Vojska. Vsled neuspeliov na galipolskem polotoku in iiotranjih nemirov je tudi mladoturška vlada, prišla ie do prepriBanja, da bi bilo za TurBijo najbol.;*e, a. ko sklene mir. Zato pošiljajo bivšega vezirja Hakipažo okoli na ovropske dvpre, da trka na vrata ministrov in prosi za posredovanje. Toda povsod ga odslovijo, Beš, saj je ravno sedanja mladoturška vlada povzročila zopetno vojsko. In zato bo trajala vojska še nekoliko Basa. Na galipolsktem bojišču imajo Bulgari tako dobro stališče, da je Turkom oneraogoBeno izkrcainje novih 8et. Na Bataldčki črti se Bolgari samovoljno umikajo, zakaj se ne ve. Ali da zvabijo Turke iz utrjenih mest pri CataldBi ali iz previdnosti, da jim Turki od strani Crnega morja ne pridejo za hrbet, Odrin, Janina, Skader še niso padli. V Londonu Še vedno sedljo skupaj zastopndki velesil, da bi se pomenili zaradi prepornik vprašanj na Balkanu. Toda do sporazumljen.ja rae priile nobenega, ker si zastopnika Avstrije in Rusije zaradi mej bodoče Albandje liudo nasprotujeta. Rusija brani star lišBe Crnogoroev in Srbov, Avstrija pa Albanije. Nasprotstvo je postalo zadnji cas tako ostro, da se je že mislilo skupno posvetovanje vseh zastopnikov popolnoma opustiti. Ti dogodki v Uondonu nam tudi glas_ no govorijo, da pišmo našega cesarja v Rusiji <ni našlo prijaznih src. Mogoee še uspehi tega pisma pridejo, toda v trenotfcu traja napetost raecl narai in Kusi naprej. Zato-tudi Rusija poi-ilja iifi.nasŠ0*mejo nove ficte vojaštva in avstrijski zunanji minister grof Berlitold je te dua izjavil v skupni ministrski seji, da se sioer položaj za nas ni poslabšal, a da tudi ni nobenega povoda za demobilizacijo (razoroževanje). Vendar stoji, da niti med Dunajem in Petrogradoin &e niso pretrgane, ampaJc 3a se pogajanja in posredovanja za konBno sporazumljenje nadaljujejo. Vojna pripravljenost stane Avstrijo dosedaj že '/2 milijarde, in še sedaj porabimo vsak mesec 14 milijonov. Razmere med Runiunijo in Bolgarijo se izpremiojajo kakor jesensko vreme. V trenotku je zopet zelo oblaBno, Med balkanskimi državami vlada popolno soglasje, da pa se tuintam Casnikarji med seboj skrega.jo, sicer ni primerno v sedanjem Basu, toda le škodoželjna nemška porofiila naredijo iz taikih papirnatih prask naenkrat velik prepad med posamezniini državami. i | | j | Priliajajo vesti, da so povzročitelja zadnje mla. doturške vstaje, Enver-bega, prijateljl umorjenega vojnega ministra Nazim-paše umorili. Toda uradno še te vesti niso potrjene. Ko je poslal naž cesar princa Hohenloha s posebnim pismom v Rusijo, se je sptoSno upalo, 9a se sedaj obe državi popolnoma sporazumeta. Toda gotovo je, da do danes še ni videti nobenih ugodnili posledic potovanja princa Holienlolie s cesarjevira pismom na ruski dvor. Ali bo bodoBe dni razmerje med nami in Rusijo vsled cesarjevega posredovanja Loljše, o tem je sedaj v Basnikih po Evropi veliKO prepira. PaB pa se da že s preoej&njo gototv»stjo reci, v ka-kem smislu je Avstrija pri Rusiji posredovala, l^redlagala j«, >iaj se obe državi odredeta svojenm politiBnemu vplivu na Balkanu in naj pustita Baikan balkanskim narodom, To se pravi, nobena država ne bo podpirala kateresibodi balkajiske držaive x orožjem in je tudi ne napadla. Meje Albanije se naj doloSljo dogovorno mirnira potom. Avstrija hoče v znamenje, da ji je resno s predlogom, takoj v Galiciji nastavljene vojaSke Bete odpoklicati. Rusija je sioer odgovorila zelo prijazno, a dvoumno. Rekla je, da tudi ona pripoanava naBelo, I^alkan balkanskim narodom, a vendar si lioce varovati svojo zgodovinsko nalogo, da š8iti balkanske slovanske riarode, s katerimi jdh veže ista pravoslavna vera iil ista slovanska kri. Rusiji tudi ni na tem ležeBe, da odpokliBe Avstrija svoje voja§tvo ob ruski meji, ampak prej bi verjeli miroljubnosti Avstrije, ako odpokliBe svoje vojaštvo na srbskocrnogorski meji. Sedaj se nadaljujejo pogajanja zarajdi zbližanja Rusije in Avstrije, toda v Rusiji je moBna struja, Ici no verjame miroljubnosti Avstrije napram balkanskim zalitivam in ki zahteva, da mora ostati Rusiia voditeljioa in pokroviteljica vseh pravoslavnih držav. Tndi oziri n"a versko stališče igrajo torej v sedanjih nemirnih Basih veliko vlogo. Ako bl bila avstrijska vlada že od vsega pofietka ubrala v svoji politiki nasproti Balkainu pota, katera ji je1 sedaj moral pokazati vladar sain, bi imela danes Avstrija čisto drugaBen vpldv pa razvoj dogodkov. Visoki ruskipolitlk se je izjavil z ozirom naprizadevanje naše vlade, pridobiti si prijateljstvo Rusije, tako-le: ,,3esede Bujemo, dejanj pa ne vidimo. Dokler bo Avstro-Ogrska mnenja, da niora vzdržati svo. je vojaSke priprave, tako dolgo ostanemo previdno pripravljeni." Ruska previdnost je oelo tako velika, da je razpostavila Rusija proti Avstriji novih 5 armadnili zborov ter pokupila velikanske mpožine živil mi krinii na ruskem Poljskem. Rumuuija in Bolgarija. Rumunija in Bolgarija se š& nista spravili zaradi odstopa zemlje, ki jo zaliteva Rumunija. Razmer. je je v zadnjiU dneh postalo zopet bolj napeto. Prej se je že en cas sodilo, da je sporporavnau. Toda Bolgarija noCe ilati mesta Sildstrije, paB pa je voljna, utrdbe tega mesta podreti, da se Rumunija ne bo vznemirjala. Tudi proti morjii !>i bila Bolgarija pripravljcna odstopiti nekaj zemlje, a ne y tem velikem obsegn, kakor zahteva Rumunija. Bolgarskemu posredovalcu se je pridjal sedaj tudi dr. Danev, znan iz LoJidona kot bolgarski zastopnik pri inircvnih poganjih.. Dr. Danev je izčleial nove predloge [&r ,iih predložil runiunskerau zastopniku k.nezu Giki, Vslcd tega se pogajanja nadaljujejo, Beprav je prej Runuiiiija že pretila, da prekine vsako imdaijno poga(ia.ii;e. Rusijn-ir; A^i";><t1 pomirju]e4a L\inmnQ ia kUA^r^ &&\.^ ti olie ;:ia prijateljici m bi prišli v shi^aju ru- munsko-buigarske vojske v č;udi:o škripce. :roda najnovejša porooila. pravijo, da so pogaiA^ija ostala dosedaj brezuspešna, ker obe državi vejtrajata na &>vojera stali&td. Bati se je, <ia st- pogaja<nja že to dni razbijejo. jjjjgpf.il^ -Hftxa,tWKl jiva... V začetku balkajiske vojske so vsi avstrijski nemški listi pisali, da se Avstriji ni treba nič bati, saj je NemČija na naši strani. Nekatteri nemški listi so naravnost na grd način, zaupajoB na nemškb pomoc, žalili balkanske narode ter hujskali na vojsko jjroti njim. Toda zadnja 2 meseca tudi v neraških avstrijsMh listih ni nič 5itati veB o velikein zaupanju na nem&kega pomoBnika. Dokazalo se je jiarareB, da se naim je na Nemčijo ravno toliko zanesti ka.kjor na Italiu). NemBija je voljna samo takrat iti z nami, ka. dar ji je to v korist. Ko je namref; Avstrija resno povprašala pri Neracih, ali bi res šli z nami proti Srix)in in Rusom v sluCaju, da za*aie Avstrija vojsko, je NemBija to zanikala. Gd istega casa se je ohladilo tudi v našem nemškem Basopisju navdušenje za nem- Ško zvestobo, Sedaj pa ciasopisje v Nemčiji že naravnost smeši prizadevanje naSega grofa llerhtolda, ker se toliko trudi, Kako bi ustvaril kolikor mogo^e' veliko Albanijo. Avstrija pa brez tiomoči od straiii za<veznikpv težko zacne vojsko, ker bi bilo to prenevarno Ijocljelje. Zato je tudi ne.mSkieniu ccsarju z nekakim zasniehovanjem naše politike lajik"o prerokovaii, da ne bo vojske, Cesar Viljem se jc baje y začlnjili dneh izrazil: Imeli smo že nevarnejše [Oložaje. kaKor so sedanji, pomislite le iia Maroko. Zaradi Albanije nebo. mo imeli nobene vcjske. Znabiti časnikarsko vojsko, a ne svetovne \x>jske. Vse se Ik> razvozljalo v splošno dopadenje. In v Karlsruhe je Ailjem rekel: Smo '"ez lirib, nevarnost vTijske je za nanii. Za nas pa iz vsc ga tega sledi naoik, da ,je Nemec samo tam in tnko dolgo prijatelj, dokler je to njemu v korist. Odrln se drži. Kakor poroBa nek angleSki list, štcje bolgarska oblegovalna armada pred Odrinom 90.000 do 100.000 možx Težkih oblegovalnih toi>ov imajo I3olgari samo 120, Na vzhodni straui oblegajo Odrin srbske Bete, ki Stejejo okrog 40.000 mož. Srbi dobijo te dni zopet nove težke trdmjavske tonove za obleganjc. V Odrinu zajeta turška armada Šteje 40.000 do 45.000 mož. Turki imajo v Odrinu in predmestnili utrdbaU 250 težkih topov, kateri jim bodo pa le malo pomagali. 8e jim bo res zmanjkalo strelivo. Bolgarski oblegovalni armadi poveljuje ge'neral Ivanov, kateri je vodil že od zaBetka vojne drugo bolgarskb arraado ob reki Marici. Ivanov je liladnokrven in miren poveljnik, zaveda &e svojih dolžnosti. 1'oprej je bil vojni minister ter se je kbt tak i>okazal kot izbor.no talentiranega v voja- Sk.o-organizatoriBnili zadevah. Vsako nalogo je reSil t zadovoljnost vodilnih krogov. Svoje vojaške znanosti je dobil v vojaški visoki šoli v Petrograldu, — Turški poveljnik Sukri-paŠa je nanovo brzojavno sporoBil t. Carigrad, da se bo boril tako dolgp, dokler bo imel 1« še eno patrono, piotem pa bo mesto na vseh konciK zažgal. — Radi nepretrganega obstreljevanja mesta zahtevajo nekatere evropske velevlasti, da bi Bolgari dovolili, da Evropejci odidejo iz Odrina. Posebnb Nemcem bi bilo to ljubo, kajti na ta junaški na8in bi se rado sedaj re&ilo veB nemSMli častnikov, ki so začetkoni vojske prihiteli Turla>m v Odrinu na pomoB, sedaj pa nemški junaki ne morejo iz pasti, v katero so se vjeli, za smrt \m so preveB straliopetni. Toda Bolgari se Še niso odloBili, kaj naj store z odrinskimd tujci. — PoroČa se, da bi bili Bolgari že posk'usill s sploSnim naskokora na Odrin, a so v njihovih' vrstah' začele razsajati nalezljive bolezni. Obstrelje^vanje pa traja seveda neprestano naprej. Pismo iz Odrlna. V misijonstem listu oo, avguStincev piše suiierior Avguštincev o. Gelazij v Plovdivu o razmerah v Odrinu, o Ičateriji so mu poroBali AvguŠtinoi iz Odrina. Da je sploli mogel dobiti tako porocilo, posredovala je bolga-rska carica Eleonora. Poročilo pravi: Vendar enkrat srao dobili poročilo iz Odrina, po ljubeznjivem posredovanju bolgarske carice. To poroeilo je eno izmed onih redkih porofiil, Ki sploli pridejo v tem casu iz obleganega mesta. NaSi redovniki in redovniee so vsi zdravi. Poverjene so jdm 3 bolnišni••r^,s 200 posteljami. Tudi 9 veBjih scmoniSBanov je o stalo pri redovnikili, da pomagajo pri samaritanskem delu^ Ko je bilo premirje, so pobirali li,avbice in drugo streljivo, ki je priletelo in se razpoBilo v bližini. Ker so imeli pred izbruhom vojske nekaj denarja, so si nakupili preoej živil, kar jih je obvarovalo pred gladom. Sedaj pa so pri kraju, sbrambe so izprazaiene in zadnji kos kruha je povžit. Na stotine prpbivalstva nmira gla-du; ni veB kruha, ne krme za konje, fetere raorajo klati. ne petroleja, ne premoga, tudd soli ni veB. Nam v }Jlov<livu je bilo nemogoBe, jim poslati kako pomoč v denarju ali živilib, saj je že carica s tem, da nam je dostavila- pismo, imela najvef-je težave. Utrjena skaderska okolica. ¦ R-es, trd oreli je Skader za Crnogoroe. Na tisoee krepkih črnogorskih junakov je že padlo v bo,j;ii za Skader. Ce Skader ne bo že skoro paftel, bo 6mogorski narod hudo izkrvavel. Okolica Skadra je izredno dobro utrjena, najbolj pa seveda gora Tarabo.1 Celo vznožje iri poboBje gore je prevrtaiio z okbpi. Obrambiii jarki so izkopani po 50 m drug od druge^a. Ti jarki so večinoma tako obsežni, da se laliijo ceie čete gibljejo v njih, ne da bi jim crnogorske krogle jirizadjale obButno škodo. Po nekbd imajo Turki od jarka do iarka oelo podzemeljske prehtfde. Vznožje Taraboša, posebno pa svet med jarki, je močno zavarovan z visokimi plotovi iz botiece žioe. Crnogorci morajo torej najprej posekati bodeče plotove, preclno si raorejo osvojiti k&k okop in pregnati turBina. Med tem pa seveda tur&ke krogle iz topov in piišk k.osijo či-nogorske Bete. Zares, cuditi se je, da so Crnogoroi pri Skadru že sploh zamogli toliko napredovati. — Crnogorci in Srbd neprestano naskakujejo utrdbe pred Skjidrom. Na zav-zeto utrdbo Bardianjol so spravili ležke topove, š katerimi upajo uspeSiK) napasti Taraboš in Skaden Posebno hudi boji se bijejo zadnje dni tudi za utrdbo Brdica pred Skadrora. Srbsko-Brnogorske oete, ki naskakujejo z golimi bajorieti dan za dnevom Brdico, so zavzele že ve? predutrdb. Pri teh bojili pade na obeh straneh navachio nmogo mož. Ce se Crnogorcem posreBd zavzeti Taraboš in Brdico, je usoda Skadra zapečatena. Crnogorci priBaJcujejio vt=ak dan dovoz novih' težkih oblegovalnih topov. — V 6asu, ko se vrŠi za Skader tako vroB boj, se velevlasti med seboj prepirajo, ali naj Skader pripa<Ie k All)ianiji ali pa se naj priklopi Crni gori, 8e bo padel v njene roke, Italija in Avstrija za^ovarjata, da se naj prisodi Albaniji, Rnsija {ia je seveda na strani Crne gore. Tudi Anglija in Francija delujeta za Crno goi-o, Med velesilami je torej &e dovolj prepornih toBk. Nesreče tarškega brodovja. TurBija ima sicer med balk"anskfimi državami najinoBnejše bojno brodovje, a slabe poveljnike in mornarje, Začetkom vojske je znaSalo število tur&kih bojnili ladij in ladijc 19. Seveda so v tem številu zapopadene tudi vse starejše, za boj nesposobne ladje. Grške bojne ladje, katerih je skupno le 12, so tekom vojske prizadjale turškemu brodovju že prece]&njo škpdo, Ve6 turških ladij je tako poškodovanih, da so za boj nesposobne. Kakor poroBajo listi, imajo Turki sedaj le Še 7 boinih ladij, katere so sposobne za boj. Po zadnji pomorski bitki, ki se je vršila med grškimi in turškimi ladjami pri otoku Kiosu dne 4. januarja, je zbežala turška križarka ,,Hamidija" v Sredozerasko morje, Delj Basa se za ,,Hamidi]o" sploh ni znalo, kje se naliaja. Dne 14. februarja je pa naenkrat iskala križarka zavetje pred viharjem v pristanišSu Malta v Sredozemskem morju. Ker pa po mednarodnem pravu bojne ladje v vojskinetn Basu ne morejo v kakem tujem pristanišBu ostati dalje kot 24 ur, je ,,Hamidija" morala zopet zapustiti Malto. Gotovo bodo sedaj grške ladje prežale narnjo, da jo potope. — Huda usoda je zadela dne 14, lebruarja turško oklopnico križarko ,,Asar-i-Tevfik", Ta ladja je zadela ob obali Crnega morja na mino, kd so jo položdli v morje Bolgari. Lad. ja je bila vsled razpoka mine zelo poškodovana, Bol. gari so z obrežja na ponesreBeno ladjo tako močno streljali, da se je potopila, Blizu Sarkoja v Marmarskem morju pa so Bolgari z obrežnimi topovi razstre. lili neko turško prevažalno ladjo. Potopdlo se je tudi vse lnoštvo. Enver-beg umorjen? Iz Carigrada prdhaja poročilo, da so se prijatelji umorjenega generala Nazim-paše nad Enve'r-begom Imdo maščevali. Dne 16. februarja je bil baje Enver-beg na nek.i bojni ladji umorjen. Natanenih poroeil o tem dogodku še sedaj, ko to pišemo, mau.ka. Kakor znano, je dne 23, januarja t. 1. Enver-beg udrl s četo raladoturkov v vladno palaeo v Carigradu, kjer je, kakor se domneva, on sam ustrelil vojnega ministra Nazim-pašo in nato prisilil prejšnjo mladoturško vlado k odstopu. Zaradi umora najtooljšega turškega generala Nazim-paŠe je oiastala v enem delu armade, posebpo med castndki, velika mržnja in sovraštvo proti Enver-begu. Ko je nedavno prišel Enver-beg v turško armado pri CataldBi, je moral nenadoma odrlniti nazai v Carigrad, ker je del vojaStva in Bastnijčbv vzrojil proti njemu. Enver-beg se je zadnje tedne rnnogo trudil, da bi izvršil izkrcarije novih' Bet ob Marmarskem morju, a namera se mu je skoro popol. noma izjaJovila. Gotovo je Enver-beg čutil, da se kuje zarota proti njemu; l.sti namreB poroBajo, da se ie skrival na bojnih ladjah pred maščevanja željnimi prijatelji uraorjenega Nazim-paSe. NekBrtsnikar se je obrnil naEnver-bega z vpraŠanjem, Laj je z vestmi, ki jih je zadnji čas šlrilo Basopi^e o njegovi narodni pripadnosti, BeŠ, da je po rodu Poljak. EaveT-beg je odgovoril, da poliaja iz 6isto turške rodbine in da so v dotičnih vesteli njs^avo^ osebo zamenjali z generalom turške armade, Enverpašo, o katerem pa je resniBno, da je poljiSkega rodu in katoličan. Turške grozovitosti. Radi obilih porazov, ki so jib prizadjali Bolgari In drugi Balkanci Turkom, se lioBejo ti maš&evati nad nedolžnimi kristjani v Turčiji. Dnfi 8. iebruarja |t pridrvela Beta turških prostovoljcev v vas lkonomio ob obrežju Marmarskega morja. Divji TurBini so ubili grškega duhovnika in skoro vse moške vaSBane. Le malo se jih je rešilo. Ženske in otroci pa so zb«žali v bližnjo vas Ksastero. Pozneje so prišle redne turške Bete, ki so rešile žene in otroke. Vlada je doloBila, da se jih je poslalo v Ismid v Mali Aziji. Gr. gka cerkvena oblast v Carigradu je prosila poslanike drugih držav za posredovanje pri turSki vladi, da bi se grozovitostim, ki jih poBenjajo zdivjani moliame. ianci, napravilo enkrat koneo ter da bi se v Ismid od[)osla.ne otroko in žene poslalo v Carigrad in izroŽilo v varstvo grškemu cerkNTenerau predstojništvu. Turki 9o ob Marmarskera morju zažgali veBinoma vse rasi, v katerih prebivajo GrKi.