žena. ki hočejo zdaj ne glede na prejšnjo politično pripadnost sodelovati z ustaškim pokretom. — Odpiranje in zapiranje trgovin v Mariboru. Po novi naredbi o odpiranju fn zapiranju trgovin morajo biti trgovine v Mariboru z ustrezajočim opoldanskim odmorom odprte od 7.30 do 18.30. Nekatere stroke smejo imeti trgovine odprte zvečer dlje. Za nedelje in praznike bodo izdane posebne odredbe. Iz Ljubljane Ljubljančani! Pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Nj. Ekscelen-ce Emilia Graziolia bo od 4. do 13» oktobra t. 1. Ljubljanski velesejem spet z vseh strani zbiral goste v naše mesto. Razstavljalci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh pokrajin, pa tudi iz inozemstva je naznanjenih mnogo gostov v našo Ljubljano. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh v našem mestu na tisoče in tisoče tujcev in ker bo na tem velesejmu prikazana celotna industrijska in obrtna delavnost naše pokrajine ter mogočna slika italijanske industrijske moči, se mora naše mesto še posebej zavedati svoje dolžnosti, da po svojih močeh rado pomaga priediteljem. Ljubljana od nekdaj uživa sloves, kako prisrčno in s pravo gostoljubnostjo zna sprejemati goste. Pokažimo tudi sedaj obiskovalcem velesejma, da smo vredni tega slovesa. Sleherni gost naj se počuti v naši sredi kot doma! Ker si mora urad Ljubljanskega velesejma pravočasno priskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva Ljubljanskega velesejma cenjene someščane, da se priglase vsi oni, ki bi ob velesejmu — morda tudi samo za nekaj večerov — dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan), seveda za plačilo. Stanovanjskemu odseku bo prišlo prav vsako prenočišče, naj bo tudi samo za silo ali več postelj v isti sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma, ki nradnje do 80. septembra 1941. v pisarni Ljubljanskega velesejma na Celovški cesti it. S med običajnimi uradnimi urami In od 1. oktobra 1941. dalje pa v svoji pisarni na glavnem kolodvoru. Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlesie L r. —Ij Na Dolenjskem sta za izletnike pri vlačni točki Zupanova jama pri Grosupljem in znano Polževo. V podzemski jami pri Ponovi vasi so številni kapniki najrazličnejših oblik. Znani sta tako imenovani »Velika dvorana« fn »Ledenica«. Sijaj pod* zemske jame izpopolnjuje električna razsvetljava, ki osvetljuje najlepše skupine čarobnih kamnov. Pred cerkvijo Sv. Duha nad Polževim pa je prostrani razgled po vsej naši pokrajini in po zaključenem vencu naših gora. Kdor si želi v nedeljo dne 31. t. m. ogledati lepote teh krajev, naj se predhodno oglasi v društveni pisarni SPD. kjer dobi potrebne informacije* —lj Cenjenim gostom sporočamo, da bo restavracija Slamič do 18. septembra radi renoviranja in dopustov osebja zaprta. —lj Brivske in frizerske pomočnike in pomočnice vabimo na sestanek, ki bo v petek 29. t. m. ob 20. v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, priti. Na sestanku bo poročilo o pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe ter sprejem pogodbe, ki naj stopi v veljavo s 1. septembrom 1941. — Pokrajinska delavska zveza. SAMO SE DANES IN JUTRI VESELI TEATER t Delavski zbornici. Začetek ob 20. —lj Dijaki, ki se zanimajo za študij na srednjih strokovnih šolah, ki jih v Ljubljanski pokrajini nj (n. pr. tekstilne, rudarske, navtične in podobne šole), naj se zglase na prosvetnem oddelku Visokega Komisarijata v sobi štev. 20. —lj Nove pevke in pevce, tudi začetnike, sprejema pevsko društvo 3>Ljubljan-ski Zvon«. Vpisovanje bo v četrtek 28. m petek 29. t. m. od 18. do 20. ure v šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta. —lj 400 Ur je dobil preveč. Neki gospod, ki večkrat zahaja v Daj-dam in ga tam dobro poznajo, je dobil včeraj pri plačevanju pomotoma 400 lir preveč. Prizadeti plačilni natakar prosi dotičnega gospoda, da mu ta pomotoma izplačani denar vrne. —lj Ocvrte piske, teran, verono, refoško, toskano, rizling, cviček in dalmatinska vina nudi gostilna LOVŠIN. 372 n —lj Umrla je ga. Marija Prepelnh, go-stilničarka in posestnica v Ljubljani, Hra-deckega cesta 76. Pogreb bo 2S. avgusta ob 17. uri. 373 n vsem PROFESORJEM. UČITELJEM MEŠČANSKIH Sol in učiteljem ljudskih Sol, ki so se preselili v ljubljansko pokrajino. Rdeči križ opozarja vse zgoraj navedene na razpis Visokega Komisarja, po katerem bo omogočeno zaradi nastalih razmer, da dobe honorarne ure na nadaljevalnih in drugih šolah. Reflektanti morajo vložiti prošnje na Visoki Komisariat, s katerimi morajo dokazati strokovno usposobljenost za poučevanje na takih šolah in navesti socialne prilike. — Zadeva je nujna. Dogoni goveje živine Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino bo priredil v prvem tednu septembra sledeče dogone za govejo klavno živino: v torek, dne 2. septembra t. 1. v Kočevju, v sredo, dne 3. sept. t. 1. v Grosupljem, v sredo, dne 3. sept. t. 1. v Vel. Loki. Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo svoje j pooblaščene zastopnike v svrho prevzema živine. Obnovite naročnino! ŠIVILJA iSče stalne zaposlitve, event. tudi konfekcije na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod šifro »Dobra moč«. 1421 INSERIRAJ * Slov. Narodu' STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. septembra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82) 1416 POZOR! imam na zalogi nove otroške gumaste škornje in galoše ter rabljene ženske čevlje KLAVZER, Vošnjakova ulica 4 1415 KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. KLAVZER, Vošnjakova ulica 4 1414 Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 CORA TORINO «1835 AMARO CORA col s«Ut •ttimo »ptririvo ttsciot offiete« digesrivo s soda vi co: najboljši aperitiv sam, broz soda vic«: salo učinkujoč »a dobro prebavo* Stran 4 »SLOVENSKI NA ROD«« V šolo ali v delavnico? Nekaj misli ob Ljubljana, 28. avgusta, V »Slovenskem Narodu« z dne 9. t. m. št. 182 je izšel pod gornjim naslovom zelo pomemben članek, ki ga nikakor ne kale prezreti. Bal sem se že, da bo ta apel, pri katerem naj bi v svrho ureditve te važne zadeve sodelovali razni stanovi, ostal brez odziva in sem čakal, da se morda le oglasi kdo. Ko sem čital prvi odgovor z dne 18. t. m., sem bil naravnost vesel in sklenil sem tudi sam napisati nekaj vrstic o tej važni zadevi. V času svojega dolgoletnega službovanja pri sodišču sem imel zlasti v mladinskem oddelku poleg delovanja za ubogo in rnemarjeno mladino večkrat opravka tudi vajeniškimi zadevami. Prav pogosto pasem imel posla tudi s takimi otroci, ki niso hoteli hoditi v šolo, da so se njihovi starši žalostni pritoževali in zatekali k mladinskemu sodišču. Poudarjam, da ni lahko odgovarjati na to delikatno vprašanje, zlasti pa je težko ravno pri tem vprašanju zavzeti res pravo stališče. Tudi moj odgovor Ba to ni merodajen, ampak hočem podati le nekaj misli, ki mi prihajajo iz najčistejšega in najboljšega namena in bi rad na podlagi svoje nekdanje prakse koristil otrokom in staršem. Najprej pripominjam, da se najbrž ne motim, ako trdim, da menda ni tako slabih in brezbrižnih staršev, da bi vsaj svojemu lastnemu otroku ne želeli, da bi se mu dobro godilo na svetu. Vsi lepi načrti, goreče želje in dobri nameni se polno razvijajo pri starših, zlasti takrat, kadar prične otrok hoditi v šolo. Kako srečni so starši, ako se otroci pridno uče in napredujejo in kako se topi njih duša, ako so vse njih žrtve, ki jih doprinašajo, zaman. Kdo obriše solze dobrih mamic in kdo zaceli skrite rane skrbnih očetov ? 2elj imajo starši polno, a zgodi se navadno le eno in še to dostikrat ravno nasprotno od onega, kar oče in mati želita, se trudita, žrtvujeta in dostikrat dočakata brioko razočaranje. Veselje in zanimanje do poklica, ki ga otrok kaže v šoli ali že prej. se pogosto docela zasuče in preide v povsem drugo smer. Lep je še vedno oni stari domači izrek, da: r šiba novo mašo poje«, ne drži pa vedno. Po mojem mnenju pride predvsem v poštev talent, veselje in hrepenenje po tem ali onem poklicu. Otroka, ki kaže sam od sebe ljubezen in željo do učenja in lepih knjig, je treba pošiljati v šolo. dokler je možno, ako to količkaj dopuščajo sredstva in razmere. Zlasti bi tudi ne smeli prezreti otroka, ki kaže dar in zanimanje za kaj drugega: glasba, petje, risanje itd. Vsekakor pa ni dobro siliti otroka recimo v srednjo šolo. ako kaže zmožnosti in smisel za praktična dela, n. pr. mizarstvo, mehanika, čevljarstvo, krajaštvo itd. Gotovo je pa zelo koristno, ako vsak otrok dovrši vsaj nekaj razredov srednje šole. Koliko lažje in razumneje bo opravljal svoj poklic. S pred-izobrazbo bo kot obrtnik lahko zgled svojim sovrstnikom, zlasti pa mu bo šolska predizobrazba dobrodošla, ako se kdaj povzpne do mojstra. Pa tudi v družbi in javnosti mu bo to koristilo. V kolikih primerih bo lahko sam kos raznim vprašanjem, marsičesa mu ne bo treba plačati, ker bo zadevo sam uredil. Marsikateri obrtnik zavzema, v javnosti lepa in Častna mesta, do katerih se je povzpel s svoje poštenostjo, lepim vedenjem in samoizobrazbo. Svoj Čas sta uživali največji in skoraj edini ugled gimnazija in realka. Meščanske šole se je pa mladina kar nekam bala. Zdaj je zavzela tudi meščanska šola mesto, ki ji po pravici gre. Koliko je že bilo, je in bo še otrok, ki niso, ne morejo in ne bodo mogli dovršiti štirih razredov srednje šole. Preglavice jim delajo razni predmeti: jeziki, matematika itd , d očim bi, ali bodo meščansko šolo gladko ali vsaj lažje dovršili. S tem pa ni rečeno, da se v meščanski šoli ničesar ne uče ali ne nauče. Dostikrat bi bilo pač dobro, ako bi starši poslušali glas svojega otroka, ki izraža željo po obiskovanju meščanske šole. 2alibog pa so le premnogi starši, ki po vsej sili hočejo, da obisuje njihov otrok »latinsko šolo« in četudi vedno ponavlja razrede in Četudi dostikrat opažajo, ali celo sami vidijo, da je njihov otrok le za praktičen in ne strogo umski poklic. Prislovica, da -prisiljeno zelje ni nikjer dobro«, je pač premnogokrat bridka resnica. Marsikdo se je že. Če ne prej pa pozneje, kot zrel mož kesal. da je v tem pogledu ustregel staršem in da si ni izbral drugega poklica, v katerem bi bil lahko srečnejši in zadovoljnejši. Marsikdo bi pozneje rad zamenjal svoj stan (včasih tudi kdo tako stori), toda prepogosto velja ono, »česar se Janezek nauči, Janez znac. Predsodki, da je nečastno imeti žuljave ali celo umazane roke, so smešni, žuljava ali od poštenega dela umazana roka je dostikrat častitijivejša in večjega spoštovanja vredna Kot marsikatera »fina« in četudi z rokavico zakrita, pa morda celo nepoštena roka. Isto velja za sajast ali uma- ki bi obraz, pa naj si bo to obraz dimnikarja, ključavničarja ali rudarja. Ravno tako naj nikogar ne moti od dela zamazana, oguljena ali zakrpana obleka raznih poklicev. Nihče naj se ne sramuje iti s takim človekom ali celo govoriti ž njim. kajti v telesu takega j- zamazan ca cizo« vprežen, ali hčerka s škatlami obložena. Res je dalje tudi. da je bil vajeniški stan včasih mnogo težavnejai in hujai, zlasti ako je bil deček ali deklica izpostavljen nezaslužnemu in nepotrebnemu Šikaniranju med delom, po delovnem času ali pa celo grdem ravnanju neusmiljenih pomočnikov ali celo mojstrov. Res je pa tudi, da ima vsak stan svojo lepo in prijetno, pa tudi trnjevo in pelinovo stran. V moji dolgoletni praksi ae je marsikateri vajenček in vajenka zatekla ▼ meni iskat pomoči ali vsaj tolažbe Vsak, ki je bil po nedolžnem tepen ali drugače zapostavljen. zlay'i pa. ako je bil še sirota, se mi je zasmilil v dno dude in pomagal sem mu. ako mi je bilo le mogoče. Danes je v tem pogledu dokaj bolje. Oblasti pazijo na red. ravnanje z vajenci in pravilnost njihovega učenja. Pa kakor imajo delodajalci na eni strani pravico primernega kaznovanja neubogljivosti, dalje dolžnost da izobrazijo dodeljenega jim vajenca (vajen-ko) kolikor je to v predpisani učni dobi možno, tako imajo tudi vajenci na drugi strani poglavitno dolžnost poštenja, ubogljivosti, spoštovanja do mojstra in zaupane jim tuje lastnine. Sicer moramo biti vsi vsak na svojem mestu disciplinirani. Za revne vajence je danes v telesnem pogledu prav dobro preskrbljeno. Res je dalje tudi, da kljub težavam obrt še večno, če ne teče, pa kaplja, časi, ko je »faliran študent« lahko dobil službo, so minili. Pred 40 in še več leti je bilo dostikrat dovolj, da si imel lepo pisavo in par razredov srednje Šole. pa si že dobil službico in marsikdo je s pridnostjo pri. inil daleč. Tudi niso bili redki primeri, ko je marsikdo dovršil komaj par razredov ljudske šole. pa se je pozneje pri vojakih izpopolnil in dosegel lep življenjski uspeh. To je danes nemogoče in bo v bodoče še tem težje, ker ne manjka naipopolneje izšolanih ljudi obojega spola. Naj bi te vrstice služile splošni koristi, kakor so mi prišle iz najčistejšega namena pod pero. Postanimo in bodimo vsi koristni člani človeške družbe. Juh Avgust 400 letnica Paracelsove smrti Proslavljena bo v Salzburgu, kjer je slavni učenjak umrl Paracelsove proslave letos jeseni v Salzburgu, kjer je slavni zdravnik in filozof umrl in kjer je tudi pokopan, se prič-no na dan 400-letnice Paracelsove smrti 24. septembra s svečanostjo, po kateri bo govoril zgodovinske besede državni zdravstveni vodja dr. Conti. Na letošnjih Para-celsovih proslavah bo počaščen spomin tega nemškega zdravnika in naravoslovca kot enega največjih duhov, kar jih je kdaj živelo. Theofrast Bosmastus Paracelsus je bil rojen 17. septembra 1493 v Maria Einsi-deln v kantonu Schwyz. Prvo izobrazbo je dobil od svojega očeta, ki je bil sam zdravnik in kemik. Na svojih velikih potovanjih je svoje znanje znatno razširil in odkril je mnoga važna zdravila. Ko je Paracelsus prvič nastopil v Nemčiji, je vzbudil s svojim uspešnim zdravljenjem veliko pozornost. Leta 1526 so ga povabili za mestnega zdravnika v Basel, kjer so medicin-ci zelo radi hodili na njegova predavanja na visoki šoli. že takrat sloveči učenjak je že pojmoval naravo kot velike živo celoto, človeka je smatral za del narave, življenje pa za organsko kemični proces. V prirodi je videl neprestano nadaljujoče se organič-no življenje, sloneče na notranjem principu. Paracelsus je izgovoril znani rek, da Bog ne dopusti na človeka nobene bolezni, ne da bi ustvaril tudi zdravilo proti nji. Paracelsus si je pridobil velike zasluge za poživljenje prirodnih ved in on je uvedel v lekarne kemijo. Vedno je naglašal pomen izkušenj in poskusov, staro šolo je pa v celoti zavračal. Po njegovem mnenju mora zdravnik spoznati zdravilno moč narave in izkoristiti jo. Prizadeval se je pokazati zdravilne snovi v njihovi najenostavnejši obliki in iz njih je hotel indicirati specifične snovi za bolne organizme. Pri zdravljenju ran je priporočal v prvi vrsti največjo čistočo. Paracelsu je bila najvišja veda medicina, ki ji pomaga alkimija. Oznanjal je panpsihizem, pečal se je pa tudi z astronomijo. Zapustil je 10 zvezkov znanstvenih del, med katerimi je najvažnejši njegov »Gros-se Wunderarzney«, dalje »Paramirum« in »Paragranumc, obsegajoč sistem medicine. Njegove spise so vedno znova izdajali in okrog njihovega avtorja je nastala cela strokovna literatura. Med njegovimi den so tudi bogoslovsko filozofska, iz katerih veje globoko avtorjevo versko prepričanje. Leta 1528 je Paracelsus zapustil Basel potem ko se z mestno upravo ni mogel sporazumeti. Pozneje je živel nemirno življenje in večkrat je moral trpeti tudi pomanjkanje. Menda je šele zadnja leta svojega življenja v Salzburgu preživel mirno. Umrl je osamljen v tem mestu v noči od 24. septembra 1541 star šele 48 let. Ob 400-letnici smrti tega slavnega zdravnika in raziskovalca je bil njegov nagrobni kamen na salzburškem pokopališču sv Sebastiana pietetno obnovljen. V okviru letošnjih proslav bo prirejenih v Salzburgu tudi več predavanj o pokojnem učenjaku. Predavali bodo sloveči nemSki učenjaki. Prirejena bo tudi posebna razstava, m ustanovljeno Paracelsovo društvo. Letalski rekorder Hitrost ptičjih kril je prekosila neživa gmota, ki ji je človek udihnil svojega duha in hrepenenje biti najhitrejše bitje na svetu. Letala so težja od zraka in zgrajena na principu ptičjega poleta, pa tudi ptičje telo je bilo vzorec za temeljni tip letalskega ogrodja. Toda motor je prekosil silo mišic in zato leta zdaj človek dvakrat hitreje od vseh ptic. In vendar človek še ni najhitrejši letalec. Kdo so najhitrejši letalci? To so posebne muhe, nazvane obadi, znane po tem, da žive njihove ličinke kot paraziti na kopitarjih. S prostim očesom lahko vidite obada samo kadar sedi. čim pa leta, se premika tako hitro, da ga človeško oko sploh ne more opaziti. Te vrste brenči ji letajo tako hitro, da so nevidni. Bilo je ugotovljeno, da letajo na krajše daljave tako hitro, da dosežejo 1.300 km na uro. Seveda razvijajo to ogromno hitrost na krajše daljave in le nekaj časa, kar pa njihovega rekorda nikakor ne zmanjša. To je zaenkrat najhitrejši znani polet, ki ga je zmožno živo bitje. Krila brencljev se sučejo v osmici podobni krivulji zelo hitro, tako da predstavljata obe krili dva sinkro-nično delujoča propelerja širokih ploskev. Krili nosita po zraku izredno lahko telo, aerostatično razbremenjeno v os, ki ju veže. Tu ni repnih krmil za dviganje ali spuščanje, vse se regulira samo s krili. Kot gradbeni material je uporabila narava tuni tin, izredno močno, prožno organično snov, utrjeno v krilih s sitemom votlih cevk. Pogonsko silo pa dajejo mišice. Prodiranje italijanskih čet v Ukrajini Po nalivih zopet lepo vreme Včeraj popoldne smo imeli med bliskanjem In grmenjem hude nalive Ljubljana, 23. avg. Dva dneva po končani koledarski dobi slovitih pasjih dni nikakor nista kazala, da misli vremenski režim solnčnih dni s polno poletn vročino izginiti s pozornice in prepustiti vlado drugim silam. Sicer se je že nedelja deloma puntala in ni bila več dostopna za naše želje, toda v ponedeljek je bilo spet vse pri starem. Torek pa je bil izrazit poletni dan, kakršnih smo vajeni v visokem poletju. Dopoldanska svežina jutrnje ohladitve zraka se je kmalu razgubila in čez popoldne ter vse popoldne je vladala huda vročina, v kateri pri najboljši volji ni bilo mogoče kaj pametnega početi. Kopalci so jo s pridom izrabili in na Ljubljanici, Savi in kopališču SK Ilirije se jih je trlo kakor v najboljših dneh. šele proti večeru je soparica popustila, da je bilo .nogoče prijeti za delo Topel večer je izvabil v Tivoli, na Aleksandrovo cesto, v Zvezdo, rra g ajsko planoto in njene sprehajalne poti, na klopce \ Vegovi ulici, na obrežje Ljubljanice pod kostanje na Bregu, Krakovskem nasipu in ob Grada-ščici navzgor, kjer je mestna občina že pred časom postavila dolge udobne klopi, številne prebivalce bližnjih stanovanjskih kasarn. Pa tudi drugod po Rožni dolini, v Šiški, Mostah in Trnovem so se ljudje do trdega mraka hladili na zraku in uživali pomenkujoč se blagodejno vročino poletnega večera- Solnce je sicer zašlo že ob 18.56, vendar je do popolne teme še vedno skoro dve Uri časa. Včerajšnje jutro pa se je vreme že sprevrglo. Nad Barjem so viseli pol visoki kosmi megle in nebo se je oblačilo. Kazalo je celo, da je že ponoči moralo nekaj malega deževati. 2e ob 7. zjutraj se je iz redkih oblakov vlil kratkotrajen naliv, ki je marsikoga zalotil brez dežnika. Gospodinje, ki so hitele na trg, so se s skrbjo ozirale v nebo, ali se jih bo usmililo, da ne bo treba kje vedriti in zamujati dragocen čas za pripravljanje kosila. Res je dopoldne vztrajalo še brez dežja, toda oblačilo se je vedno bolj in bilo je očitno, da bo deževalo. Pivi močnejši naliv se je sprožil opoldne, pa je kmalu popustil. Zares, z vsemi prilastki poletnega dežja, bliskanjem, grmenjem in treskanjem pa se je pričelo okoli poldruge ure. V hipu so bile vse ulice prazne in ljudje so morali ne glede na razne uradne ure vedriti in počakati, da je minilo najhujše. Nekaj časa je lilo v polnih curkih, da so bile ulice polne vode, ki je kanali niso mogli sproti požirati. Neurje je potem popuščalo, deževalo pa je zdržema do 18.. ko je še rahlo roselo. Gradašči-ca, Mali Graben in Ljubljanica niso pokazali večjega učinka: le voda je bila rumenkasto kalna. Noč je bila oblačna. Okrog polnoči pa je zavela hladna severna sapici?, in prikazale so se zvezde. Jutro pa se je zbudilo zame-gleno. Toda skozi meglo se je že videlo jasno nebo. Barometer stoji izredno visoko in obeta nam lepše vreme. Zavarovanje družinskih daklad Na sestanku zastopnikov ustanov socialnega zavarovanja, ki se je sešel po iniciativi Visokega Komi sari j a ta in na katerem se je obravnavalo vprašanje o ustanovitvi novega sklada za družinske doklade, je bila Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani (OUZD-u) poverjena naloga, da organizira novo zavarovanje za družinske dcklade in da zbira sredstva sklada za celo področje Ljubljanske pokrajine. Uvaja se obvezno zavarovanje dru-\ žinskih doklad, t. j., dokiad k normalni i plači delojemalca za družinska bremena, ki ga d< sedanje jugoslovansko pravo ni poznalo. Iz novega sklada bi prejemali do-klade zavarovanci vseh socialnih zavodov, bodisii delavci, bodisi nameščenci ter vsa uslužbenci javnih in samcu p ravni h ustanov, stalno ali nestalno zaposleni, dnevni-čarji v državni službi ali honorarni uslužbenci v tej službi, vsi, ki družinskih dokiad po svojem službenem pravilniku doslej niso prejemali. Zakonite predpise in potrebne odredbe za uvedbo in izvajanje novega zavarovanja v naši pokrajini bo Visoki Komisarijat šele izdail. Po njegovem nalogu se mora sestaviti pravilnik, ki bo obdelal snov novo zavarovalne panoge. Da bo Zavod za socialno zavarovanje mogel svojo nalogo rešiti in izdelati osnutek materialnih določb, ki naj bi veljale za izvajanje družinskega zavarovanja, je potrebno, da statistično prouči stanje naših družin, njih šte\4'lčnost in gospodarsko zmožnost. V ta namen jc urad izdal posebno tiskovino, statistične liste za deflavce ali nameščence, in jih že razpošilja delodajalcem, da jih razdde ushižbenccm radi izpolnitve. Tiskovino morajo rzpoilnrti "val delojemalci, bodisi delavci, bcxlisd rtninoščenci, poročeni ali neporočeni, nizen oseb, ki so zaposlene v gospodin jstvu; dolžnost delodajalcev pa je, da izpolnjene tiskovine kontrolirajo in vidi rajo vsako posebej s svoj tm podrVisom ki peča-tom na hrbtni strani pod detavčevim rxz. immeščenče?v*m podpisom ter jih nato vrnejo zavodu. Pri izpolnitvi sta H stičnega h&ta uteerre nastati dvom, kateri izmed dveh 221 koncev, če sta zaposlena oba, izpokii podatke aa starše. Povsem jasno je, da izpntkii rubrike za starše tisti zakonski dnu*, ki ima -višjo plačo oz. ki največ prispeva za n^inovo \^rževanje. Zavod ra socialno z*ovaro**anfe Ljubljanske pok.ea.jtne. Slabo vreme krivo debelosti Profesor medicinske fakultete v Cincin-nati v Združenih državah dr. C. A. Miliš je objavil nedavno študijo, v kateri dokazuje, da je slabo vreme eden glavnih vzrokov, da se nekateri ljudje zrede. Sam na sebi je ugotovil, da je znašala razlika med obsegom njegove noge med lepim vremenom in dežjem 12 mm in da se človeško telo ob slabem vremenu razširi. Ce pada barometer, čuti to tudi človek. Število samomorov se zviša z možnostjo, ki ima. svoj vzrok tudi v neugodnih vremenskih razmerah. PROKLETSTVO 11 DEMANTA Roman. — Imam prijatelja, ki je trgovec z dragulji in ... — Da, razumem . . . on razreze ta demant... To je možno, toda to bo znatno znižalo njegovo vrednost. — In kljub temu sd bo dobilo zanj najmanj tri milijone. — Ah. toliko! Mislite? Po mojem mnenju bo vreden ta demant največ dva milijona, ko bo razrezan. — To bo še vedno dobra kupčija. — Gotovo, — toda povejte mi, zakaj bi izkupička pravično ne razdelila med seboj? — Ce se ne motim, ste bili pripravljeni sprejeti petsto tisoč frankov. — Da, to je res, toda razmišljal sem... zdaj pa mislim, da bi morala izkupiček pravično razdeliti. Bil sem v pasti. Kaj sem mogel odkloniti temu človeku, ki me je držal v šahu s svojim samokresom? Sprejel sem torej vse njegove pogoje in sklenil na tihem, obračunati z njim pozneje, ko bom lahko končno svobodno izrazil svoje misli. V tem t-enutku sem bil pa v položaju človeka, ki se po-t ~^ia in lovi najmanjšo bilko, da bi se je oprijel. — Pa naj bo, sprejemam, — sem dej. — Izkupiček za demant si razdeliva. In hinavsko sem pripomnil: — Sicer bom pa zelo srečen, če vam bom mogel ustreči, ker priznam, da ste mi zelo simpatični. — Manzana me je nezaupljivo pogledal. — Nikar ne pretiravajte — je dejaL — Zagotavljam vas... — Dobro — me je prekinil. — Ker sva se sporazumela, mi izročite demant, da ga spravim v svoj kovčeg. — Ah, oprostite, — sem dejal. — Tega ni bilo v najinem dogovoru. — Morda res ni bilo, toda dovolite, da si zagotovim nekatera jamstva. Pa menda vendar ne mislite, da bi vas pustil oditi z vašim demantom. — Seveda ne — toda kdo mi jamči, da bi me kratkomalo ne zapodili iz svojega stanovanja, čim bi imeli demant zaklenjen v svojem kovčegu? Manzana je komaj vidno skomignil z rameni. — Dragi moj Pipe, dovolite mi povedati vam, da niste posebno bistre glave. Ce bi le malo pomislili, bi prišli do drugačnega zaključka. Predstavite si me tako, da vlomite v moje stanovanje, jaz vas pa sprejmem s samokresom v roki. Govoriva nekaj časa, nazadnje pa pristanem na pogajanja z vami, namesto, da bi vas izročil policiji, kakor je bila moja pravica ali celo moja dolžnost, zatrem v sebi vse pomisleke poštenega moža in postanem vaš »pajdaš«. Klavema družba, kar je res, je res. fca**1 *:;^;>ital, ki mi ga prinašate je surr1** c : in posle- dica tega je, da utegnem postati soudeleženec pri tatvini, — upam, da boste priznali, da tudi jaz igram nevarno igro. — Seveda, seveda, — toda vi se boste še bolj kompromitirali, če spravite demant v svoj kovčeg. — Kaj nameravate sami prodati ga? — Ne, dragi Pipe, to je vaša stvar. Cim najdeva kupca, vam vrnem demant in oba se napotiva h kupcu, ali pa se sploh ne bova več ločila... Od tega trenutka ste moj gost in stanovali boste kar pri meni.. . Dam vam postlati posteljo v tej sobi kraj kovčega in tako boste lahko čuvali svoj zaklad. Upam, da boste s tem zadovoljni. Ti predlogi v mojih očeh niso bili prepričevalni, toda v položaju, v kakršnem sem bil, sem moral vse sprejeti. Samokres je še vedno ležal na mizi in Manzana se ga je večkrat dotaknil, kakor da bi ga hotel pobožati. Velika sila je včasih v življenju pridobiti nekaj na času, kajti čas razvozija pogosto še tako zamotane zadeve... Vdal sem se torej in izročil demant Manzani. Znova ga je pogledal od vseh strani in potežkal, potem je pa odprl svoj kovčeg in skrbno spravil demant v mošnjo, skrito med dvema stenama kovčega. Končno je zaklenil kovčeg, spravil kjuček v žep svojega telovnika in sedel kraj mene na divan. Svoj samokres je pusti na mizi. Tisti hip bi bil lahko planil na Man za no, ga udaril s pestjo po glavi, da bi se onesvestil, potem bi se pa zopet polastil demanta. Toda tega si nisem upal storita. Manzana je bil mož krepke postave, debelega vratu in mišičastih rok. Bil bi me premagal. Pomislil sem tudi na to, da bi skočil k pisalni mizi in se polfcstil samokresa. Toda spoznal sem, da bi se mi to ne posrečilo. Manzana je sedel na moji desni strani in zadostovalo bi mu bilo iztegniti roke, da bi dosegel samokres. Bilo bi pametneje pomagati si z zvijačo, počakati na ugodnejšo priliko. Bil sem pa trdno odločen ne prepustiti Manzani njegove premoči v položaju, — Dragi moj Pipe, vi ste moja rešitev, — je dejal Manzana naenkrat. Začudeno sem se ozrl nanj. — Da, moja rešitev i ... Glejte, kako komično je življenje — Bil sem izgubljen, pripravljen pobegniti, ne da bi vedel, kam, ko je vam šinila v glavo pametna misel vlomiti v moje stanovanje... Mar ni to čudno? če vidi človek to skojjaj razkošno stanovanje, bi mislil, da se kar topim v zlatu ... V resnici sem pa siromašen, kakor J ob, dragi moj Pipe. Vse, kar vidite tu, je tuje. Najel sem to povsem opremljeno stanovanje od neke stare zaseb-nice, ki se mudi zdaj v Nizzi in ki ne sluti, da nikoli več ne bo videla svojega denarja... No, torej, zdaj pa govoriva resno... Pravkar ste mi dejali, da veste, kam lahko spravite ta demant.. . Govorite tečne je. Ali ni pri tem malo domišljije? Ali je zanesljiv vaš prijatelj, ta trgovec z dragulji? Ali ste že sklepali z njim kupčije? AH se ne bojite, da bi vas izdal, če bi imel dragulj v rokah? — Ne, moj trgovec z dragulji je poštenjak. LUtjujt Amu* 6tif**aćič 1 L* DJareCas u&fcarno Fran Jcran '/ Za uprave m del Usta Vlad. Regalrv // Vsi t Izubijani