Tliiwitwi ^nlinii lih RM вЛ!
ВагдшапкпБо^
T«rlee MBd gohtlftfilyg; ШауеаЈцц, Bimuekrtng IS, Poatfacb 116 / BeenigapNi* (im voraue aaUbar) m«nntn«ti ru 1.— tre^ Haua (tinaoblleOtlch RM ОДО SuBteUgebObr
der Mtanc fOr dtn OMlifolgendea Monat werdea aar aetuiftUcta md впг bia 36. de* laufenden Monsti апвмшшпвп
Кл 70.
Kraintwrg, dew в. September 1944.
Kmalu bo napočila naša ura
naatssekretar dr. Haumann v Danzingu — „Zmage ne bomo dali iz rok"
Duzlg> S. M^MBbr«. O ргПШ pet# obletnice, odkar )• bil Oev Deasig — Weitpre*-Вви xepet priključen leichu, ee }e vriila v Danzigu maniiestaeija zbora voditeljev stranke ia države, na kat»rl je Canleiter Albwt Forrter pozdravil StaatiekretSrja. f^-Briga-deftthrerja dr. Wemerja Naumanna kot go Toniika. Dr. Neumann j* v široko zasnova nem govore obravnaval vzroke te vojn«, trenutni položaj ia naše upe v zmago. Izvajal je med drugim sledeče:
divja sedaj po Angliji podn«t«na vo^na. Naš narod je v teh petih letih izvo-]avei zmage in moral sprejeti tudi reakcije. Po petih letih trdega boja pa mora svet vzeti na znanje nekaj činjenic, ki pomenijo и naše sovražnike strašna razočaranja.
1. Fahrerja ni mogoče ločiti od nemškega lujoda.
I. Nemški narod j« necionalsocialističen, ne samo т »rečnih, ampak stoprav v hudih dnevih.
). Nemška domovina nikoH ne odpove, ona doprinaša irtv», ker d je v sveeti, da mi imagamo.
4. Takisto ne odpove nemška fronta. Ravno ▼ teh tednih se bojujejo mnogi nemški vofakl, kakor v preetu in Lorrientu, dasl so popolnoma izpostavljeni. Bojujejo se za čas v neomajni veri v našo končno zmago.
I. V Nemčiji ni nobene sile, nobenega sta-■ JHi in sploh nikogar, ki bi bil pripravljen, razpravljati o kakšni kapitulaciji.
Potem ko je dr. Naumann to ugotovil glede notranje situacije v Nemčiji, se je obrnil k vojaškemu in političnem« položaju. Opisal јФ kako v sovražnem taboru že sedaj računajo * gotovo zmago že v jeseni tega leta. »Varali se bodo, kakor *o le že tako pogosto varali«, j« vzkliknil dr. Naumann. »Ml se bojujemo pred mejami, bojevali se bomo ob mejah In če bo treba se bomo bojevali tudi za mejami. Sovražnik naj ve, da bodo, čim
Nemška pomoč v poljski stiski
Krakov, 5. septembra. Varšavski nado-meetnl škof Sl&govskl se je, ko je obiskal za varšavske civilne begunce v Pruszkovu urejeno prehodno taborišče, skozi katerega je doslej že šlo daleč preko 100.000 poljskih civilistov, lahko prepričal o smotrnosti obsežnih ukrepov, ki *0 jih izvršili na nemški •trani, da olajšajo grozni položaj varšavskega civilnega prebivalstva in beguncev.
Škofa Slagovskega samega so nemške čete ie pred nekaj časa v oklopnem vozilu ■pravile i« bojišča iz njegove palače, ki te nahaja v posebno ogroženem mestnem predel«.
Izdala pomeni smrt naroda
Proglas poveljnika železne garde na romunski narod
terlia, 5. septembra. Poveljnik železne gar-de Horia Sima je izdal po radiu na romunsko vojsko proglas, v katerem je naibolj ostro ožigosal blazno delo izdajalske kraljeve klike v Romuniji. »Ljudje«, tako je izjavil Sima, »ki ženejo Romunijo v naročje Sovjetske zveze, nimajo nič skupnega z narodom. Oni so v službi židovske Interaatio nale in Sim bolj se romunski narod podjarmi in zaeuinji_ v toliko večji bo njegov tri-nmf. Po Izdajalski vladi izvršena izdaja pomeni smrt naroda in vsak, ki Se nadalje uboga njena povelja sune z bodalom v srce naroda. Ni dragocenejše dobrine, kot je čast, In narod, ki je zciubtl čast, te duševno mrtev
Pomlad „V 1"
Itoekholmi 5. septembra. Reuter nam v zve al I obetreljevanjem »V i< angleškega prebivalstva pripoveduje čedno pravljico in oči-vidno pričakuje, da bo našel ljudi, ki bi mu verjeli. Potemtakem so izetrelki »V 1« povzročili nad Južno Anglijo drugo pomlad Sadna dreveaa to baje začela v drugi* eve teti in nam obljubljajo sadeže v sredi zime tpantkl bezeg, ki drugače cvete aprila ali AKaja meeeoa, je tedaj tpet т polnem cvetju Neki strokovnjak za vrtnarttvo, tako je spo. rotil Reuter, je menil, ačinek zračnega priti •k« pri obstreljevanju i »V 1« *• nekako primerjati ■ obreianjem dreves т poletju Čeprav gre tukaj sa največjo budalost v pra
pomen« besede, je kljub temu vest nekoliko resnična, namreč priznavanje, da |e zračni pritisk »V 1« tako velik, da dela prave čudeže. Čeprav ne more bili naJ n* men, da bi Angletem obrezavali drevesa, p® •mo le prepričani, da oni pobirajo v mnoM
»eamlAma aadove obeWelievaaJa »V I«.
bliže pride on do mej Reicha, tem bolj naraščale njegove težkoče. Na Vzhodu raste od dneva do dneva globoko razčlenjena na prava obrambe od Memla do Karpatov. Tudi na Zapadu koncentriramo naše sile na stra-tegično bojišče. Nove divizije odrinejo na fronto in ojačijo odpor. Vsak Nemec bo branil sveto zemljo očetnjave do zadnje kaplje krvi.«
V svojem daljnjem govoru je označil dr Naumann, kakšni so upi našega boja. V nekaj tednih bo v Nemčiji zginilo vse, kar ni uporabno za izvojevanje zmage. S totalno fronto bo fronta dobila veliko število novih divizij, milijoni novih delovnih sil pa bodo pomagali, dobaviti fronti orožja in munici-jo, v kolikor so ji potrebna. Nova orožja pa nam bodo, tako je izjavil dr. Naumann, zagotovila tehničen prehitek in povzročila pre okret vojnih dogajanj.
Naši sovražniki, ki ta razvoj predvidevajo, se zato srdito bojujejo za hitro zmago. Vedo, da bo samo še malo časa trajal trenutno slabil položaj Nemčije, zato hitijo kakor za
stavo izrabljati čas. Cas pa dela za na«; vsak teden, ki ga sedaj prestaneme, nas približa trenutku, ko se bodo udejstvovala naša nova orožja in totalna mobilizacija Nemčije. »Naša ura bo napočila!« "je zaklical StaatssekretSr omahljivcem, ki spričo dnevnih dogodkov pozabijo na naše šanse za zmago. »Zmage ne bomo dali iz rok.«
Dr. Naumann je govoril potem o razvoju, ki bo ob koncu vojne nastopil v taboru sovražnikov. Preuranjeni upi se bodo takrat umaknili globokemu razočaranju. Zaradi tega razvoja pa se bodo znova pojavila nasprotja v sovražnikovem taboru. Doumeli bodo brezsmiselnost boja, in napetosti v sovražnem taboru bodo prišle do izbruha.
Na koncu svojega govora je dr. Naumann ocenil našo nadmočno bojno moralo. Pod vodstvom stranke bo nemški narod prestal vojno. Nismo kapitulirali, ko se je zdelo, da nas bo zadušila sovražnikova nadmoč glede materiala, še manj pa se bomo vdali, kadar se bo z ukrepi totalne vojne razvila naša veliko večja moč, da nikoli tega.
Polopilcv 226.500 brl sovražne loiia^ v avqii\ln
Prestreženi poletnit ofenziva — rničenili 4200 olilopnjaliov in 5000 topov
Berlin, 5. avgusta. Kakor je Oberkomman do der Wehrmacht dne 1. septembra objavilo, je sedaj na vzhodni fronti uspelo, prestreči boljieviiko poletno ofenzivo pred str njeno fronto med Vzhodnimi Karpati in Finskim morskim zalivom. Tudi v zadnjih dneh to ob žilavosti naše pehote in t uspešnimi nasprotnimi udarci odredov naših oklopnja-kov spodleteli sovražnikovi poskusi, da bi si X močnimi sunki znova ustvaril svobodo gibanja. Pri tem smo uničili 4200 sovražnih o-klopnjakov in okroglo 5000 topov ter pripeljali več ko 13.000 ujetnikov.
V boju proti britansko-severnoameriškemu oskrbovalnemu brodovju sta vojna mornarice in zračno orožje potopile avgusta meseca 45 tovornih in prevoznih ladij z 226.500 brt: nadaljnjih 28 ladij г, 262.000 brt je bilo po-godenih s torpedi in bombami In težko poškodovanih. Verjetno je, da se je velik del teh ladij potopil. Izmed sovražnih vojnih ladij so bili potopljeni en pomožni nosilec letal, dve križarki, 13 rušilcev, dve korveti.
en motorni topniški čoln in enajst zaščitnih vozil, poškodovanih pa je bilo: dve bojni cev, ena korveta, trije torpedni čolni in šest brzih čolnov.
Tudi avgusta meseca se ni izpolnilo že pogosto izrečeno pričakovanje Anglo-Ameri-kancev, da bo popustila nemška obrambna sila v zraku in da bo tako pojemalo število zgub v zračni vojni, ki |e ostalo enako visoko. Po doslej došlih uradnih nemških ugotovitvah so nemške bojne sile lovskih letalcev in odredi protiletalkega topništva zračnega orožja v ravnokar preteklem mesecu lestrelili nad evropskimi frontami vsega sku paj 1868 anglo-ameriških letal.
Ce se za oceno teh nemških uspehov se-strela v avgustu sporedijo bilance predido-čih mesecev, se pokaže presenetljiva enako-mernost In stabilnost številk nemških uspehov: maja meseca je bilo uničenih 1839, julija 1830 in* avgusta 1868 sovražnih letal. Nakri-Ijuje te uspehe samo prvi mesec invazije, junij, z 2007 sestreli.
Finska na nevarnem lirn
Po prekinitvi odnošajev z Nemčijo proste roke za boljševizem
Berlin, 5. septembra. Kakor i« zt* is vladnih krogov, {• finska vlada zaradi angle* ikaga in amcriikega pritiska iklenila, da v interein Sovjetske zveze prekine odnoiaje % Nemčijo in iprejme pogoje, ki jih je itavila Sovjet«ka zveza. Natančnejše podrobnoati glede pogojev ie niso znane.
tako, da zadostuje za zaščito nemških severnjaških divizij pred posledicami finskega koraka. V kakšni obliki se to zgodi, ostanm za-časpo še vojaška tajnost.
»Živimo v času zmešnjave pojmov«, je pisal v soboto finski časopis >Haemeen Sane-mat«. Med tem se je zgodila najnerazumlji-vejia in največjega obžalovanja vredna stvar, ki se je mogla zgoditi v zadnji, s presenečenji bogati fazi te vojne: Finska je prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo. Finski narod je točno tako prizadet po tem ukrepu, kakor nemški, da, k presenečenju se pri njem pridruži še občutek brezmejne osa-melosti In globoke osramotitve. Ravno narod kakor finski, ki si je v tako visoki meri v svesti svoje časti in ki ga tako živo preveva spomin skupno doprinešenih (rtev, mora občutiti preokret vlade, kakor uničuj^ naklep proti smislu sedanje vojne. Smisel te vojne, kakor ne je vtisnil vsakemu Fincu, je bila rešitev narodne suverenosti, da, gole narodne eksistence. Ce sedaj v utemeljitvi navajajo, da je bil ta korak vlade potreben ravno zato, da se reši narodni obstoj, te bo moral vprašati vsakdo na Finskem, če da novi kur: vlade, ki gre razločno za po godbo o premirju z boljševlkl, kakršnokoli jamstvo nadaljnjega narodnega obstoja.
Zanka, I katero hočejo zadrgniti finski na rod, se vidi tem jasneje že v tem, da tvori prekinitev odnoSajev samo prvi pogoj, po katerem bi bill boljieviki pripravljeni objaviti prave pogoje torej vso ostrost diktata V »poznanju tega stvarnega položaja so švedski časopisi, ki so doslej najbolj ščuval' k finskemu odpadu od Nemčije, sedaj po iz vršenem činu spremenili svoje nlsanje: Se daj naenkrat odkrijejo največje težkoče In pravijo, da čakajo Finsko najresnejše situ aclje.
Ker so se ie' dalje časa slišale Iz najraz ličnejših virov govorice, da se bo finsko sta lišče tako razvilo In jih na finski slranl niso mogli spodbiti, ali tudi niso niti hoteli iz podbitl, je bila Nemčija dovolj posvarjena Z« nemške čete, ki stoje na Severnem Fin gkeca, je bilo laradi i^ga vee pripravljeno
Poljska kriza „strmina" zaveznikov
Stockhobn, 5. avgusta. Nemir v londonskih diplomatskih krogih radi poljske krize, ki le nastala radi varšavske vstaje in stališča Sovjetov, se širi, po nevtralnih poročilih iz glavnega mesta dalje. »Varšavska zalolqra lebdi kakor grozeč oblak nad sovjetsko poljskimi odnošaji«, stoji v nekem švedskem opisu iz Londona. Angleška dilema je s časoma postala tako velika n pereča, da je napotila »Times« v četrtek k pravemu jejčjemu plesu brez orimere, ki ga smatrajo ▼ londonskih mednarodnih krogih kot naj-ostrejši In najbolj živ opomin za obvarovanje sloge med zavezniki.
Časopis »Times« Izjavlja, da tukaj ne gre več za lokalno vprašanje. Morajo se podvze-ti novi naoorl v Washlngtonu, Londonu In Moskvi, da se uredi zadeva, ki je očividno zašla v strmino. Vse zavezniške velesile morajo sedaj zavzeti svoje stališče. List ugotavlja — i čimer se po nevtralni strani odkrito dejstvo sovjetske sabotaže sedaj ofl-zlozno prizna tudi po Angležih — da je tako zvana podtalna armada v Varšavi (mislijo na tolpe, ki poslušajo angleška povelja In ki so 1. avgusta začele z uporom) zgrabila za orožje »docela na pobudo Moskve, ko se je sovjetska armada v začetku avgusta približala Varšavi, In v popolnem orepričanju, da je pričakovati osvoboditve mesta po sovjetskih silah.« Angleško raz-motrivanje nadaljuje (z občuteno kritiko sovjetskih naredb): »Po nesreči so zaostale sovjetske armade, ki so bile tako hitro In več tednov napredovale in	nr^d Var
Vadaljevanje na 2. strani.)
4. Jahrgang
I lakoto se hočejo okoristiti
Vedno češče se pojavljaj« na sovražnike'^ strani glasovi. Iz katerih se Uhko spoma, da «1 židovski plutokratje ie danes znatno belijo glave glede vprašanja, kako bi mogli med sedanjo borbo In po vojni narode najlaže in najlzdatneje Izžemati In oplenitl. Iz-vanredni uspehi nemškega prehranjevalnega gospodarstva v miru In v vojni In Iz Nemčije Izšla oploditev celinskoevropskega kmetijstva so zrušili enega Izmed najvažnejših stebrov sovražnega vojskovanja, uspeino gladovno blokado proti Relchu. Ni čuda, da bi zato radi zadali smrtni sunek nemškemu kmetijstvu po zmagi, v katero so nasprotniki upali, ki pa brez dvoma za nje nikoli ne bo nastopila.
Metode, ki so jih razvijali v to s^rho, niso ravno posebno duhovite. Vendar pa zopet enkrat dokazujejo, da se sovražne sile kljub temu, da vedno vpijejo o človečnosti, niti malo ne bodo brigale za blaginjo in stisko drugih evropskih držav, ampak, da bodo edino in samo skrbele za to, da zadovoljijo svojemu pohlepu po oblasti in denarju. Vprav časopis »New York Herald Tribune« objavlja sedaj načrt, da se mora v povojni dobi ukiniti v Evropi pridelovanje pšenice in masti ter reja svinj, češ da lahko Zedinjene države in Kanada veliko ceneje dobavljajo te proizvode. Ce pri tem poudarjajo, da temelje ti načrti na natančnih preiskavah vseučilišč v Mannltobi In Minne-soti, ta okolnost ne napravi niti najmanjšega vtisa na nas Nemce.
S temi ugotovitvami so v Zedlnjenlh državah spustili mačko Iz vreče. Kaj takega storiti politično nI baš posebno pametno. Nemški kmet se bo takim iztirjenim blodnjam samo Ironično smehljal, sicer pa s tem večjo vnemo opravljal svoje delo. Tisti ev-rop.ejski kmetovalci pa, ki so v kakšnem majhnem kotičku svojega srca morda še vendar mnenja, da bi mogle Zedinjene države ali Velika Britanija ustvariti dobo večjega gospodarskega razvitka, utegnejo uvideti, da so brezsmiselna sleherna upanja v nasprotnike Reicha.
Da je »Unnra«, ta razvpiti anglo-ameriški-boljševiškl organ, ki je baje hotel preskrbeti živila zasedenim ozemljem, že davno postala zgled načrtnega oplenje-n j a In Izstradanja, so razni narodi že davno spoznali. Sovražne sile očividno mislijo, da bodo mogle razdeliti kožuh medveda, preden so ga sploh ustrelile. Tako javljajo na primer Iz New Yorka, da bi se tam rade združile velike blagovne borze, da bi skrbele za vzdrževanje svobodnih tržišč. Kaj pomeni pri tem »svobodni trg«, nam je Iz let po prvi svetovni vojni v tako slabem spominu, da nikoli tega. Svobodni trg ne pomeni po pojmovanju plutokratov nič drugega, kakor neovirano špekulacijo, navijanje cen, ali tlačenje cen, kakor to pač ravno ustreza vsakokratni koristi. K temu pride še, da je politikom Zedlnjenlh držav popolnoma jasno, da se bo morala po končani vojni sedanja nadprodukclja Zedlnjenlh držav zavreti, če se ne posreči, pridobiti dodatno velikanska ozemlja za Izvoz.
Vtem ko je Nemčija v ozemljih, ki jih je zasedla, od vsega začetka skrbela zato, da se je pognala v tek proizvodnja, se trudijo Anglo-Amerikanci izključno izkoristiti zaloge, ki so jih našli, medtem ko proizvodnjo aH zavestno ohromijo, ali pa Ignorirajo možnosti za njo. Na spletke boljševikov v tej zvezi ni treba niti opozarjati: kajti boljševizem pomeni samo: uničenje vsakega zdravega k-netstva, pomeni brezdušno suženjstvo in rop vsake lastnine.
Kakšna je slika bodočega miru, kakršna se poraja v možganih oolitikov In špekulantov v Londonu in New Yorku, dokazujejo tudi poročila, po katerih V Zedinjenih državah In na Angleškem zaradi špekulacije že danes kopičijo goveda, ovce in črede svinj. Kmetijski dopisnik dnevnika »Dally Mali« piše, da plačujejo zainteresirani krogi rekordne cene za te črede, zlasti za plemenske živali, ker upajo, da bodo mogli nekoč z ogromnimi dobički plasirati svoje zaloge v EvropL 2e danes plačujejo cene, ki so za mnogokratnik višje od onih ob začetku vojne. Te spetke so zavzele tak obseg, da se jo, kakor pravi neko Reuterjevo poročilo iz Atlantlk-Clty, morala cel6 »Unnra« bavitl s tenel problemi.
Kdor je razmišljal o razvoju v zadnjih mesecih, bo spoznal, da so tukaj na delu sil#, ki hočejo poteptati najprlmltlviMjie pravice narodov. Vsak ve, da je prehranjerabio gospodarstvo eno Izmed najučinkovitejših orožij v boju za svobodo narodov. Ce gt pluto-' kratje danes prizadevajo, dobiti v #voj* roke svetovne kmetijske monopole. Se boljie-vlzem zatre vsako svobodno kmetstvo, mora nemško In erropejsko kmets vo dati samo en odgovori boj do zadnjega in жро-raba vseh sil dotlej, da bo končnore-Ijavno odvmjena smrtna nevarnoet z na*# stare kulturne celine.	B.
stran ?--AfPT. 70.
KARAWANRRN BOTR
#гМж. в.	1*4*.
ZID
Puvaručit^ in podaljš«T«lec vojne
FMiz, 13. avgust« 1938.
»Noerelle Vo!t d* Fran-5«: >2id)e so generalni štab antifaSizmn. Oni so tudi aenaralnl itab svetovne vo)ne. V avgustu 1938. leta *o se sestali na rtiču Antibes gospodje Mor-genthaa (židovski tajnik zaklađnega urada finančnega ministrstva Zeđinjeaih driav], Bernard Barur? fžiđovskf svetovalec Roose-velta), rabin Wise (papež amerikanskega ži-dovstva). Kaj delajo ti gospodje na rtiču Antibes? Ali vedo, degevl gostje so? Gos« 2;da Sassona, velikega trgovca s smrtjo. V njihovem druitvu so David, vofvdda Wind-sorski in vojvodinja Simpson (na pol židi-Bja). Oni čakaio na prihod Leona Bluma.«
Pariz. 1. septembra 1938.
Georg Bemhard v židovskem tedniku »Die neue WeltbOhn*"«: »Tako ne gre dalje. Ako kmalu ne izbruhne nova svetovna vojna, se bo moralo •" prihodnjem času izseliti 150.000 do 200.000 Zidov.«
Farlz, 9 septembra 1938. 1.
Bernard lecache v »Le Droit de vivre«. >NaSa stvar bo, da bomo Nemčiji, državnemu sovražniku it. t., brez milosti napovedali vojno.«
New York. 19. septembra 1938. 1.
»The American Hebrew«; »Zanimanje Židov za vojno s Hitlerjem bi bilo zelo veliko, ker od tega bi bila odvisna usoda milijonov Zidov. Tako zanima vprašanje: ,'Ali bo prišlo do vojne?' Žide v vsakem pogledu. To posebno židovsko zanimanje za vojno se tiče ivM skoraj vseh narodnosti obeh polobel.«
Parlx, 18. novembra 1938. L
Bernard Lecache-Liischitz v »Le Droit de vivre«: »Naša stvar bo, da organiziramo mo-ralično in gospodarsko blokado Nemčije in da ta narod podelimo... Naša stvar j«, da končrto izsilimo vojno brez milostll«
Pariz. 1939. 1.
Pierre Creange v svoji brošuri »Epitres aur Juifs«: »Naše delovanje proti Nemčiji mora iti do mej možnosti in izrabiti vse naie moči. Vzbujeni Nemčiji bomo postavil! nasproti novo oživljeni Izrael, in svet nas bo branil.«
London, 6. aprila 1939. 1.
Angleški židovski list »News Review« > »Ako se zopet bojujemo proti Nemčiji, za dajte ji primerne udarce, uničite nemške može in podelite Nemčijo med Britanijo in njene zaveznike) Pustite, da nemške žene poroča može različnih narodnosti in skušajte preprečiti, da bi se v bodočnosti vzgajali ie nadalje čisti Nemci.«
London. 1939. 1.
Zid Ilja Ehrenburg v svoji knjigi »Trust za uničenje Evrope« (Trust for the distruction of Europe): »Evropa mora zginiti. 10 m visoki oklopnjakl povaljajo brez milosti Berlin In zmeljejo hiše, može, žene,In otroke. V Ko-penhagenu ni nobenega preživelega. V Stockholmu bo tako tiho kakor v raju. Medtem ko se oblaki plina spuščajo na Pariz, beži prebivalstvo v podzemeljske železnice. All ne zaman. Boljševizem udari Pariz in vsa Francija pogineta. Dovolj je eno leto, da se uniči kontinent s svojimi 350 milijoni ljudi. Ostanki evropskih narodov, ki so ušli našim oklopnjakom, našemu plinu In našim metalcem plamenov — In ne samo Nemci — bodo poslani v Sibirijo kot sužnji v rudnikih «
Ofenziva Sovjelov je p^lala li>/ko piiStante krvi
Najtežje zgvbe zavnnlkov ii FraiceskeH — Velik pomen ftalijnskeia npals
B»rlb*, 5. septembra. Zmkl]*čmo жжжжоМмтј* poročil« oborože** sile •; vxlmdni Ironti obrač« m«i pogled mm ieikm in ve&r«* krittSM bo|e zad»iQi mestcev. T« мво stali mekega dme pred Be]aest]«, da sme a* beriB ж egvoanimi Mmožicmaii liitdl te шл-terial«. tlni2ea)e 4200 wvraWb oMopnjakov is okoli SMO topov nam dovolj fosao Tod« koUko posameznik boiov tiS v teh podatkik številk, kakiM i^esn« volja Tztrajanfa je morala biH pri četah kakor pri vodstv«, da ao mogle vzdržati ogromen naval iz Vzhodal
Konffno se nam fe posrečilo. BoJffertSlca poletna ofenziva, kakor so jo označili Sov-)• mogla nemško vzhodno iionto 1* za> časno načeti, ne pa razviti ali )o pripraviti do razsula. Nova ustsnovfJer nepretrgane fronte od Vzhodnih Karpatov do Finskega zaliva pomeni, da nameravano uničenje nemške vzhodne armade nI uspelo.
Dokazi nemšk* umctaosti vo}s]rov«e|* Pa ni tako, da je moč sovražnika trenutne ohromela in da se je sovražni napadalni zagon na nemškem odporu iztroSll. Ta moment — kakor je sam na sebi zelo važen — je pri obvladanju sunila, ki je prišel ix Vzhoda samo postranskega pomena, ampak so s* nemška umetnost vojskovanja In bojevniški duh nemških vojakov nasproti dozdevna nadmočnemu nasprotniku pokazali kot boljši in močnejši. Se zadnje dni je pokazal sovražnik voljo in moč za zelo silne sunke, toda I vednim približevanjem fronte nemškim mejam se je ojačila odporna sila in bojna moč nemških oddelkov tako. da smo mogli odvzeti sovražniku svobodo pokreta.
Razdobfe sorfetskega omag*n)a
Gledano r okviru celokupnega voiskova-nja se more v taboru sovražnikov zelo neprl-ietao obfutitl trenutno raidobia sovjetskega omaganja. S tem se zgubi pravi smisel velikopotezne vojne na dveh frontah. Gotovo se sedaj trudilo Sovjeti v grozničavem naporu, d« bi s»stavlh nove oddelke čet in jih spravili na fronto. So s* to tud) 2» xnaki, da se posebno v> baltskem bojnem prostoru zbirajo novi sovjetski oklopniaškl tborl m na Številnih drugih delih vzhodne fronte se prav tako dajo spoznati pregrupacije, ki kažejo deloma na navidezne manevre, deloma na resne namene. Trenutni zastoj tor.ej ne bo dolgo trajal In bo zamenjan z novimi ofenzivnimi sunki Iz Vzhoda. Toda ie samo dejstvo prisilne dovršitve sovjetske poletne ^o-fenzive in potreba, da so morali v času največje napetosti vseh sil na strani sovražnika prestati z nadaljnjo ofenzivo, je lahko o.d-ločilnega pomena v okviru celokupne nem-ike obrambe т letu 1944.
Sovra/ni napadi isevorno od Дггала so zrnSIli
Boji oklopn]akov v prostoru severno od Monsa — Junaški boj Bresta
Oberkommando der Wthnnaeht |» dne 4. septembra objavHo:
Severozapadno od Arrasa so se naSe čet* Izognile pred silnimi sovražnimi napadi nekaj kilometrov proti severu. Nadaljnil napadi Angležev In Kanadljcev so se zrušili severno od Arrasa nred naSimi zatezuIoSImi zapahi. V prostoru severno od Monsa so v teku silni boji s sovražnimi illami oklopnjakov. Ob lapadnih ardenskih pobočjih in ob reki Maas jugovzhodno od Sedana so naše čete odvrnile številne sovražne napade. Branilci Bresta so tudi včeraj zopet razbili vse napade Severnoameriknncev, ki so jih podpirali najmočnejše obstreljevanje topništva, oklopnjakl in zračne bojne sile. Sovražnik ]e imel zlasti po strnjenem obrambnem ognju našega pomorskega, protiletalskega topništva in obalnih baterij vojske visoke krvave zgube. Krajevne vdore na bojišču pred trdnjavo smo po trdem boju zajezili i proti-sunkom.
V	zapadnem in srednjem odseku Italijanske fronte so se naše divizije odmaknile od Arna. Sovrain« izvidniške skupin«, ki sa pritiskale za njimi, so bile krvavo odbite. V im-dranskem obalnem odseku je sovražnik tudi včeraj napadal z na novo pripeljanimi silami, uporabljajoč čim največ materiala. Naše čete so v za sovražnika zgubonosnih bojih preprečile sovražnikove prodorne poskus«.
V	Južnih in Vzhodnih Karpatih so s« izjalovili sovjetski napadi. V mostišču ob Visll zapadno od Baranova so se vršili včeraj zopet silni boji. Severovzhodno od Varšave so ostali brez uspeha slabejši napadi boljševl-kov. Med Bugom in Narvom so Sovjeti znova napadli z uporabo masiranih sil pehote in oklopnjakov ter močnih skupin bojnih letalcev. V hudih bojih smo, odstrellvll 33 oklopnjakov, prestregll sovražne prodorne poskuse z nasprotnimi napadi. V Litvi in na Estonskem je spodletelo več krajevnih napadov boljševikov Bojni letalci so na nekem ro-
munskem letališču uničili znova IS Izmed tam nahajajočlh se letal In poškodovali številne druge. Dve lopi za letala In neko skladišče gonilne snovi so bile porušene.
Sovražni bombniki so včeraj pod zaščito oblakov izvršili zastrahovalne napade na Mannheim In Ludwlgshalen. Sovražni lovski letalci so sunili proti Zanadni in Jugozapad-ni Nemčiji in večkrat kršili vladarska pravice Svlc«.
Poljska kriia „strmina"# zaveznikov
(Nadaljevanje s 1. Ftrani )
šavo Imele na dolgo Iztegnjene dovozne čr-, te, in še bolj nemonoče |e bilo razSirjevanje zlovoljnih In neutemeljenih vesti, da so Sovjeti namerno mirovali, da bi se med Nemci In Poljaki Izbesnela medsebojna uničevalna vojna.« Poljski vstašl so baje potemtakem Sovjete javno obtožili.
Jajčni ples »TImesa« se stopnjuje do umetniške popolnosti na sledečem mestu njenega članka; Londonska »poljska vlada« naj končno prizna anaksl)o Vzhodna Poljske po jBovleHh. S tem si lahko pridobi, tako misli oficiozni angleški list, končno naklonjenost Kremlja In se spravi s sveta vsa nerodna varšavska zadeva. »Times« nagovarja poljskega »ministrskega predsednika« Mikolaj-czyka kakor hromega belca, naj že enkrat napravi tak zaključek, ki se mu pač ne da Iz-begavatl. Istočasno roti vlade Anglije, Zadl-njenih držav In Sovjetske zveze, da ni bal pametno, če bi baš sedaj prišlo do razdora med zavezniki, ker bi to lahko uničilo upanje sveta v trajen miri Sovjetsko armado »Times« milo prosi, naj pokaže potrpljenje In velikodušnost močnega. Kremelj naj presliši Izzivanje norčenih varšavskih bojevnikov. Enaka odgovornost je pa tudi na strani zaveznikov Sovjetske zveze, ki bo pač morala skrbeti za to, da se odstranijo nesporazumi in mo*»nli.
Bolj jasno se je paž .komaj kd#l preje p*, kazala nemoč Anglije, tudi j^opko na« •protst'M i&i^znikov v ođipčujodih točkah mjihovih »skupaih« vejnih ciljev. Zaridi nai — da govorim* z besedami Chui">s^(ttll» — It Imhko Brikaiaci š* dbJij№ l№ažijoNv\Jastqem soka.	_______
SuMKioiflsta Ylala u Во^шккса
$«fi«, 5. sc'ptembr«, B»g*tanov* vlada,\W ki si U bil« staivU«	da. ptlved# Bo%-
SUriio sop«! &U«i v stanje nevtralnosti, j« videla, da so spodletela njena prizadevanja/ in je odstopila. Nadomestila jo je vlada Mu-raVfeva, Нота	pr»dwt»vlr» rasleeee
mik na levo in doslej nI mogla postaviti ao~ benega novega programa, kt bt rafamčile Bolgarski nevtralnost, samostojnost in neodvisnost, za katerimi stremi. ,V bolgarskem narodu, pr«dvs«m v «rm«dl, zaradi tega retvoja,	%«ртараК%т)»^
Vesrtl is L|ubljane in okolice;
Tri ideče »brigade« tepene pri Žužemberku. V teku zadnjih dni »o r«n» XitiKbek udarnih skupin stotnikov Meaitenia«. St«> menkoviča ter шаЈогЦ Krli« prodrle v tolovajske predele Suhe Krajine in snov« dokazal* visoko borbeno stopn)o slovenskih do~ mobrancev. V petek so pro dir«)* ve^je domobranske skupine v smert proti ku, Zagradcu In Smd:m|i v«si Sredi moči «« domobranski oddelki na pohodu n»l«*«W n% tolovajske band* v vasi Gunblži* pil S«l«-. šumberku, kjer so ravno kr«dU Šito. Imeli so ga naloženega ie nek«) težkih voi. Ker so domobranci pravočasno posegli v »kcijo.. so zajeli poleg več tolovajev tudi vs« naro» РФпо blago in ga vrnili kmetom, katerim ga komunisti pokradli. Zlesti hud* borb* n« večjo razdaljo, v katerih i* sodelovalo posebno težko orožje, so se razvile pri Zago-rici. Borbe so trajale tu z nezmanjšano srditostjo nekaj ur, ko so se morali tolovaji • težkimi izgubami umakniti proti Sadinji vasi. Domobranske čete so tolovaje zasledovale proti Žužemberku ia Sadinji vasi, kjer so a« borbe nadaljevale ves dan"de vtčara. ko so morali tolovaji pod neizprosnim ognjem domobranskega težkega orožja spet zapustiti svoje položaje In se v velikem neredu umakniti čez Krko. V bojih so bile Gubieva, Can. karjeva, Tomšičeva brigada in Dolenj^ski odred. Izgube tolovajev v teh bojih se ne dado točno preceniti. Bile so pa vsekakor velik*. Domobranci so našteli 29 mrtvih banditov. Padel je tudi vodnik 2, voda 3. bataljona Gubčeve brigade, pri katerem je bilo najdenih več zapiskov. Velik je bil tudi plen udarnih skupin v tem pohodu. — Dne 31. avgusta zgodaj zjutraj je prodrla močnejša kolona domobranske skupine spet v Suho Kra. jino. Ko je uzrla tolovajska zaseda pred Žužemberkom naše prehodnlce, jo je jadrno ucvrla, ne da bi oddala en sam strel, proti Žužemberku, ki -ga ]• Cubdeva brigada n« novo »osvobodila«. N»kl drmen vod )* v »vo* Ji neprimerni hrabrosti kar sam JurUal na Žužemberk In ga v naskoku zavzel. Zanimivo je to, da I* celokupna Gubčvva brigada, ki jo smatrajo komunisti za »elitno«, bežala pred tridesetimi domobranci.
Teroristični napad na Borovnic«. V soboto, 26. avgusta, okrog desete ur* zjutraj to priletela nad Borovnico pri Ljubljani angloam*« riika letala In bres sleherne napovedi la-čela na slepo odmetavati bombe. Na kraj tam je padlo več ko sto rušilnih in laiigalnih bomb, ki so prizadele Borovnici hudo rai-dejanje.
Vtrl«! and Drurk: Nfi.-Oanvtrl** *mj DrnokwW
II ni ten OmnH. Klinnfurt. — Varlanldter! )r. Mnill	— H«iipticUrlftl»lt»r! Fnt^nofc
Hnr4tm«nn Znrrelt ANr 1 irflltls.
Koli L*an«ri
NEZAZELENI GOST
ll<iniorij«Mi'on rnmnn.
1»
Rnztof^oten »leč«, domov, In hoče pisati Bar. bari odgovor.	*
Ko le pa pripravljen za boj uied« k pisalni mizi, te mu razširijo oči:
Zopet leil tu pismo.
To je prinesla popoldanska pošta.
Poštni žig: sv. Antona.
Torej piše gospodična Till.
Piše mu. da pripeka pri sv. Antonu sonc« vroč« In krasno. . Sedaj leži večni sneg. Piše, da j* bila zopet enkrat na tistem mestu, kjer leže »debla«, ki ga on vendar tako »dobro« pozna. Pot za smučanje j* pa tam zaprta z okopom sitega in vej, da si ne bi, nič hudega sluteče »smučarske zajke« zvile lepih »no-žic«, ali da si ne bi raztrgale dragocenega »dna hlačlc«.
Piše s humorjem. Kottenkamp postane med čltanjem vesel. Zadevo z Barbaro odloži brez b«s«d«.
Morala da j« odpotovati, piš« gospodična Till. Zato mu piše v naglici. V nedeljo s* vrši plavalno prvenstvo dežele, In ona s« ga udeleži. Kakopak brez treninga. Ne mor« za to. V soboto bo progo točno preplavala Morala je vskočiti namesto ranjene Ade Mah-rov* Prišlo je nepričakovano, in težko se je odločila, da j« pristala. Toda brzojavila je »da«. Gotovo jI bo spodletelo. Potem jo bodo pač »llnčall«, tako veselo zaključuje svoj« plimo. Kaj vs* s* predrzn« ta mala gospodična TIHI Kottenkamp skomlzgne In po telefonu pokliče upravno pisarno mestnega kopališča.
Da. Za n*d«ljo s« dobi še lahko «na edina vstopnica, ki j* bila vrnjena.
Rezervirajte jo, prosim, na ime Kottenkamp
Ko v nedeljo radoveden stopi v mestno kopališč«, mu bije srca polno pi Iča^' vanja da bo zopet videl svojo prijateljico Iz gor. U#«d« s« B« svoj prostor ia s* ozira. Oa )«
samo povprečni plavalec In s« la ves vodni šport ne zanima posebno. Kot zabavo že. ampak ne kot šport. Veslanje, v čolnu za moštvo mu ni posebno všeč, ker Človek pri tem drsi od zadaj skozi v*l«tok. To mu n* ugaja. On Ima oči spredaj v glavi, on hioč* videti z obema očesoma, kam krmari.
Nasprotno pa strastno igra tenis In jaha ter se smuča.
Vsa čast pa njegovi gorski prijateljici! Gotovo igra tudi ona tenis. Kot v skoku jahajoča amazonka na iskrem vrancu j« s svojimi plapolajočiml plaviml lasmi gotovo paš« za OČI moškihi V smučanju 1« malo zaostaja za njimi Razen tega zna š« plavati!
Ozira s« za njo, toda n« mor« j« nikjer najti.
Gledalci se razvrščajo v skupine tik okrog bazena. Tudi obe galeriji sta nabito polni Razgibano pričakovanje j* v lopi.
Zvočnik oznanja, da se udeležijo odločilnih tekem sledeča moštva: Poseidon I, Neptun, Vodni šport 1870 In A S. V.
Iz tega razvidi Kottenkamp, da so s* Izločilne tekme vršile bržkone ž* včeraj. Morda gospodična Till danes sploh ni več v dirki? Skoda bi bilo.
Pa vendar.	/
Tu se pojavijo štiri dekleta. Debela plavalka s črkami A. S. V. v naglavni ruti, neka mala a črko N na prsih, potem neka robustna z znakom 1870 in gospodična Till
Kottenkamp vidi odslej samo š« gospodično Tlllovo.
V lopi 1« grobna tišina.
T«kmovalk« s« molč« podajo nt meat# tvojega starta.
Iz zvočnlkt brnli
Poseidon I, gospodične Till, prvt progt.
Neptun, poepodičnt Anja Sperk, proga druga.
A. S. V., gotpodičnt Bertht Schrolh, tratit proga.
Vodni šport 1870, gospodična Kit« RelndI četrta proga,
Kot*«nkamp vidi, da j* gospodična Till po bivanju pri tv. AmtwKU porjtv*la. Smatra t«
za k n;*| pripadajočega. Zeli, da bi ona zmagala. Ona ni čisto nič razburjent. Tudi drug« ne. Samo da se to ne da ugotoviti od tukaj. Ona Ima črno kopalno obleko. Zelo tesno se prilegajoče. Brez znakov Na ni*nl črni naglavni ruti stoji: Poseidon. Njeni lepi plavi lasje so popolnoma zginili. Vitka la in dejavna kakor vltra, toda z*lo ženska.
Napovedovalec pravi: Povelje velja.
Prog* so o%nač«n« v vodi premo t prob-kovo vrvjo.
Tu ikočllo vse štiri.
Se plitvo potopijo In i« so z glavo zopet na površini. Kottenkamp ne zaupa svojim očem: gospodična Till je precej spredaj Kako j« 1* to napravila! Ostale tri le?a v eni vrsti in s krepkimi potegi razgrnejo vodo, da bi dohitel*.
Poseidon j* poslal gospodično Tlllovo r prsno plavanj* na 100 metrski progi in k Sta-letnemu plavanju.
Ona drži svoj prehltek do obrala.
Tekmovalke se krepko odbijevo ob itenl bazena in švignejo v nasprotno smer.
Ampak gospodična Till š« zmlraj vodi.
Gledalci si skoraj ne upajo dihati.
Nešteto oči tasledule plavalke v vodi. Med gledalci io peznuvalol In nepoznavalcl. Poznavalci znalo sami dobro plavati in s« brezhibno spoznajo v tehniki In taktiki pltvanja. Nepoznavalcl so plačali vstopnjno, dt prisostvujete zanimivi tekmi. Hočejo doživeti kako *« bodo borili % naporom zadnjih mo čl. Hočejo navdušeno gledati, kako kdo upe. han zaostan*. kako sa drugI, ki gt j* itmo moč, porln* napr*|, hočejo videti vtlovtnja s*m In tjt.
Boji
Boji
Prišli to, dt il preženejo dolgočasi«.
Naletiš nt nj« (udi pri sedemdnevnih dirkah, pri boksarskih tekmah, v predmestnih kinih Ne najdeš jih pa v gledališču, v umetnostni galeriji, pri prosvetnih prireditvah.
Drugi obrat ja končan.
Prid* ladnjl obrti.
Gledalc«v se poltstl vTdelT nemir.
Debela od A. S. V. le zaostal«. Nasp'o'"® pa mala dohiteva, Robustna »• ie prlprav-l)a h končnemu xagonul V koptlUSu J« (*• kor v mravljincu.
»An —ja, An —jal« , . . ,
Debelo, ki t* zaostala, neCejo topel p®, gnati naprej. Ona •• tudi potrudi in prid«
naprej.	,
,iHer — thai Her — thai«
Vodni »port 1870 prekoil vikllk«. Njegov« fnvorltlnja je blizu ellja. »K» — il| k* — tli
ка — tli K« — tU« Drultvenikl poalanejo I«.
natlCnl.
Poseidon I (podbuja gospodično Tli I o ve V taktu:
»E — val E — val E — val K — val, Kottenkamp )e razburjen vittl. Tod# ntk qospod za njim ga z nevoljnlm udarcem boksarja potisne zopet nazaj na klop. »Se-dltel« Kottenkamp s« zopet usede.
Navdušeni gledalci hI najraj« planili v ve do. dm bn ipodbodll plavalk« k i« v«č|l hit-roiti. Ker to ni mogoč«, i« zadovoljujejo i spodbujajoiimi vzkliki, ki jih nI več moM prekositi, in z ekstatičnlml kretnjami. Nekateri pri tem itlska peitl In udarja po iraku. DrugI luva nepreatano i rokami kvUku, k*' n«lzm*rno lezi gl«d«lc« na *«d«j nahajajoom s« itojličih, ki nočejo gledati go#P"<^' 'P daj, ampak plavalke v vodil Tretfl •<°l' :«* p/t kakor kak koleearikl dirka« oh bazenu, sklon1«n napr«), OČI uprt« *
umorno ilopa i nogami, kakor da ol gonil kojo.
»E — Vil Tem — pol«
.Her — thai Dobro —
»ка — tu vo — dii«
,An - jal Hilr« - 1*1'
E — val Her — thai K* - tU An — jel
Kakor dt 10 obsedeni od hudiča.
#.	I $44.
KAHAWAMKKM BOTE
Wren t. — TO.
Tajnost zadnje faze то|пе
44 РК\ Morda bomo v ntkaj mestcih v«d«ll, kar danes/le še malo kdo ve, da je bili ta zadnja vojna faza, ki se je pričela 6. junija zavita v tajnost in da so imeli trije mesepy junij, julij In avgust v resnici popol-drugačno lice, kakor smo vsi menili. Z^dovlna jt vedno dokazala, da so sa za k/Alsami narodov dogodile stvari, ki jih v trenutku sploh ni bilo mogoče spregledati;
/da »o trenutki pokazali tako čudno dvojno lice, da so bili narodi brez sveta,- da so kontinenti nestrpno čakali na dogodek, ki je bil brezpomemben In da lo bila v zaledju, ne da bi kdo pazil ne to, stalno odprta neka vrat*.
Zmaga — to je beseda, okoli katere naše mleti neprestano krožijo, mir — za tega se nihče ne zanima, vprašanje zmage je glavno. Ca še enkrat ▼ mislih ponovimo, koliko strašnega, kakšno trpljenje so prinesla vojna lett ned vso Evropo In da je usoda prisilila vie ostale narode, da podpišejo ta strašni račun skupno z nami, krivi ali ne, potem lahko zastane komu skoraj dih ob misli na ztllepljenoet atentatorjev 20. julija.
/ Ta čas, ki ga prav eedaj preživljamo, je najbolj dramatičen, ki ga bo moderna svetovna zgodovina iploh mogla doživeti, Poznejši časi bodo jasneje In razločneje videli, da sta igrala svojo vlogo vsak milimeter In vsaka sekunde in da je pač mogel vsak izračunati, zakaj je zmagale Nemčija.
Fantastične je misel, predstavljati il, da je tako, kajti sedaj smatr.a svet, da je popolnoma drugače. Padel je Harkov, Stalino, Dnje-propetrovsk, Uman, Smolensk, Pskov, Vitebsk so padli, sovjetske čete se približujejo vedno bliže in bliže, Padla sta Kijev in Lvov, oni stojijo pred Varšavo, pred Krakovom, pred Vzhodno Prusijo, nasproti jim mečemo divizijo za divizijo In te morajo nazaj, neprestano nazaj. Polki propadajo, neskončni material izginja т ruskem blatu, letalci manjkajo ali topništvo ali oklopnjakl, nekaj pa jih mora vendarle ustaviti, toda tudi naslednji dan ne prinese ničesar. Počasi, toda vztrajno se približujejo sovjetske čete, V Italiji se razširi nettunsko predmostje. Rim pade, Angleži korakajo, korakajo, korakajo, združijo ogromne množice topništva in le. talstva ter stoje v Plorencl. Dne 6, junija se prične invazija s peklenskim bombnišklm in granatnimi obstreljevanjem. Angleži in Američani se zajedo krepko v Normandijo, proti-eunki se Izjalovijo. In brez prestanka divjalo angleški bombniki nad Nemčijo In unlču-lejo naša mesta. Tako izgledata junij in julij. S temi mrzlimi besedam' moremo enkrat povedati, zakaj, to Je resnica In to je čast naših vojakov. To je strašna slika, toda ta slika je napačna, Ce sami ne bi vedeli in mogli trditi, bi nas mogel Churchill sam najbolje poučiti in se ne d! obotavljal, kajti zanje Izgleda ta slika popolnoma drugače. Cez nekaj časa bo vse vsakomur znano. Takrat bomo imeli občutek, kakor takrat, če se pojavi po dlvUtočt, z ropotom napolnjeni temni noči neurja naslednjega jutra dan, kakor da ne bi obatajalo prav nič, kar bi nam povzročalo strah In ПМ ooratalo. Vsa pretekla noč je potem C oveku skoraj nerazumljiva. Ta sestavek pišem na bojišču v Normandiji In sem sam vojak. Znani so ml bombnlški napadi na naša mesta v Nemčiji, bil sem tudi sam sredi bombniikega napada v Berlinu. Nikakor ml nlio neznane skrbi za mojo ženo, bolezen in lilo, toda dogodilo se je nekaj čudovitega; Odkar so mi postale jasne te poti misli In odkar se mi potrjujejo korak za korakom, me prav nič ne vznemirja borba In ve-eti 1 Vzhoda, nasprotno, strah pred temi dogodki je Izginil popolnoma.
Ko smo «e pred tnlm letom pričeli Izgubljati kos za kosom ogromnega ruskeaa sve-
ta, smo bili v zmoti, če nas je to plašilo. Bili 'smo v položaju- človeka, ki stoji za steklenimi vrati In prisostvuje Igri treh Igralcev skata, ne da bi slišal njihov govor. Ko opazuje karte Igrajočih, tipične »grand« karte, se pričenja bati, ko vidi, da Izgublja igralec fanta za fantom, In se zelo ustraši. Na to pa je igre konec In vidi z začudenjem, da mu njegova partnerja čestitata. Cesar namreč sam nI vedel, je to, da ni bila Igra »grand«, ki so jo igrali. To je v resnici enostavna razlaga za važnost ali nevatnost vseh naših Izgub pokrajin. Le eno je bilo potrebno, da smo Imeli pred tem potrebno pokrajino — in to smo imeli. To je bil smisel preteklih let, brez dvoma.
Pri tej formulaciji takoj opazimo, da igra gotovo vlogo pojem časa, vlogo, ki je doslej nismo poznali. Pri tem moramo naslednje premisliti: Anglija in Amerika sta pričeli 1. 1939. vojno v času, ki je bil za nje jako neugoden. Obe državi še nista pripravljeni. Zedlnjene države še niso niti tako daleč, da bi lahko oftctalno stopile v vojno. Nemška premoč je oči vidna, To ve Anglija, ali ne pozna vsega obsega. Angleški račun je bil r resnici duhovit;' Anglija hoče namreč onemogočiti, da bi padla odločitev v tej vojni s strategijo, množico ali hrabrostjo, ki bi do-vedla .odločitev, vojna mora doseči na vsak način fazo, vsesplošnega izčrpanja т končni borbi, kajti takrat bi dobila vojna značal, ki ga potrebujejo Anglija in Zedlnlen* države: valovanje, gugalnlco. Takoj se bom povrnil k temu pojmu, ki ga nočemo pozabiti.
FJihrer je to točno vedel. On je poizkusil ta načrt prekntatl in vse države, ki jih je Anglija v tem namenu postavila proti Nemčiji, naglo premagati In izslMti 1. 1940. strateško odločitev. Bili smo jako blizu zmagi, toda uspela nI, ker je Sovjetska zveza sklenila zvezo s kapitalizmom to stopila v vojno, Anglija je zadihala laže. Takrat ni bila Stalinovega mišljenja, da bi Nemčijo strateško premagal, toda zadihala je le laže, ker je vojna dobila v resnici obliko valovanja, za katero so zgradili Angleži in Američani svoj celotni načrt. Njihov »general čas* nI bil Izum. Začel je resnično delovati.
Valovanje je postalo očividno. S strateškim dejanjem, z bitko nI bilo možno premagati Sovjetske zveze, vojna ee je zavlekla, čas je mineval. Anglija In Zedlnjene države so se oboroževale, mi smo pa bili zelo zaposleni, istočasno pa so nam puščali kri. Naša vojna proizvodnja je delala v tem smislu naprej. Angll|a )e pričela šele takrat. Po-polna ureditev je bila Izvedena šele v 1. 1941/42. Valovanje, ki so ga Angleži r zgodovini v^dno iskali, je zaključilo prvo fazo, ko je bila Nemčije zgoraj, njeni nasprotniki pa spodaj. Sedaj se dviga Anglija. To je bila druga faza. Vojna le je pričela v drugo. Vel 10 bili že utrujeni, vsi že delom« razbiti, čas konča ni mogel več biti, kakor se |* zdelo vsem, daleč, preložen je bil le v fazo, ko je Anglija zgoraj. To je bil Churchillov račun, zelo pameten rečun. Zavest O tem razvoju je dala Angležem moč, da so prestali I. 1940 in 1941, ko so bili skoraj na koncu s svojimi silami.
Med tem se je vojna v Rusiji in Afriki nadaljevala. Kazalo je, kakor da hoče FUhrer še vedno z vsemi silami doseči strateško odločitev na obeh velikih bojiščih. Churchill si je mel roke. Druga vojna faza, praktično obnovljen prlčetek vojne z novimi, angleškimi in ameriškimi sredstvi bi moral Hitlerja zelo prizadeti. Tudi angleški narod je bil zelo oslabljen, toda sedaj se je zdelo, da je dano
Iamstvo, da je konec v časovnem obdobju, :o so nemška vojna sredstva izčrpana In zastarela In ko se bo orlšel z ameriške oboro
žitvijo nov pričetek vojni, f Churchlllovimi besedamii Ko bo Anglija zgoraj.
Ta položaj lahko razložimo s primerom li vsakdanjega življenja; Dva avtomobila vozita do skupnega cilja. Negotovo je, če Imata dovolj bencina, ne da bi »e morala prej še natovorltl z bencinom, En avlo izbere krajše pot, toda težjo v mnenju, da bo njegovo gorivo zadostovalo, toda voz ne premaga jtr-mine in se mora vrniti na veliko cesto. Prvi voz pa je že v začetku zaostal, ker je moral že v prvi polovici iskati gorivo. Sedaj sta na isti višini — z razliko, da je eden, Anglija, že nabavil novo gorivo in da Ima sedaj absolutno zaupanje vase.
Tak je bil položaj 1. 1940. Angleži In Am*, rlčani so stali praktično razprtih rok in gledali na dogodke. Dosegli so premoč na morju In v zraku, razbili Nemčijo počasi, tod« zanesljivo in bili daleč od bojišč. S tem mirom bi oni lahko čakali do konc« vojne, toda zgodilo se je nekaj čudnegai
L 1944 je pričel nezailiian nav.«l na Nemčijo. Noben človek ni dvomil, da Imajo Angleži ogromne sile v zalogi. Angleži niso prišli le s sto bombniki, temveč s tisoči. Pristali so v Nettunu, postrelili 200 tisoč izstrelkov enem dnevu v enem odseku in pričeli 6. junija splošno ofenzivo. Na Vzhodu je napadel Stalin z vsemi rezervami. To je jako Imponiralo svetu. Nihče ni opazil, da j* bilo vse to zelo čudno In da bi bile žrtve pred zaključkom popolnoma nepotrebne, če bi bilo vse res tako, toda priilo je popolnoma drugače,
Pred enim letom je vedel Churchill že nekaj o nas, česar ie mi sami nismo vedeli. Angleški notranji minister )e pred nekaj dnevi v Spodnji zbornici odgovoril na vprašanje, kaj je z Nemčijo, dobesedno: »Meni so znane strašne stvari « Gigantski naval 1. 194* ni razpolaganje s premočnimi silami, temveč najvišja sila In paničen strah, kakor, če av-tomobilist opazi, d« je cilj dalje, kakor je menil, in da ne bo Imel več dovolj bencin«. V tej psihozi pritisnejo po navadi vsi avto-moblllsti brezsmiselno na plinski vzmet. Prišlo je namreč, — da ostanemo pri zgledu, — do tega, da ne vozita več oba avtomobil« poleg drugega, temveč da je eden — Nemčija — daleč zadaj, nekoliko od ceste. Sami upamo, da bo zopet poizkušal najti krajšo pot,.v resnici pa se je odločil, da se opremi neposredno pred koncem z novim bencinom. Churchill je to zvedel prerano, že pred dvema letoma. Zanj samega nI bil naskok dovolj velik, da bi storil isto še enkrat. Seda) je prišlo le do tega, da bi dosegel njegov voz še m.ed drugo vojno fazo svoj cilj. To je tajnost, ki jo Churchill pozna. Ta primer Iz vsakdanjega življenja pa dobro razlag« te dogodke.
Spominjam se še prav dobro, da so teroristi v Franciji v preteklem letu slikali na stene: 1918—J943«. L. 1943 naj bi postalo »Učno 1. 1918. Danes vem, da to nI bila nobena propagandna teorija, bila je to najgrenk^jša nujnost, Churchill zn« računati! On ve za reke, katerih sami niso poznali in še danes 9B poznamo. N«*11 so pri nekem ujetniku staro angleško revijo, v keterl je bilo narisano orožja »V 1« napačno sicer, toda vendarle nekoliko približno. Ko sem to videl, mi je bilo vse jasno in to potrjuje:
1) Churchill je pr«voč«sno vedel za novo orožje, 2) On ni mogel grsdnje orožj« onemogočiti. 3) On ni mogel konstrulr«ti orožja pref nami. 4) On ni našel nobene obrambe. 5) Spričo tega j* vedel, da bo prišel dan, ko s* bo pričela tretja vojna faza In ko bo Nemčija točno kakor 1. 1942, pričela vojno še enkrat od začetka. In v tej fa»l bo Nemčija na vrhu.
Kakor je vedel za orožje »V 1«, bo tudi zvedel za druge »straSnejše stvari«. In ve še nekaj, kar je zanj še mnogo strašnejše: on ve za rok.
( ZIŽCALO ČASA )
v bojih na normannskl fronti je padel junaške smrti Leutnant Helmut Cdring. nečak Reichsmarschalla, kot lovakl letalec. Padli je peti nečak Reichsmarschalla, ki je v tej svetovni vojni žrtvoval svoje življenje za Nemčije. Pokopali so ga na nekem pokopališču junakov na Zapadu.
Na Madžarskem so na novo uredili dodeljevanje tekočih goriv za motorna vozila. Z ozlrom na velikost avtomobilov dobe osebni avtomobllsti mesečno 10 do 20 1, tovorni 20 do 50 In motoclkllstl po 5 litrov bencina.
Na seji Bonomijeveve vlade se je ugotovilo, da je 25 velikih železarn, kolikor jih je r zasedeni Italiji, ne more delovati, ker jim manjka premoga,
Kuhinj* <■ deUvo* so začeli ustsn«vli«ti na Hrvatskem. Prva kuhinj« se je ustanovil« že poleti 1941, v Sarajevu, ki je tudi takoj začela obratovati. Število cl*l«vcev, ki so obiskovali kuhinjo, je neprestano raslo, da so s* morale ustanoviti podružnice. Sedaj dobiva hrano v teh kuhinjah že 3 do 4 tisoč delavcev. Delavske kuhinje so se ustanovil* tudi v Tuzli, Mostarju, Zenici, Varešu, Više-gradu in Metkovlču, V treh letih so razdelil* te kuhinje nad 3 milijone obedov.
Ker I* I* m« Hrv«lik*m proizvodni« svinjske masti močno zmanjšale, je vlad« že mar. sikij ukrenil«, da bi se povečala proizvodnja rastlinskih maščob. Pospešuje se pridobi' vanje olja iz sončnic, bučnic in soj*, vseg« tega olja oa lani še ni bilo za 200 vagonov. Račun« se tudi, da bi se moglo na leto do« biti po 500 do 700 vagonov olivnega olja. Pri tem je največ upanja na dobre uspehe. Na Hrvatskem je okrog 4 milijone starih ia nad i milijon mladih oljk, oljčni nasadi p« bi se dali tudi rszilritl In obnoviti, k«|tl pred kakimi 70, leti je bilo n« Hrv«tskem toliko oljk, d« so dale na leto najmanj 2000 vagonov olja. Pozneje j* v nekaterih krajih oljk* skoraj popolnoma izpodrinil« vlnsk« trt«,
O nasadih iladkorn* r*pe v *vropskih d*-želah navaj« podatk* st«tistlka F, O, Licht т Magdeburgu. V mnogih deželah so se nas«' di letos povečali in v zadnjih mesecih je k«-zalo, da bo letošnji pridelek zadovoljiv. Iz nobene dežele nI bilo poročil o neugodnem vremenu. Vse kaže, da bo tudi letos Evrop« s sladkorjem zadostno preskrbljena, pri pridelovanju sladkorne repe p« k«žejo nejveđ napredka dežele Jugovzhoda. Nasadi sladkorne repe obsegajo letos (lani v oklepaju)t na Slovaškem 19.000 (16.000), Madžarskem 101.000 (100,000), v Belgiji 47,000 (44.000), Danski 41.900 (45.110), Švedski 54,000 (50,330), Hr-vatski 5800 (8050), Srbiji 12,000 (18,000), Bol-garijl 20.000 (25.000), Švici 5500 (4160), Finski 4O00 (30.40), TurčiM 43,000 (45,000) ha.
Zato je napisal »1918. = 1943.«, zato bi moral brezpogojno priti konec 1. 1943. Leto j* minilo. Ml sami nismo niti dvomili, kaj bi pomenilo za Churchilla In za Roosevelta. Sedaj jim preostaja le še en poizkus: V zadnjih minutah »njihove vojne laze« poizkusiti obupan poseg v vojno — in tega doživljamo sedaj.
Ce je potreben za to razmitljani« še zadnji dokaz, potem g« je prinesel Churchill s«m v nekem intervjuju, ko je dejal: »To vojno moramo končati do jeseni, drugače...« in nato je molčal ta stari mož, požigalec.
Do,jeseni, da vemo, zakaj moramo Izvesti zadnje velike napore,'ki pa ne presegajo naših sil. Doslej se v tej vojni Se nismo vdali v nobenem kritičnem položaju. Plačali bomo zadnjo ceno, ki jo moramo plačati. Z vsemi sredstvi In vsemi silami. Zmaga je v resnici popolnoma blizu.
44-Kriegsberichter Achim F?rnau.
Da, da • le }.i>ne... /
— .Vpital m, lirliw*«.
Bilo nsi I* ntkaJ v»i»llh samcev, ki smo Y vabljivem velemaitu uitanpvlli neke vrste ienikam lovrtten klub. Morda n#j bi na* ta klub podtaveitno varovil pred vihravimi, vendar brei dvoma xapeljiviml bitji, keteri ■e egrotala naia iroa. Viik teden «mo Imeli ■••tanek in pri tem poročali, katerim nevar-neatlm itno ušli v orelaklem tednu. Vćfiiih if • 'J* eni zaključil ivoje poročilo i tež-K m vtdlhomi »Da — Cenike »o rei nevarne bitja!«
Najbolj fanatičen je bil odvetnik Bern-hartJsien. Bahal	, i,m, da on nikoli ne
P/lde v ikulnjavo. in nas Imel za emelno •l«be. Pripovedoval nam je o svoji udeletbi pri v#eh meatnih zabavah In o ivojih po-znastvih X	tenikami, katere njemu,
po njegovih navedbah nikoli ne morejo biti
nevarne. Pri tem je bil ,ako zvana dobra partija, na zelo dobrem glasu v našem me-»tu. Ravno * njim sva si bila zelo dobra prijatelja.
Kmalu po našem zadnjem sestanku je bil odvetnik premeščen. To se pravi, prevzel je Pisarno T Itenkčpingu, Nelcaj časa sva si dopisovala In njegova, v resnici Izčrpna pis-»na so mi dala marsikatero snov za male, *edne članke v mojem časopiiu. Potem nI ••m dolgo ničeiar več iHšal o njem. Ampak J * leti potem, ko sva si nehala dopisovati, "•"» dobil sporočilo, da bom na njegovem "mu pri„tno »prejeti D* on ne atanuje več „7,••'" ampak zunaj m*»t« na кгмпет po-v!-. • »1 ga je — ali je mogoče kaj ta-JfC m'»'lU ~ pridobil po »voji ženL Ta no. %[?%?,• !• zadela kot prha mrzW vode. On,
"!i.f^.V4<ovornlk samskega ИуЦмј^ In aeaa m# |,	g, у dopustu oblščem,
l^ov pu	topet nekaj atarih ipo-
w.t t. T «"• bom gotovo razumel
^ Jovon	'vota načela - "I mo
v^J Al i »voje lene In njene pred •ocli. Vm *4aa* klu&a )• proglasil la
ki še niso doumeli največjega veielja v življenju,	.
Sprva sem hotel razjarjen sežgali njegovo pismo. Ali ko sem vso to stvar prespal, sem prišel do spoznanja, da bo življenje na deželi mojemu zdravju nekaj časa prav posebno koristilo. V mislih sem si predstavljal njegovo ženo. Moj prijatelj je bil zelo udoben in razen lega je ljubil prisrčen dom In dobro jedačo. Kaj je bilo potem bolj naravno kakor da je poročil pravo hišno mamico, majhno, voljno stvarco, z nazaj počesanimi lasmi nedoločene barve, živordečim, okroglim obrazom, stvarco, ki nosi volneno obleko z velikim belim predpasnikom, marlllvo zaposleno z lonci in ponvami. Najbrže ml bo razgrela, obdana z vonjem pečenke in v zadregi 'prišla nasproti. Veselil sem se že na to. Kako bom ostalim članom kluba podal cvetočo skico o zmedi našega prijatelja.
Da, take in podobne misli so ml rojile po glavi, ko sem sedel v vlaku. Najbrže sem pri tem malce zadremal — nenadoma sem začul kltCi »Prestopili proti X. v V 1«
Hitro sem vstal, zgrabil svoje stvari In planil Iz vlaka, ki st je takoj nato pomikal zopet dalje. Iskajoč oddelka, kateri naj bi m« popeljal na cilj, lem korakal vzdolž vlaka. Povsod so ljudje jedil In žvečili. Ali pa so se otroci prepirali za sedeže ob oknih. Končno sem prispel v oddelek 1. razreda In se udobno usedel. Veselil sem se te, da bom ostal sam v oddelku, ko je tik pred odhodom vstopila očarljiva mlada dama, ReČl moram I mojim prijateljem vred, opisati jo, za to mi manjka besea. Kadarkoli se ml je nudila prilika, sem || bil uslužen. Počasi sva prišla v pogovor In na moje veselje sem zvedel potuje tudi ona nekaj ur do namembne postale. Pogovarjala sva s* čedalje bol) vne 10, ampak aa čuden način sem zamolčal svoje članstvo v samskem klubu Namesto tega sem premišljeval, kako bi se z lepo gospo lepet ■•■tal. Oovorlu avm # тама шмдобеш
in prišla končno tudi na ljubezen. Povedal sem jI, da sem bil do sedaj sovražnik žensk, ali se pred kratkim že nekoliko spremenil. Im potem sem ji pripovedoval o svojem prlja* telju in njegovem zakonu In tudi omenil, kako si njegovo žena predstavljam.
»Pa zakaj mora ravno njegova žena biti xgled ostudnostlU me je preklrtlla.
»Zakaj?« Prvič je Iz dežele! In potem — no, no, moj prijatelj se dela srečnega, ali Če bi se jaz poročil, bi morala moja žena biti kot...«
Utihnil sem In poslal moji nasprotnici goreč pogled.
Povesila je oči, in jaz sam jo vprašal Izogibajoče, kje Izstopi. Tudi v X. In ko-sem jo vprašal, če tam lahko upam na sestanek z njo, je bila to skoraj podzavestna, ali več kot komična — ženitvena ponudba!
»Ne, ne«, je rekla, ali na moje veselje bolj Očitajoče, kakor jezno. In potem se je vlak ustavil T X,
Pograbil sem najino prtljago, ali komaj je ■topila na peron, sem videl, kako teče nekemu gospodu nasproti in kaže na mene, kakor da bi ga hotel* opozoriti. Kako sem bil razočaran, ko tem v gospodu spoznal svojega dobrega prijatelja — odvetnika. Prišel mi I# I stegnjeno roko nasproti in njegova žena se ga je držala j)od pazduho.
»Prisrčno pozdravljeni« je rekel. »Kakor sem slišal, si se z mojo soprogo že med potjo seznanil, in kaj rečeš aeda), all ml ne moreš čestltatlt«
Poklmal sem In se izognil — prvič v svojem življenju — porednemu pogledu njegove žene Da, moj prijatelj )e bil otrok sreče. Najrajši bi se bil takoj zopet vrnil. Moje srce je zadel hud udarec Ampak — ozdra velo )e poprej, kot sem si mislil, Zena mojega prljatel)a se je pa izkazala ravno tako ljubko, kakor lepo. Nekaj dni po mojem prihodu je.prišla tudi gospodinjina sestra Ir ni stfTn mogel zanikati, da sta si bile res zelo podobni Ko mi je moj prijatelj omenil, da poskusim svoja s eč* pH ajegovl sv&
kinji, da ttga kljub mojemu sodelovanju v tamslcem klubu ne bom nikoli obžaloval, si nisem dal dvakrat re£i.
MoJ prijatelj je Imel prav. Poročil sem *• kmalu na to In kljub ogorčenju, ki ga je moj korak povzročil v eamskem klubu,	j«
kmalu zrušila vsa krasota našega ženskam sovražnega kluba.
Da, da,' — te žene!
Poprova meta In želodec
Mnogi ljudje imajo posebno veselje do poprove mete v raznin oblikah, posebno do čaja Iz poprove mete v primeru želodčnih motenj, ki so združene z bljuvanjem. V Ameriki so sedaj malo natančnejše proučili učinke teh lečil. Ugotgvili so, da pospešuje poprova meta delovanje želodca. Tako pri bolnikih, kakor pri zdravih ljudeh se želodec v pol hitrejšem času Iznebl jedi, ki so drugače po cele ure v njem. Preiskave z ROntgenoviml žarki so pokazale, da se tako zvana Rdnl« genova kontrastna kaša takisto hitreje pomika skozi želodec, če jI dodamo poprove mete. Tako se je pojasnilo vprašanje, zakaj Ima čaj iz poprove mete tako blagodejen učinek pri želodčnih obolenjih.
knjjižnS kotiček
Adol! Dresler: »Kroatien« (Hrvatska), Esse, ner VerlagsanstaU, 146 strani, cena теж. RM 3.—.
Ni nič čudnega, da je ustanovitev hrvatske države živahne odjeknila tudi v publicistiki. Ena izmed tozadevnih knjig je knjiga »Kro-alien« (Hrvatska), ki jo je spisal Adolf Dresler in ki je na kratko pojasnil zgodovino, gospodarstvo In položaj današnje Hrvatske т novi Evropi. Okolnost, da je plieo poučen o stvari, omogoča bralcu dragocen vpogled т razmere mlade hrvatske države.
stran 4. — štev. 70.
KABAWAXKBir BOTH
Sreda, #. teptembra 1944.
jiCrei# Radmannsdori
Xronau. (R a z n o.) Luč sveta so zagledali v avgustu Leopold Baloch v Wurznu, Pauline Zigale v Waldu in Maria Mertel v Waldu Umrla sta Josef Omann v Kronauu in Helene Robitsch V Waldu. Zadnja je bila v 79 letu starosti in je imela 14 otrok, od katerih jih je šest že umrlo. — Orkanu podobno neurje, ki je nastopilo v petek zvečer, je napravilo v občinskem okolišu precej veliko škode na poljih in poslopjih. Vihar, ki je besnel pred nevihto, je prevrgel plotove, odkril strehe in deloma ali popolnoma podrl celo vrsto kozolcev, samo v vasi Wurzen 17, s tam nahajajočim se žitom in senom vred. Med nalivom je padala tudi v naših krajih zelo redka, tokrat pa kot orehi debela toča. O tem, kako silen je bil vihar, pričajo izkoreninjena drevesa in polomljeno vejevje, oel6 betonski stebri pri plotovih niso vzdržali. Daleč naokoli so raztresene deske, opeke in snopi žita in polomljena stebla koruze in sončnic napravijo žalostno sliko. Za četrt ure je bilo končano delo uničenja.
•Arbeitsmaiden pozdravljajo domovmo
k ženske delovne službe, tabora Grdb-ninga, pošiljajo lepe pozdrave v domovino in na bojne poljane vsem znancem in prijateljem, posebno našim domačim in vojakom na fronti: Gruden Anni, Stounik bei Stein; Golmayer Josefine, NeumarktI; Gostitsch Ju-•ti, Prevoje (Domschale); Minka in Lojzka Hrastar, Perau bei Stein: Suschnik Rosi, Strmine bei Stein; Widmar Mariza, Hotemasch bei Krainburg.
Rodhimmkn kronik« ta Borenfake
Kreis Krainburg
Đrkiach. Rojstva т mesec* avgustu; Anton Nastran, Kerschtetten; Marian Petek, St. Martin; Maria Samlen, Ulrichsberg; Olga Erser, Zirklach; Helene Slemz, Oberfemig; Peter Jeler, Zirklach; Franz Achlin, Zirklach. — Umrli SO: Mariane Mali, Kerschtetten; Angela Koschnik, Unterfernig; Vinzenz Jenko, Oberfemig; Franz Jeritsch, Stefansberg; Jo-hann Pawetz, Poechenik; Maria Omers. Dworie.
St. Yeit. Rojstva т mesecu avgustu: Franz Outschak, Tazen; Heinz, Franz Sadjak, Pola-пв! Maria Modrian in Anna Modrian, Tazen; Dominik Josef Pekle! in Matthaus Seiz, Ober-pimitsch, Maria Kowatsoh, Polane; Johann Gladek, Weichseldorf; Josef Kopina, St. Martin am Oroflkahlenberg; Josefa Alitsch, Ober-piTnitsch; Anna Kuscher, Gunzle; Bernhard Schesek in Franz Wissiak, St. Martin am Grofikahlenberg; Johann Tome, Polane. — Umrli SO: Aloisia Offentauschegg, Stane-schitz; Josef Jama, Polane; Perschin Cyrill, St. Veit; Cyrill Gutmann, Tazen; Stephen Bresauschek, Podgora in Josef Bontscha Weichseldorf
Bogataški oiroci se ijreiio humunisle
Glasilo novomeških domobrancev »Za bla gor očetnjave« piše: »Komunistično gibanje pri nas ni izšlo iz kmečkih in delavskih vrst, ampak so to začeli presiti mestni polizanci. ki niso imeli drugega dela, kakor da so se začeli igrati z usodo našega naroda; Ti ljudje kmečkih in delavskih problemov sploh ne poznajo, pa pravijo, da se borijo za pravice kmeta in delavca.
Zločinski nesmisel komunistične revolucije'pri nas so zasnovali in izvajali pokvarjeni, preobjedeni in vsega drugega naveličani bogataški sinovi, salonski in promenadni junaki. Ce pogledamo v vrste ljudi, ki so na vodilnih položajih v OF, ugotovimo, da so zelo mnogi med njimi sinovi industrijcev, vele-trgovcev, ravnateljev, advokatov, visokih uradnikov in drugih podobnih očetov Iz »vrhnjih« meščanskih in kapitalističnih slojev. Ironija poskusa komunističnega prevrata pri nas je prav v tem, da so s a šli »pro letarce« pokvarjeni buržuji, katere je pravo delovno ljudstvo s prezirom odklonilo. Zato ni čudno, da se resnično delovno ljudstvo odločno bori zoper »socialno« revolucijo pokvarjenih salonskih komunistov, ki ▼ imenu lažne borbe za pravice delovnega ljudstva pobijajo našega malega človeka in mu uničujejo skromno premoženje. Brez tega izrod-ka bi til poskus komunistične revolucije na naših tleh tudi nemogoč, saj spričo našega socialnega sestava ni bilo pri nas pogojev za resničen socialni prevrat, ki bi izhajal iz razpoloženja delovnih množic. Zato so g« k nam privlekli sinovi, katere je duševno in moralno razkrojilo mehkužno življenje in po-stopaško potikanje po tujini.
Z dejstvom, da se gredo bogataški otroci komuniste, se je bavilo naše časopisje že mnogo pred Izbruhom sedanje vojne in poskusom komunistične revolucije. Glasilo narodno zavedne mladine je že nekaj let pred vojno te ljudi takole karakteriziralo: .. Zna-čilnejša je druga polovica pristašev marksizma, tako imenovanih salonskih komunistov. Kakor so pri prvi polovici, obstoječi iz malih ljudi, odločilni za njeno ravnanj^ revščina, skrb in protest, »o pri drugi odločilni ravno tem nasprotni momenti; bogastvo, brezbrižnost in preobjedenost. To ni nikak socialni čut, to je višek degeneriranosti; to ni nikaka romantika, pač pa je zadnji šport, zadnja zabava in lov na zadnjo naslado — to je poslednja avantura pred moralnim in morda tudi fizičnim samomorom. Čudno in smešno se slišijo iz ust takih cinikov in'nji-hovih vrstnic radikalne socialne besede. One zvenijo kot norčevanje iz mnogih bednih. One so nezdružljive in neskladne z ugodnostmi njihovega življenja in njihovo poli-kano zunanjostjo ...' Na drugem mestu spra-':u|e isti list: .Kaj žene te raznežence, da v
teoriji zanikajo vse, kar sleherni dan v praksi vrednotijo, ko žive po razkošnih vilah, hodijo po prvovrstnih kavarnah in barih, zapravljajo denar s sumljivimi ženskama...'?«
Ljubljansko »Jutro« temu dostavlja: »Bogataška komunistična mladina, ki izživlja svoje strasti nad slovenskim ljudstvom, ravna skladno z bolnimi nagibi, ki so jo privedli v komunistične vrste. Igra z usodo naroda, smešna vloga »socialnih revolucionarjev«, svobodna ljubezen, ki jim dovoljuje in opravičuje vsakršno razvratnost, so edina mamila, ki še dražljivo učinkujejo na razkroje ne živce moralno in duševno propadajoče mladine tenke »najvišje plasti«. Biti komunist je tej mladini isto, kakor imeti tarzan-sko frizuro ali nositi suknjič, dolg do kolen Komunizem buržujske mladine se ni rodil pri trdem delu ali iz temeljitega znanja, marveč na promenadi, na domačih plesih in žu rih. Ta sita in pelikana bogataška mladina si je Izbrala usodo svojega naroda za predmet svojega »športa«. Ravnodušnost, s katero so ti ljudje povzročali in še povzročajo našemu narodu tako strašne moralne, človeške in gmotne žrtve, more biti le izraz popolne odtujenosti lastnemu narodu, globoke moralne in duševne propalosli in iste socialne brezsrčnosti, katere so se naučili v svoji bogataški sredini.
Samo ta izkoreninjena druščina blaziran-cev obeh spolov je omogočila komintern-skim agentom, da so lahko pri nas začeli s svojim poskusom komunistične revolucije. Slovenske delovne množice so to spoznale v trpljenju, ki so ga morale prestati, in v žrtvah, ki so jih tnorale prispevati. Najmočnetši dokaz ne samo za ,narodno osvobodilno' marveč tudi socialno zlaganost komunistične OF je dejstvo, da so množice slovenskega delovnega ljudstva zaradi komunistične revolucije najbolj trpele in da se zato nahajajo v vrstah narodne protirevolucije, ki postaja vedno bolj tudi ustvarjalno socialno gibanje, ki bo odstranilo najgrši tvor na našem narodnem telesu — bogataške otroke, ki se igrajo komuniste.«
9O svetu
s trudom li ravno v industrijskih krajih
posebno pri težkem delu zaposleni rojaki s pomočjo koščka vrta rede male živali. Nekega že predkaznovanega moža je zato zadela z,obsodbo na smrt pravična kazen, ko je rejce malih živali ponoči in v megli ogra-žal in oškodoval. V več kakor devetih primerih je kradel kunce in je pri tem posebno izrabljal'letalski alarm Sodnik јз med drugim izjavil, da zasluži najtežjo. kazen zločin, ki oškoduje težko zaposlene rojake za uspeh njihovega truda.
Mlado dekla iz Magdeburga je na sprehodu, ne da je pri tem kaj pdmislilo, vzelo v usta nekaj travnih bilk. Sedaj je dekle zelo težko obolelo. Nedvomno з ,e inficl-ralo z neko vrsto gobe. ki se razvija na bilkah.	'
V ozemlju Nahe je površii a, ki so jo obdelali letos s tobakom, spet zelo velika. Sa-dilci se trudijo vedno bolj, da bi spravili na trg prvovrsten pridelek. Pričakuje se bogata žetev, ki se bo v kratk^.m začel*. Glavno ozemlje pridelave je okolica Sobemr heim, kjer je zemlja posebno ugodna.za pridelavo tobaka.
Lansko leto je nakradla osemčlanska družba zločincev iz inozemstva v okolici Lienza celo vrsto zajcev ter je naplenila tudi precej obleke in drugih predmetov po lesenja-čah in hišah. Posebne^ sodišče v Lienzu j# obsodilo voditelja plenilske tolpe 221etnega Andreja Lehmanna na smrtno kazen. Leh-mannovi sotrudniki so bili obsojeni na zapor od 4 mesecev do 6 let.
Vodstvo beograjske radijske postaje pripravlja zanimivo tekmovanje 24 beograjskih gostilniških orkestrov. Vsak orkester bo moral pri tekmovanju nastopiti s štirimi komadi, od katerih pa morata biti dva narodna. Najboljši orkester bo potem prihajal v poštev pri oddajah beograjske radijske postaje. Razen tega so za najboljše orkestre določene tudi tri denarne nagrade in sicer v višini 30.000, 20.000 in 10.000 dinarjev.
Iz Beograda poročajo, d-a bodo saradl zboljšanja oskrbe mesta z mlekom, pričeli v kratkem izdelovati v večjem obsegu mleko iz soje. To umetno mleko po okusu sicer docela ne doseže naravnega mleka, vender ga po hranilni vrednosti cel6 nadkrlljuja. Sojo najprej očistijo in tmeljejo, nato pa namočijo v vodi. Zmes stoji neka), ur pri povl» šani toploti, na kar nastane mlečni izvleček, ki se odcedi in segreje do določene stopinje toplote, da se ne pokvari. Ostale tropine po« suše in pridejo v suhem stanjv na trg kot močno krmilo.
Učenjaki cenijo, da je v naši zemlji okroglo 7400 milijard ton premoga. Letno se zmanjša ta številka za 1500 milij. tone Nafte fe v zemlji 6150 milijard ton, na vseh petrolejskih poljih dobe letno samo 184 milij, ton. Po tem računu je premoga za pet tisoč let, nafte za 23 tisoč let. Vodne sile naše zemlje imajo tako moč, da bi nam dale v električnih centralah letno pol milijarde konjskih sil, če bi bile centrale ob vseh rekah in slapovih. Danes izkoriščamo letno komaj šele 33 milijonov konjskih sil, ostalo bogastvo pa je š» neizrabljeno. Sonce daje zemlji 150.000-krat več toplote, kakor nam je da ves premog, ki ga rudarji izkopljejo na zemeljsko površino. Ce bi zamogli izkoristiti samo ono toploto, ki jo sonce vrže na površino Švice, bi imeli dovolj sile za pogon vseh električnih central, strojev in tovarn, vlakov in ladij.
\11^М1№11№ OrthkrHIllitMll^iiiiSiC fur lK'11 li4?lt'hHj{Hll Hafiitri' in Klagriifiirt
MTENTLICHK ZAHLUNGSAUri'XWDEUUNG
Bie zum 8. September 1944 sind die bis einachlieSlich Ende August 1944 f&Uig gewordenen Beitrage zu zahlen. Wenn die Zahlung dmch mehr als 7 Tage verzogert wird, wird ein SftumniSBUschlag von 2 v. H. der rUckgtandIgen Beitrage eihoben. Arbeitgebem, deren versicherungspfllchtige Be-»chaftigte in Lohnetufen oder MitglieUerklaasen eingereiht eind und denen die Kaese eine Beitragsreohnung Ubereendet, wird bto aum ErhaH. der Beitragsrechnung Zahlungsaufechub gewfthrt.
Klagenfurt, mn 6. September 1044.
Der Leiter:
gez.: Anton Tropixr, Verwaltungsdirektor.
Im Zuge der MaUnahmen de.s totalen Kriegcs hat auch uneere Bank mehrere Arbeitskrafte Лег RUstung zur VerfU-gimg gestellt. Daraue ergab slch die Notwendigkelt, unsere
ZahlsteHe in Veldes mit 15. September 1944
auf Kriegsdauer zu schlieQen und deren GeschSlfte &uf uneere Zweigaostalt Krainburg zu Ubertragen.
• Wlr bitten, diesem Erfordernis der Zett das nSttge Ver-■t&ndme entgegenzubringen und Ihren bisher unserer Zahl-Btelle Veldes anvertrauten Geldverkehr kUnftlghin direkt bel unserer Zwelganstalt In Krainburg abzuwickeln
Hell Hitler!
Bank flir Kkrnten, Aktiengeeellechaft.

Složbo dobi
Sprejmem ufenca, ki bi imel veselje do sedlarske obrti. Nastop takoj. Hrana in stanovanje po dogovoru. — Naslov v K. Bote, Krbg., pod »Stein«.
_3982-1
Sprejmem vajenca za čevljarsko obrt. Tome Alois, Sohuh-mather, W'Ischmarje-St.Veit an der »awe.	Звв9-1
Službe išče
I'nKlHiii i^raniofon N plnAčaml
/JI KM 80«.--Bulk* ,l»lianii,
"•oifpng pri Zirklarb 4004-fi
Zakonski pur lAf« nietito hišnika аИ kaj Kllfnfga. Naslov v K. Bote, KralnburR. 3976.2
Odda v najem
Dam v najem stanovanjsko hlAo v induKtrljnkem kraju PoiKve (te v K. Bote, Krhg.
3973-3
_Prodam_
Več zajčjih hlevov naprodaj. Cena 100 do 300 RM. Naslov v upravi K. B , Krbg. 3995-6
Podam kuhainilk za 50 KM. Polzve se v K. B . Krainltiiru;.
4006-6
K u p i m
Kupim bakren kotel za žganje kuho. Ponudbe na K. B, Krbg.
3970-7
Kupim čevljarski preSivaliii stroj za prešlvanje podplatov in en stiskalni stroj. Ponudbe na Josef Majee, Schuhmacher, St. Georgen 51. Elchtal. 39S8-T
22. avgusta 1944 je v dopoldan-•skem vlaku Lees-.^Bllng ali od kolodvora ABllng do trgovine fschufpr Andreas izgubljena /.lata ženska ura, katera ima na zadnji strani pokrova črki BM. Najditelj naj jo proti dobri nagradi odda na Karaw. Bote, all pa v trgovini Tschufer.
3961-22
Menjam
Menjam 5 cevni radiu aparat. V dobrem stanju, za dober Šivalni stroj (pogrezljiv). Na-sfov v K. Bote, Krbg. 3960-15
Meiijiun 2 enovprežnl копЈнк! prsni xpregl In več komatov za težko vožnjo, za dobro kolo ali« mofiko obleko. Naslov pri K. Bote, Krainburg 3965-1.")
l>v« kiull za nanmkanje satlja, ki ilržf ]>o 2000 I, nienjiiiii hw dober NO<l. — (Solilffrer Krim/,, Safnltz n,	400Г)-15
f evljl št. 36 K nizko |M'to so zamenjajo za čevlje Iste Številke z visoko peto. Na.s|o\ v K. Bote, Krainburg. 4003.15 Menjam dobro ohranjen elek. tričiil kuhalnik (Ш0 VV. '^20 V za Weekov termometer za vkii-havan.fe. PoniidiN' na K. Bote, Krainburg.	9997.15
l>obro uhranjwi Mivulnl »troj iii«^njaiii 7М moAko kolo. _ Na-
slov v K. Bote, Krhg. 3977-15
1 Z g U b I j e n O
v pttek, 26. avgusta sem Izgubila v Krainburgu na poti od stare pošte mimo cerkve In dalje po BergetraQc do mostu double zapestnico. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda v tovarni »Iskat, Sawestralie 7. > 3991-22
'/<ч1нко kolo je bilo odpeljano dne 29. avgUHta 1944 iz veže v Krbg., Adolf Hltlerplatz 13, ob % 13. uro. Oecba, ki je stala 1Д13 do %13 v veži ob kolesu, ve več otem, ker je bila opažena. Premaknjeno je bilo kolo ob tem času od kota pri stopnicah do bližine hisnih vrat. Lastnica kolesa je pomočnica brez sredfltev. Poziva se oseba, ki je kolo odpeljala, da vrne kolo na svoje mesto ali ga dostavi na stanovanje pomočnice, Margaretenberg St. 3 pri Krbg.
4014-22
Dne 31. avjf. 1D44 sera izgubil* v mlekarni Zupan na Mohorjevem klancu živilske karte, ter 2 Klelderkarte na ime Vriiunz. Pošteni najditelj se naproša, da odda. izgubljeno proti nagradi v mlekarni Zupan ali nf K. B., Krbg.	4015-21
Dne 80. avg. 1044 popoldan м>га izgubila na poti Ir. Kalvarije do V\>IBa<!h e ključev. PoAteml najditelj ne naprofta, da Jih odeta na K. Bot«, Krbg. 4010-2#
iMxmrmilp ¥ našem lislul
Nur auf Bei»t)>lliing kOnnen Si« diespial eln Loe der am IS. X. beglnnenden XII. Deutechee Reichslotterie erfcalteo. Auesendung von Werb»-schreiben, BeeteilKarten etc, iet Im Zuge der Maiinahmeil zur Klnsparung von Arbeit und Material untereagt. Wer slch also an der aussichte-reichen Aueaplelung der nahl-reichen rlesigen Treffer etet-gend bis zu Rm 500.000.— betelllgen will, siehert aich eines der wenigen verfttgba-ren Lose durch eofortig« Beetellung. - Viertelloee RM 6.—, Achtelloee RM 8.— je 'Klasee. - Staatl. Lotterie-Einnahme Prokopp, Wl«e VI,, MarlahllferfltraUe 39. Loe-versand auch !ns Feld.
KalK) krwta j# uaoda. Namesto veeekga »videnja emo prejeli ialoetno veet, da Je mš dobri sin ia brat
Karol More,
Grenadier,
dne 5. »vguete 1944 padel na Vziiod* v evetju mladoetl. še ne 18 fet star je odiel od na# Im nas aapustll v neizmerni žalosti. Naj Ti bo lahka tuja zemlja, dragi Karlo. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin.
Motaule-Oberndorf, r луџ. 1944.
/alujoči oviali; Lorenz, oče; Angela, mati; I riedrich, brat; Angelca, sestra ter ree ostalo sorodstvo
Naš pradtMgt
Edi Osoinik,
Soldat,
Je dae f. JuUja lOii ▼ ovetoSl mladoetl na aa-hodnl fronti padel.
Spomin na Tebe nam ostane vedno drag.
Lleseha bei PrJtvali, v avjuefcu 1044.
• V globoki žalosti:
MaHa Valentintachitach, mati; Alojz Valmi-tintschHsoh, oče; Maria, Ursula, Dora, sestre; StanIslaiiH. Hi »hmin. hratn.
v globuki žakMiU naznanjamo vaem •orodm-kom, prijateljem in znancem pretužoo da je dne 11. julija 1944 na Vzhodu MitanM mroio plemenito dušo nad nad ve« ljubljeni шкк, bv«t in atric
Gregorsch Franz«
СЈтетмНе«,
(T cvetoči mladoetl M l«t.	*
utivaj plačilo pri Veemogotaem«. A**' * M enldemo nad »veudamJ
Proalmo, molite aanj le сЛжммт V фо. min«!
Dnpll«a-et«ln. v	WW.
(И«1м»ко tahijmN: m*W k	■,
vojaki mftre J*"«««. Angela. Ann#, 1" p«r. (Molnik, ter Mtalo Morodat««