V libijski puščavi. ' ;; Roman. • Anj[l<r*kt spisal A. Cm*n Doyic. (l)alje). V par tnuiutkih so lx-duiai porazdeliii tovore aa druge živali ia naredili praslor za ajetaiko. Zvezali aiso aobeaega. Le gospod Štuart jini je s svojim nastoIJoni pri aapadu vzlnidil sum, da je aajacvaracjši in najpodjelncjši. Zalo so mu z raoniit vrvjo zvezali roke aa hrbla in ga varao posadili na kamelo. Za dragc ujetnike pa si- niso amogo brigali ia brez poseliaih varaostnih odredb so jirn jiiislili, da jc vsak zkzel na svojo žival, kakor jc vcdcl ia aiogcl. Tudi oba ranjena čmcavojaka iu Mansnr so bili aied njimi. Seveda so bile njihovc kamek počasnt' iu težke živali in dobro so vcdeli bcduini, da nc aiorejo uili brzoaogiai dirkačom, katere so si pridržali zasc. Vsc je l)ilo pripravljcrm za odlKnl. Tovovi so bili naloženi ia Ijudje so seckli v okoraib K...i'*iiih sedlili. Presunljiv krik je zadonel, kaaiek so se zagugak, si' dvignik najprvo aa zadajp aogc, potem na prodnje, zastokalo in zahropck, kakor jo ajihova navada, kadar vstajajo obložene, — ia dolgi zibajoči se sprevod se jo premakail, puslil za helmj reko ia pol v kultunii svet ter se obrnil proti peščenim gričem in migljajoči siiijeyijolič.asli meglki, ki je visela na daljaeai obzorju ne- izmenu\ slraholno-lope j>uščnve, posutc z /elcuorunieaim peskora ia s rrnikaslimi skalami --. Izv/emši ]>olkovnika šc aobeden iznuui belih ujelnikov ai sedcl kedaj poprej aa kameli. 2e ko so sp vslajajoč zagugalc naprej in nazaj, je ta in <>ni skoraj zleiel iz sodla, iu ko so si-deli »a visokeai hrbtu dolgonogih živali ia gkdali v iH-vajeno globino pod seboj, se je laarsikatcreiau botelo zavrleti \ glavi. Gugajoča ia zibajoča se lioja kauiel in ncrodni sedež v slabo priIrjoncm lcseacai sedla pa jiia je v živcih in žolodcu prav kiar.lu zbndil tisto skrajno iuprijelno bolno čuvslvo, ki ga iiaa popotitik aa nemirnih aiorskih valovili — lolila se jih je prava pristna «iaorska bokzen.« Toda vse Ip Iflesne lieprijctnosli jc ngluSila bridka (ibupna dušna bol —. Kak prepad jt* zijal inc<l njiiioviui prcleklini živIjcnjeai ia njibovo scdanjostjo —! \i\ vcndar — kaka kratka doba r.asa je kžala nied nekdaj ia sedaj —! Ni št! mimila ura, da so stali vrh Abusira, se smejali in salili ia se vpselo razgovarjali, ali pa sf jezili nad vvo<-iao ia nad mnliaini ia gndrnjnli aati lnaknkostaiini iu>])rilikiMiii! Sadic jc govorila o loadoaskiii in pariskib krojačih, o obkkah ia o aiodah — sedaj pa se je polnezavpslna okkpala kscnega sedla vrh gugajoče sp kamclc iu sredi divjih krvoločnib ljudi —. la mcd loai je spodaj aa rcki čakal aaaje njibov paraik — ajihov saloa, je bila zanje j>okrita miza s snežaobcliai prtom, aa aji so se ksketali kozarci in sc jc bkščalo srpbrno namizno orodjc ia vsa inlobnost sa- loaskcga turistovskega paraika je bila pripravljeiia zanje —. Zdelo se jim je, da vidijo pred seboj živo sli- ko: «Kkopatrin« krov, belo platneno streho, gospo Schlesiager z rnmenim slamnikom, gospo Belmont slo- aečo v uicbkeai nasloajaču, vsaka makakost jc stala živo pred (»"ini ajihove razpaljene doinišljijt- — in tihe, zibajoče se katnele so jih z vsakiia korakoai nesk dalje, —• proč, proč («i te vabljivc, inamljive tidobaosti ven y divjo, npzaano pu.ščavo, v uegotovo, strašao lw- dočnosL —. Rdcči turbaai, ]>rižasli bnrausi in niiueai či-vlji so iipazujočeiau polkovniku pričali, da ti beduini aiso navadai klateži ia roparji, aaipak četa iz rednc vojsKe iiialidijeve. Tudi je opazil, da poznajo vsaj ktneljne pojnif vojaškp disciplinc ia bojaega pohoda. Kako miljo prcd ujirai iu tudi na obv.h krilih glavnega krdela so jezdile slraže, zdaj pa zdaj sc je pojavila kjc na olizorju vrh pešrene valoviac hrzonogn kamela, in beli burniis se je zabkščal na sinjeinodrpm ozadju aeb-i — ia kakor sea sla izginila jezdec ia kanieia v dolinko. Ali Wad Ibiahiia je jezdil na čolu glavae če(c ia njcp,ov pobočaik, olovck kralkcga, i>a krepkega kksa in odurnega obiaza, je bil na drugcm koncu dolge karavaae. Vsa čela je bila razdeljeaa aa dvc krdeli in sredi aied obeaia so jezdili nasret-ni ajelniki. Nihče sc ni posebao brigal zanjc, tudi jhii ni nihče ln«ni), da bi se ne liili saicli pogovarjali metl seboj, ia Stephens je kcrj poiabil priliko kr kmalu spravil svojo živnl med obe Amcrikanki.