V libijski puščavi. ' ;; Roman. • Anj[luščnve, posutc z /elcuorunieaim peskora ia s rrnikaslimi skalami --. Izv/emši ]>olkovnika šc aobeden iznuui belih ujelnikov ai sedcl kedaj poprej aa kameli. 2e ko so sp vslajajoč zagugalc naprej in nazaj, je ta in <>ni skoraj zleiel iz sodla, iu ko so si-deli »a visokeai hrbtu dolgonogih živali ia gkdali v iH-vajeno globino pod seboj, se je laarsikatcreiau botelo zavrleti \ glavi. Gugajoča ia zibajoča se lioja kauiel in ncrodni sedež v slabo priIrjoncm lcseacai sedla pa jiia je v živcih in žolodcu prav kiar.lu zbndil tisto skrajno iuprijelno bolno čuvslvo, ki ga iiaa popotitik aa nemirnih aiorskih valovili — lolila se jih je prava pristna «iaorska bokzen.« Toda vse Ip Iflesne lieprijctnosli jc ngluSila bridka (ibupna dušna bol —. Kak prepad jt* zijal inc])rilikiMiii! Sadic jc govorila o loadoaskiii in pariskib krojačih, o obkkah ia o aiodah — sedaj pa se je polnezavpslna okkpala kscnega sedla vrh gugajoče sp kamclc iu sredi divjih krvoločnib ljudi —. la mcd loai je spodaj aa rcki čakal aaaje njibov paraik — ajihov saloa, je bila zanje j>okrita miza s snežaobcliai prtom, aa aji so se ksketali kozarci in sc jc bkščalo srpbrno namizno orodjc ia vsa inlobnost sa- loaskcga turistovskega paraika je bila pripravljeiia zanje —. Zdelo se jim je, da vidijo pred seboj živo sli- ko: «Kkopatrin« krov, belo platneno streho, gospo Schlesiager z rnmenim slamnikom, gospo Belmont slo- aečo v uicbkeai nasloajaču, vsaka makakost jc stala živo pred (»"ini ajihove razpaljene doinišljijt- — in tihe, zibajoče se katnele so jih z vsakiia korakoai nesk dalje, —• proč, proč («i te vabljivc, inamljive tidobaosti ven y divjo, npzaano pu.ščavo, v uegotovo, strašao lw- dočnosL —. Rdcči turbaai, ]>rižasli bnrausi in niiueai či-vlji so iipazujočeiau polkovniku pričali, da ti beduini aiso navadai klateži ia roparji, aaipak četa iz rednc vojsKe iiialidijeve. Tudi je opazil, da poznajo vsaj ktneljne pojnif vojaškp disciplinc ia bojaega pohoda. Kako miljo prcd ujirai iu tudi na obv.h krilih glavnega krdela so jezdile slraže, zdaj pa zdaj sc je pojavila kjc na olizorju vrh pešrene valoviac hrzonogn kamela, in beli burniis se je zabkščal na sinjeinodrpm ozadju aeb-i — ia kakor sea sla izginila jezdec ia kanieia v dolinko. Ali Wad Ibiahiia je jezdil na čolu glavae če(c ia njcp,ov pobočaik, olovck kralkcga, i>a krepkega kksa in odurnega obiaza, je bil na drugcm koncu dolge karavaae. Vsa čela je bila razdeljeaa aa dvc krdeli in sredi aied obeaia so jezdili nasret-ni ajelniki. Nihče sc ni posebao brigal zanjc, tudi jhii ni nihče ln«ni), da bi se ne liili saicli pogovarjali metl seboj, ia Stephens je kcrj poiabil priliko kr kmalu spravil svojo živnl med obe Amcrikanki.