MOTNJE V PREHRANJEVANJU Y ZVEZT S
ToKSIČNoSTJO CITOSTATIKOV
Brigita Skeh Savič
UVOD
Pri bolniku z malignomom lahko pride do motenj v prehľanjevanjuzaĺađi različnih vzrokov. V
prvi vrsti že sama rnaligna bolezen lahko povzroči neješčnost, ki se največkľat poslabša v času
predpisanega onkološkega zdravljenja in med njegovimi stranskimi učinki.
Citostatska teĺapija ima velik vpliv na pľehľambni status bolnika, saj nekateri stranski učinki
citostatikov na zdravih tkivih neposredno ali posredno povzročajo motnje v pľehranjevanju'
Stranski učinki gastrointestinalne toksičnosti citostatikov, ki imajo vpliv na aktivnost
prefuanjevanja, so:
stomatitis
ezofagitis
gastľoenteľokolitis
motnje v okušanju
slabost
siljenje na bruhanje
bruhanje
zapÍtie
anoreksija
Neobvladovanje zgoraj naštetih stranskih učinkov lahko pri bolniku privede do nezadostnega
vnosa hrane in tekočin, odklanjanje hrane in tekočin in pomanjkljivo absorpcijo hranilnih snovi
na prebavni poti, kaľ vodi v neustĺezno prehĺanjenost in dehidracijo bolnika. Deficit v
prehľanjevanju in zalźitjĺl tekočin ima neugodne učinke na sam potek zdravljenja, psihoÍizično
kondicijo bolnika in kakovost bolnikovega življenja v času zdravljenja s citostatiki.
Zato je zdravstvena nega bolnika s citostatsko terapijo, katere stranski učinki se med drugimi
izražajo tudi na gastrointestinalnem traktu, zelo zahtevna. Medicinske sestre, ki ugotavljajo
potrebe po zdravstveni negi' jo načrtujejo, izvajajo in vľednotijo, morajo biti strokovno
usposobljene za zdravstveno nego bolnika, ki pľejema citostatike in drugo sistemsko terapijo.
Brigita Skela Savič, univ. dipl. org.' višja medicinska sestra, onkološki inštitut Liubliana
39

1. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI OKVARI SLUZNICNE
MEMBRANE GASTROINTESTINALNEGA TRAKTA
Mukozitis je generalizirano vnetje sluznične membrane gastľointestinalnega tľakta' ki nastane
zaradi uničenja hitro se delečih celic sluznice pľi bolnikih' ki prejemajo nekatere vĺste
citostatikov. Mukozitis lahko zajame sluznico celotnega gastrointestinalnega trakta. Glede na
lokalizacijo ločimo več vrsĺ mllkozitisa:
- stomatitis
- ezofagitis
- gastroenteľokolitis.
Najpogostejši 
je stomatitis' Prvi znaki mukozitisa se pojavijo 5-7 dni po pĘemu citostatikov.
Standardizirani načrt zdravstvene nege se razlikuje glede na lokalizacijo mukozitisa. osnovno
vodilo pri načľtovanju zdravstvene nege je pľeventivno delovanje pĺoti okvari sluznice in
pľeprečevanje poslabšanja stanja sluznice, ko je ta ž'e prizadeta.
1. Motnje v prehranjevanju ob stomatitisu
Medicinska sestra mora za celovito in kakovostno reševanje problemov zdľavstvene nege, ki
nastanejo ob stomatitisu, poznati;
1. delovanje citostatikov na ustno sluznico;
2. ktinično prepoznati stomatitis v pľaksi in ga umestiti v stopnjo po razvrstitvi Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) 
;
3. dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na intenzivnost stomatitisa;
4. standardiziran načrt zdravstvene nege Za pľepľećevanje stomatitisa in posamezno stopnjo
stomatitisa;
5. potencialne probleme zdravstvene nege, ki se lahko pojavijo ob stomatitisu.
Dejavniki tveganja' ki lahko vplivajo na intezivnost stomatitisa in posledično vplivajo najakost
motenj v prehľan'ievanju:
1' Dejavniki, vezani na način zdľavljenja in lokalizacijo bolezni:
- vrsta in odmerek citostatika (dactinomycin, daunorubicin, bleomicin, 5-fluoromacil,
methotľexate)
- nevtľopenija
- navzočnost rakave bolezni v sami sluznici
- poleg citostatskega še lokalno radioterapevtsko zdravljenje' 
Ęer 
je sluznica v obsevalnem
polju
- drugo sistemsko zdravljenje (steroidi).
2. Dejavniki, vezani na življenjski stil:
- neusffezna ustna higiena
- nezadostno uživanje tekočin
40

- neuĘeno zobovje
_ 
upoľaba kemičnih iritantov, kot so: alkohol, tobak, kajenje, ustne vode
- uporaba fizičnih iritantov, kot so: vľoča hľana, groba hrana, močno začinjena hrana.
Preventivni ukľepi zdľavstvene nege za prepľečevanje stomatitisa:
- seznaniti bolnika z vzrokj za nastanek in ľazvoj stomatitisa'
- seznaniti bolnika s pomembnostjo preventivnih ukľepov za zniźanje možnosti za nastanek
stomatitisa,
- učenje tehnike čiščenja in izpiĺanja ustne sluznice'
- odkľivanje zgodnjih znakov stomatitisa,
- zagotavljanje udobja in optimalne prehĺane in hidľacije
Potencialni problemi zdravstvene nege ob stomatitisu:
- bolnikovo nepoznavanje stľanskih učinkov zdravljenja;
- bolnikovo slabše poznavanje ustne higiene;
- deficit v ustrezni pľehrani in tekočinski bilanci;
- možnost nastanka lokalne ali sistemske infekcije zaradi okvaĺe sluznice in levkopenije;
- bolečine pľi izvajanju ustne nege;
- bolečine pri žvečenju in požiĺanju;
- motena verbalna komunikacija bolnika;
- nepľijeten zadah iz ust;
- neustrezna absorpcija hľane;
- možnost krrĺavitve iz ustnega tkiva;
- moteno udobje bolnika;
- motena telesna samopodoba.
Motnje v prehranjevanju ob stomatitisu lahko opišemo s pomočjo negovalnih diagnoz.
Negovalna diagnoza: bolnik ne zauźije pĺedpisanih obrokov hrane in tekočin v zvezl' z
bolečinami ob stomatitisu.
G|oba|ni cilj: bolnik bo zalžil predpisano količino hrane in tekočin.
Napisana negovalna diagnoza se najpogostejekaže z naslednjimi znaki: opazimo bolečine pri
žvečenju in požiľanju, puščanje hrane na kroŽniku, bolnik je zaskĺbljen' bolnik jé počasi,
prisotnaje značl'|na neveĺbalna komunikacija, ki opozarja na bolečino in zaskľbljenost'
V standaľdiziľani načľt zdľavstvene nege pľi motnjah v prehranjevanju ob stomatitisu moramo
še dodatno vključiti aktivnosti, ki se intenzivirajo glede na stadij stomatitisa.
l.Aktivnosti za spremljanje vnosa hľane in tekočin' prilagoditev prehrane glede na
sposobnosti tvečenja in poŽiranja.
2' Aktivnosti za preprečevanje nadaljnjega razvoja stomatitisa in preprečitev sekundarnega
infekta v ustni sluznici.
4t

3. Aktivnosti za pravilno nanašanje lokalnih antibiotičnih, antimikotičnih in analgetičnih
sľedstev, ki jih pľedpiše zdravnik'
4' Spremljanje pojava oziroma stopnje bolečine'
5. Aktivnosti Za spľotno zaznavanje sprememb v ustni s1uznici in znakov sistemske infekcije
pľi bolniku, zlasti v fazi levkopenije'
bolnika hranimo po nazogasĹńčni sondi ali s
pomďjo paÍenteÍalne prehĺane. odločitev o
načinu hĺanjenja pďa zdrarnik;
izvajamo ustno nego po standardu stadł 4.
Globoke' krvaveče ra{ede po vsej slumici,
uävanje hrane je onemogočeno
Stadij 4
o dnevno tehtanje
PREVENTIVĄ stadij 2 in
o bolniku ponudimo tekočo hrano v kombinaciji
s parenleÍalno pÍehrano (odločitev o tem spĘ_
me zdrawik)
. izvajamo ustno nego po standardu stadij 3
o apliciramo predpisane analgetike pred obĺoki
hrane
o soremliamo lekočinsko bilanco
Slmica je ĺdeča' r'idnc so obsežne ĺaą|ede
v večjem delu sluznice. Bolnik čuti hude
bolečine pri poäranju. Žvečenje ni mogoče.
Sładij 3
PRE\,'ENTIVĄ stadij l in
o dnevno ocenimo bolnikovo sposobnost
Žvečenja in poŽiĺanja
. določimo ustremo konżstenco hrane (tekoča),
visoko kalorična. visoko proteinska hĺana
o ponudimo tudi ohlajeno hrano
e pred obroki apliciramo lokalne ali sistemske
analgetike po ZdÍavnikovem naročilu
. iryajamo usĺno nego po standaídu stadł 2
o po zdravnikovem naročilu bolniku ponudimo
prehrambne farmaceĺske dodatke
- lPt'-.łaluuigi'.či',!iuLiiauLU
o načrtujemo pogovor z dieletikom
. dnevno tehtanje
Slumicajc ĺdeča' bolnik lahko čuti ĺahlo
bolečino pń Žvečenju in poäranju
Sluznicaje ĺdeča in nabĺekla' posuta s
posameznimi ulceĺacljami ali belimi zapla-
lami' Bolnik Čuli bolečine pri žvečenju in
poäranju' vendar se še lahko hrani per os'
Stadij 2
PREVENTIVA in
o dnerno ocenimo bolnikovo sposobnost
Žvečenja in poŽiĺanja
o določimo ustreno komistenco hrane (kašasta,
pasiĺana), visokokalorična, visokoproteinska
hĺana v majhnih obrokih
o pred obroki hĺane apliciĺamo lokalne
analgetike po zdravnikovem naĺočihl
. spremuämo vnos hrane in tekočin
o izvajamo uslno nego po standaÍdu stadij l
Stadii I
Bolniku svetujemo:
o več manjših obrokov na dan 5-6
o hĺana naj bo mehka, blago začinjena, ävila
naj bodo visokokakovostna
. odwetujemo vrďo, kislo, slano, začinjeno,
grobo, trdo, suho hrano
o bolnik naj popije 2-3 litre tekočine na dan
o bolnik nąi skrbi za ĺedno ustno higieno
Slumica je ĺoza ban'e in vlažna, brez
poškodb
Preventiva
POSTOPKI ZN V ZVEZIZAKTIVNOSTJO
HRANJI'NJA
oPIS STANJA USTNE SLIĺZNICE IN
sPosoBNosTI HRĄNJENJA P[,R os
STADIJ
42

2. MoĘe v prehľanjevanju prĺ ezofagitisu
Vnede sluznice požiĺalnika se največkrat pojavi sočasno z vnetjem ustne sluznice, zlasti če je
bolnik zdľavljen še z ľadioterapijo in je požiralnik v obsevalnem polju. Medicinska sestra mora
posvetiti posebno pozornost zgodnjim znakom vneda, ker zaradi anatomske lege požiratnika ti
niso klinično vidni. Pozorna mora biti na pojav bolečine pri poŽiranju, tež'ave pĺi požiľanju trde
hrane, občutek kepe v požiralniku in pri požiranju.
Negovalna diagnoza: bolnik s teźavopoźira hrano zaradi bolečine ob ezofagitisu.
Globalnĺ cilj: bolnik bo zaužil potrebno količino hľane na dan.
Načrt zdravstvene nege je skladen z načrtom zdravstvene nege pľi okvaľi ustne sluznice glede
na stadij pľizadetosti' Vrednotenje učinkovitosti zdravstvene nege je zaradi anatomske lege
požiralnika zelo tež.avno. Največjo nevarnost pľedstavlja ľazvoj glivic po okvarjeni sluznici
požiľalnika. Zato bolniku že ob prvih znakih ezofagitisa po zdravnikovih navodilih apliciľamo
lokalni antimikotik.
Zdravstvena negaje usmeľjena v pľeventivo' Ko pa se vnetje sluznice požiralnika že pojavi, pa
jo usmeľimo v vzdrževanje optimalnega prehranskega statusa, zmanjšanje bolnikovega
neugodja in preprečevanje sekundarnih infekcij, zlasti glivičnih.
3. Motnje v pľehranjevanju pri gastľoenterokolitisu
Negovalna diagnoza: bolnik ima številne stolice zaradi prizadetosti črevesne sluznice ob
zdľavljenju s citostatiki.
Globalni cilj: z ukrepi zdravstvene nege in ukľepi, ki jih indicira zdravnik' bomo dosegli
zniźanje števila stolic pri bolniku.
Negovalna diagnoza: bolniku grozi dehidracija zaradt gastroenteľokolitisa ob citostatski
terapiji.
Globalnĺ cilj: bolnik ne bo dehidriran'
Potencialni problemi zdravstvene nege ob gastroenteľokolitisu:
- dehidracija
- pojav abdominalne bolečine
- vzdľaženost peľianalne sluznice in kože
- omejitve v gibanju
- neustrezna absorpcija hranilnih snovi
- odklanjanje hľane in tekočin
- motena telesna samopodoba
- izguba telesne teže
43

Aktivnosti zdravstvene nege so usmerjene v:
1 
' 
učenje bolnika o pomembnosti zadostnega uživanja tekočin in ustrezne hľane v času dľiske;
Ż. nadzoĺ nad tekočinsko bilanco;
3. nadzor nad zaužito hrancl
4. prepľečevanje vnetja peľianalnega predela.
V standaľdizirani načrt zdľavstvene nege za ľeševanje aktualnih in potencialnih prohlemov
zdravstvene nege ob gastroenteľokolitisu moramo vključiti naslednje intervencije:
- dnevno tehtanje bolnika; vodenje števila stolic in ocenitev stolice glede na barvo,
konzistenco, volumen; spľemljanje pojava vetľov, krčev, napetosti trebuha;
- vodenje bilance tekočin;
- vodenje zaużite hrane;
_ 
zagotoviti najmanj 3000 ml ľazličnih tekočin dnevno peľ os (borovničev' ruski čaj)
- zagotoviti visoko-kalorično dietno hrano v obliki manjših in večkĺatnih obľokov;
- bolnika seznaniti z vľsto hrane, ki naj je v času driske ne uživa (hĺana, ki napenja, maščobe,
kvašeno testo, ocvľta hľana itd.);
- spremljanje koŽnega tuľgorja in vlažnosti ustne sluznice;
- opazovanje botnika v zvezl' z bolečino v trebuhu, kľči in stanjem koŽe v perianalnem
predelu;
- bolnika molamo seznaniti s pomembnosdo higienske oskľbe perianalnega pľedela po vsaki
defekaciji;
- aplikacije predpisanih medikamentov;
- bolniku moramo omogočiti počitek.
2. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI SLABOSTI,
SILJENJU
Slabost, siljenje na bruhanje in bruhanje so pogosti stľanski učinki citostatske terapije' vsi trije
lahko vplivajo na potek zdravljenja, predvsem pa puščajo pľi bolniku nepľijetne občutke in
spomine na zdravljenje. Prav tako 
je vpliv teh stranskih učinkov na kakovost bolnikovega
Življenja v času zdravljenja izredno velik' Glede na čas pojavljanja ločimo:
- akutno (takoj po aplikaciji citostatikov)
- subakutno (6-24ur po aplikaciji citostatika)
- pozno slabost a1i bruhanje (2-3 dni po aplikaciji citostatikov).
Za obvladovanje tega stranskega učinka je že pred začetkom zdravljenja s citostatiki zelo
pomembna psihična pripĺava bolnika nanj. Pľi nekateĺih bolnikih se lahko ľazvije sindrom ANV
(Anticipatory nausea and vomiting). Za preprečevanje tega sindĺoma potľebuje bolnik pred
začetkom zdĺavljenja Iazgovor z zdravnikom in medicinsko Sestro v zvezi z nauzeo in
bľuhanjem'
44

Zdravstvena nega je usmeľjena v pľeprečevanje nastanka tega stranskega učinka, v
zmanjševanje strahu in bojazni pri bolniku, v vzdrževanje bolnikovega udobja in varnosti ter v
spodbujanje bolnika za samooskrbo.
Vzpoľedni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na intenzivnost pojava slabosti in bruhanja:
- starost in spol
- uživanje alkohola
- anamnestično ugotovljena nagnjenost k slabosti
- negativne pĺejšnje izkušnje
- bolnikovo soočanje in sprejernanje tega stranskega učinka pri opravljanju vsakodnevnih
aktivnosti
- strah' zaskĺbljenost
Najbolj pogosti negovalni diagnozi:
Bolniku je slabo (sili ga na bruhanje, bľuha) zaradi stľanskih učinkov citostatske teľapije.
Bolnik ne zauźije predpisanih obrokov hľane in tekočin zaradi slabosti ob pĘemanju
citostatikov.
Globalni cilj: omiliti pojav slabosti (siljenja na bľuhanje, bruhanje)'
Potencialni problemi zdravstvene nege ob slabosti, siljenju na bruhanje in bruhanju:
1. neuravnotežena tekočinska bilanca
2. neuľavnotežen prehĺambni status bolnika
3. dehidracija bolnika
4. izguba telesne teŽe
5' možnost nastanka poškodbe sluznice gastrointestinalnega trakta
6. aspiľacija
7. moteno udobje in dobĺo počude bolnika
Standaľdiziľani načrt zdravstvene nege:
1' Ukĺepi zdravstvene nege za zmanjšanje stľanskih učinkov in zapletov, ki jih povzročata
nausea in bruhanje:
- urediti bolnikovo ožjo okolico (bolnika urędimo, prostoĺ pľezračimo, hĺano vabljivo
seľviramo v manjši količini' bolniku zagotovimo mir)
- prilagoditi prehrano glede na bolnikovo stanje (hĺana po želji, hladna hrana, lahko
prebavljiva hrana)
- omejiti bolnikove fizične aktivnosti v času siljenja na bľuhanje in bruhanje
- določiti pľimeľen čas hranjenja glede na shemo zdĺavljenja
- aplikacija antiemetične terapije po zdľavnikovem navodilu
- zagotoviti tekočino zapitje (mineralna voda, limonada, čaji, kokakola, itd.)
45

2' Ukľepi za ĺadzor posledic, ki jih lahko povzročita nausea in bruhanje:
- opazovanje bolnika v zvezi z dehidracijo; dnevni pregled koźnega turgoľja, vlaŽnosti ustne
sluznice
- vodenje bilance tekočin
- oceniti stopnjo bolečine, ki se pojavlja ob bruhanju ali pri uživanju hrane in pijače
- opazovanje izbruhane vsebine' beležiti količino, baľvo' konzistęnco izbruhane vsebine,
beležiti pogostost in jakost bruhanja
_ 
kontrola vitalnih znakov in zavesti po vsakęm bľuhanju
3' Ukľepi zazagotovitev varnosti:
- zgodnje pľepoznavanje znakov slabosti in bruhanja
- prepľečiti aspiracijo v fazi bruhanja s pravilnim položajem
- zagotoviti stalen nadzor medicinske sestre in zdravstvenega tehnika nad stanjem bolnika in
antiemetsko terapijo
- opazovati pojav možnih stranskih učinkov pri antiemetski terapiji
4. Ukĺepi za vključitev bolnika in svojcev v zdravstveno nego:
- učenje pravilnega položaja po hľanjenju in pľi bruhanju, da ne pľide do aspiracije
- učenje pľavilnegajemanja antiemetikov ob predpisanih urah
- pľepoznavanje stranskih učinkov antiemetikov
- učenję spľostitvenih tehnik
3. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI ZAPRTJU
Negova|na điagnoza:
Bolnik ima moten vzorec defekacije zaradi upočasnjenega delovĄa črevesja ob zdravljenju s
ciĺnsĺaĺi ki
Globalni cilj: bolnik bo noĺmalno (glede na njegov vzorec) odvajal.
Negovalna diagnoza:
Bolnik odklanja hľano v zvezi z zaprtostjo kot posledico citostatske teľapije.
Globalni cilj: bolnik bo razumel pojav zapr1ja in ne bo odklanjal hľane'
Zdravstvena nega 
je usmerjena v infoľmiľanje bolnika, motiviranje bolnika za aktivno
sodelovanie, preprečevanje nastanka zaprtja, pĺavočasno prepoznavanje zapletov'
Standardizirani načrt zdravstvene nege bolnika z zaprtjem'.
1. Ukĺepi za zmanjšanje pojava zapľtja:
informirati bolnika v zvezi z nastankom problema in njegovo vlogo pri preprečevanju in
reševanju problema
46

- zadostno dnevno uživanje tekočin
- prilagoditi prehrano glede večje vsebnosti vlaknin in opustiti hĺano, ki povzroć,azaprtje
- zvišati bolnikove fizične aktivnosti
- bolniku omogočiti intimnost pri defekaciji
2' Ukrepi za pravočasno prepoznavanje zapletov, kot so:
- paľalitični ileus (napihnjenost trebuha, odsotnost vetľov, bruhanje, odsotnost redne stolice)
- krvavitev ob defekaciji
4. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI ANOREKSIJI
Negovalna diagnoza:
Bolnikje izgubil apetit zaradi stľanskih učinkov citostatske teľapije.
Globalni cilj: bolnik bo ľazumel pojav anoreksije in bo sodeloval pri lajšanju tehtežav
Potencialni problemi zdravstvene nege ob anoreksiji:
- fizíčnaoslabelost
- brezvoljnost
- dehidracija
Zdravstvena nega je usmerjena v pľeprečevanje tega stranskega učinka in motivacijo bolnika za
uživanje hĺane.
Dejavniki tveganja:
- sama bolezen (sindrom topitve tumorja, disfagija, vzporedne ledvične in jetrne bolezni,
bolečina itd')
- način zdravljenja (stranski učinki obsevanja in kemoterapije, analgetična terapija)
Standaľdizirani načľt zdravstvene nege:
l. Ukľepi zdravstvene ne1e za zmanjšanje stranskih učinkov in zapletov' ki jih povzroča
anoreksi.ia:
_ 
motivacija bolnika za uźivanjehĺane
- nadzor nad kaloričnim vnosom hrane in tekočin: bolniku ponudimo pogoste' kalorično
bogate, majhne obroke hrane ob času, ki mu najbolj ustreza. odsvetujemo preveliko
uživanje tekočin pľed obroki in med njimi. Bolniku omogočirno' da si izbere hrano po Želji;
- zagotovimo udobje in počitek po hľanjenju: Predpisana sredstva proti bolečinam apliciramo
30-60 min pĺed obrokom; poskľbimo Za ustno higieno pľed obrokom in po njem' Bolnika
namestimo v udoben položaj zahranjenje, v prostoru zagotovimo miľ.
2. Ukĺepi zdľavstvene negeza pravočasno zaznavanje zapletov:
- vsakodnevno tehtanje
- zaznavanje znakov dehidľacije, suhih ust, zvišane telesne temperature
47

s. MoTNJE V PRBHRAN{FVANJU PRr MOTNJAH V
OKUSANJU
Motnje v okušanju se lahko kažejo kot slabo oz. pojemajoče zaznavanje okusov ali pa kot
popačeno zaznav aĺje okusov.
Negovalna dlagnoza:
Bolnik ne prepozna okusov ponujene hľane zaradi stranskih učinkov citostatske teľapije.
Globalni cilj: bolnik bo ľazumel pojav motenj v okušanju in se bo seznanil z lkłepi za
zmanjšanje tega stľanskega učinka.
Potencialni problemi zdravstvene nege ob motnjah v okušanju:
- odklanjanje hrane in tekočin
- izguba telesne teŽe
- okvara ustne sluznice
Dejavniki tveganja:
- pĺisotnost maligne bolezni v ustni votlini
- v nekatęrih primerih izločanje tumorskih substanc, ki vplivajo na spremembe v zaznavanju
okusov
- oľalne infekcije (candidiaza)
- suha usta
- kirurški posegi najeziku
- zdľavljenje z radioterapijo, kjeľjejezik v obsevalnem polju
- slaba ustna higiena
Standardizirani načrt zdľavstvene nege:
1' Ukľepi, ki zmanjšujejo možnosti nastanka motenj v okušanju:
- bolniku svetujemo, naj uživa čimveč hrane z izrazitĺmi vonji, okusi, lahko tudi bolj
začinjeno hrano, če ni to glede na njegovo stanje pľepovedano
- hľano serviramo vľočo, da obdrži svojo aromo in vonj
- svetujemo čim več tekočine med samim hľanjenjem
- poskrbimo za ustno higieno pred obľokom hĺane in po njem
- bolniku ne ponujamo hrane, ki mu ne pľija
- ocenimo stĄe vlažnosti ustne sluznice; ob pomanjkanju sline svetujemo pide tekočine med
hranjenjem ali upoĺabo umetne sline, čeje to potľebno
2. Ukľepi zdravstvene negeza pravočasno zaznavanje zapletov
- tehtanje bolnika v rednih časovnih presledkih
48

- vsakodnevno beleženje zalźite hraĺe
- načrtujemo posvet Z dietetikom, če je motnja huda
POVZETEK
Poznavanje možnih stľanskih učinkov ob citostatski terapiji' ki se izražajo na
gastľointestinalnem tľaktu kot motnje v prehranjevanju, je za kakovostno Zdľavstveno nego zelo
pomembno. Naše aktivnosti moramo usmeriti pľedvsem v seznanjanje bolnika in svojcev z
možnostmi pojava in z moŽnostmi za pľepľečevanje nastanka stranskih učinkov.
Delo medicinske sestre mora biti na visoki strokovni ravni. Zateleno je, da ima poglobljeno
znanle iz sistemske terapije.
osnovno vodilo pri delu morajo biti standardizirani načrti zdĺavstvene nege' ki jih pľilagodimo
bolnikovemu stanju in njegovim individualnim potrebam.
Lĺteratura:
1. Claľk JC, Mc Gel RĘ eds' Coľe curriculum foľ oncology nuľsing. 2nd ed' Philadelphia:
Saundeľs, 1992.
2. Barton Burke M, Wilkes GM, Berg D, Bean CK, Ingwersen K. Cancer chemotherapy a
nursing pľocess approach. Boston: Jones and Baftlett, 1991.
3. Drolc H. Prehrana in vi' Ljubljana: onkološki inštitut' 1999.
4. McCorkle R Grant M, Frank:Stromborg M et al. Caneĺ nursing: acomprehensive textbook.
2nd ed. Philadelphia: Saunders, 1996.
5. Skela Savič B. Zdľavstvena nega bolnika pri gastrointestinalni toksičnosti citostatikov. In.
ESMO-EONS course cytostatic agents - Ddelivery and toxicity. Ljubljana, 1999
(pľedavanje).
6. Velepič M, Bostič-Pavlovič J, eds. Pľiročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije za
višje medicinske sestľe. Ljubljana: onkološki inštitut, 1997.
7. Yasko JM. Medicinska njega bolesnika sa simptomima vezanim uz kemoterapiju. Zagreb:
ERA-PJ' 1983' (Farmitalia Carlo Eľba).
49