uoltaliÀw» ilari bor
Citatu yim . „
NaroCnfna
naia letno 30 Din, petletno 15 D>n, za inozemstvo letne 60 Die,
Posameini Ste«, f «Sin
USEDN1§TVÖ"~UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
s? rač. psštae tiran. 12.343 Ssiisls VSSSfO H&d®!|©

Cena oglasov
Ha oglasni strani; cela stran 60« Din, pol strani 300 Din. — Cena »talim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15«/0 dražji. Fri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA t Murski Soboti.
Slokoplsl se ne vraCalo
SV« LETO -	Murska Sobota, 12. oktobra 1935.		ŠTEV. 41	
«/• # 3				
	wmmm^mmsmm^		WMÌ	
9 oktober 1935
V odjeku strelov tam daleč, daleč v tujini se nam je beseda Marsej zarezala kakor nož v srce. Razžaloščena domovina se je odela v dostojanstven mir, da prisluhne eni duši, enemu srcu, porajajoči bolesti težko ranjenega a v trpljenju sklenjenega jugoslovanskega naroda. Našega Viteškega kralja Zedinitelja ni bilo več med nami! Zrušili so ga streli zavratnih morilcev. Njegove poslednje vladarske besede : „Čuvajte mi Jugoslavijo", nam razodevajo vso veličino misli, ki so v poslednjih trenutkih težile Njegovo strto dušo. Ustvaril nam je naš svobodni dom. Jugoslavija za katero se je rodil, živel in dotrpel je bila Njegova poslednja želja. In danes, ko vse naše misli ob tihih molitvah ro-ajo v srce Šumadije, na solnčni Oplenac, kjer počiva kladivar lašega edinstva, apostol našega bratstva, junak naše svobode, se iám v svetosti razgrinja Njegovo življenje pred nami.
Brez kraljevskega sijaja, v najskrom-lejših razmerah se pripravlja za težke živ-enske naloge. Božja Previdnost ga je v to zbrala. Kraljevič, v katerega so uprte oči seh Slovanov na jugu, koraka na čelu itnagoslavnih čet v Skoplje. Kosovo polje našlo svojega Osvetnika. Ni še minulo eto dni odkar je izginil turški polmesec s irbskega neba, že se zbirajo temni oblaki sad Evropo. Svetovna vojna ! Izmučena Srbija mora zopet pod orožje. Regent lleksander je na čelu armade, ki se bije la življenje in smrt. Pred silno premočjo lapuščajo junaki svojo domovino. Skozi limske viharje si iščejo pot do morske Dbale. Na vsej strašni poti čez Golgoto je lil On z njimi. S svojim vzgledom je svo-im junakom vlival nov pogum in sveže mo-Z geslom: „V zmago ali smrt" pa je po olgotrajnih mesecih in letih, njegova voj-ka pri Solunu na novo planila v oskru-ijeno domovino. Njihovega pohoda ne nora ustaviti nobena sila. Sovražnik je moral položiti orožje >b vzhajanju našega sonca Svobode.
Dom, ki nam ga je On postavil pa je treba urediti tako, la bosta v njem zavladala mir in blagostanje treh bratov. Pred Ö nalogo ga je postavila zgodovina. V teh notranjih borbah vi-imo kralja Aleksandra neomajno na braniku narodove svobode n neustrašno klubujočega vsem razdornim silam. Z zgodovinskim estojanuarskim manifestom je pokazal narodu nova pota. Narod-lo edinstvo je postalo svetinja, katere se nihče ni več drznil hsporavati ali celo omadeževati.
i
Ko je zavladal notranji mir pa je usmeril kralj Aleksander svoja prizadevanja za tem, da pribori naši državi v zunanjem svetu oni položaj, ki ji po njeni velikosti, vrednosti njenega prebivalstva in njeni slavni preteklosti pripada. Zveze, ki jih je sklenil z mogočnimi državami, so dvignile našo veljavo in naš sloves v širnem svetu. Vsemu njegovemu delu pa je bila za podlago /zvišena misel svetovnega miru in složnega sožitja med narodi. Temu visokemu cilju je bila namenjena tudi njegova pot v zavezniško Francijo, ki ni le postala usodna za Njega temveč za ves jugoslovanski narod. Moral je pasti kot tragična žrtev zločinske roke, propalih in prodanih izvržkov človeške družbe. S svojim gnusnim zločinom so hoteli naši največji nasprotniki razrušiti stavbo, ki jo je On gradil vse Svoje življenje s srcem in umom ter jo blagoslovil s svojo krvjo. Ali njih podla nakana se
ni uresničila. Užaljen jugoslovanskih narod ne bo nikdar pozabil svojih krvavečih ran, ne podle namere. Sramotnih uspehov so zaman pričakovali od tega gnusnega zločina. Deveti oktober bo za nas novo Kosovo polje s krvjov poškropljen a maščevan! Te dni bo padla sodba o zločincih. Uverjeni smo, da bo sodba pravična, saj bi vsaka popustljivost ranila naša najsvetejša čustva.
V preživetih težkih trenutkih pa so se oči nas vseh obrnile v prvorojenca blago-pokojnega Kralja-Mučenika. Mlad še po letih je kralj Peter II. a vendar nam vliva voljo, pogum in nezlomljivo samozavest. Po njegovih žilah se pretaka kri Velikega Kralja in Karadordevičeva kri nikdar ne vara. Jugoslovanski narod ima v Njeg. Vel. kralju Petru II. vladarja, ki bo nadaljeval delo svojih velikih prednikov, ki bo bedel nad njegovo svobodo in ga vodil v slavo in srečo.
„Čuvajte mi Jugoslavijo !" S temi besedami je izdihnil naš Veliki Mučenik. Danes ko se je vrnil dan Njegovega žrtvovanja naj bo naša obljuba : Ne samo čuvali, složno jo bomo gradili in delali, da postane močna in silna, veličasten spomenik Njegovega življenskega dela. Jugoslavija živi in bo večno živela, kakor bo večno živelo med nami ime Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja in Njegov poslednji testament . . .
Slava Kralju Mučeniku !
!
ido "5Ì

Osnove nove uredbe o zaščiti kmečkih dolžnikov
Dolžniki so razdeljeni v tri kategorije po razmerju med svojo zadolžitvijo In vrednostjo svojega premoženja -Najhuje zadolženim se bo del dolgov odpisal
ki ga izda minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom pravde ter za trgovino in industrijo. Proti odločbam sodišča bo mogoč priziv na okrožna sodišča, katerih razsodbe pa bodo končno veljavne.
2.	Dolžnik, ki je mnenja, da znaša njegov skupni dolg preko 50% njegovega imetja, sme zahtevati od sodišča, da mu zmanjša skupni dolg na 50% vrednosti njegovega imetja. Kolikor dolgovi presegajo 50% dolžnikove imovine, se za dolžnika črtajo, uredba pa predvideva, da bo del dolga, ki presega 50% a le do 80% dolžnikove imovine, plačala država. Kolikor dolžnikovi dolgovi presegajo 80^ njegovega imetja, se črtajo, brez odškodnine za upnike. Če znaša na primer vrednost imetja 100 000 Din, dolg pa 90.000 Din, tedaj ostane kmet dolžan 50 000 Din, država plača 30.000 Din, 10 000 Din dolga pa se črta. Upniki, katerih terjatve so zavarovane s hipoteko na dolžnikove nepremičnine, imajo prednost pred nezavarovanimi terjatvami, tako da v primeru, če dolžnikovi dolgovi presegajo 80 & njegovega imetja upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih, lahko izgube vse svoje terjatve, kolikor presegajo skupno z ostalimi terjatvami 80% dolžnikovega imetja. Odškodnina, ki naj bi jo v smislu uredbe plačala država, v uredbi že ni legalno zagotovljena. Uredba predvideva poseben zakon, ki ga ima sprejeti Narodna skupščina in s katerim naj bi se določila pravična odškodnina za vse upnike.
3.	Kmečki dolžnik, ki je bil doslej zadolžen samo do 2000 Din in je moral po dosedanji uredbi plačati svoj dolg v 4 letih, ga bo smel po novi uredbi plačati v 12 letih, ako dokaže, da ne more plačati prej.
4.	V primeru nezgod in elementarnih katastrof, sme sodišče odgoditi eksekutivno plačilo dolga, odnosno zapadlega obroka največ za leto dni.
5.	Kmet sme pri plačevanju svojega dolga denarnim zavodom upora-
Načela dosedanje uredbe o zaščiti kmetov so bila v novi uredbi znatno spremenjena. Po dosedanji uredbi je bila zaščita kmečkih dolžnikov generalna in enaka tako glede olajšav, kakor tudi glede obresti in plačilnih rokov ; izjem je bilo le malo. Po novi uredbi pa bo glede na osnovna načela toliko sprememb, da ne bo mogoče govoriti več o enaki zaščiti vseh kmečkih dolžnikov. Po novi uredbi bo smel vsak dolžnik, katerega dolg presega 20% njegovega imetja, zahtevati cd sreskega sodišča postopek za znižanje obrestne mere od 4Va# na 272 in za podaljšanje plačilnega roka od 12 na 25 let. V primerih pa, da znaša njegov dolg preko 50% vrednosti njegovega imetja, bo smel zahtevati znižanje dolga na 50% celokupne vrednosti imetja.
Po dosedanji uredbi sodišča niso imela skoraj nikakega posla, po novi pa je dana možnost, da bodo morala intervenirati v vseh 750.000 primerih, kolikor je pri nas po statistiki Privilegirane agrarne banke kmečkih dolžnikov.
Nova uredba uvaja v našo sodno prakso tudi nova načela. Doslej so sodniki sodili na osnovi dokazanega materijala, ki so ga svobodno ocenjeval*. Po novi uredbi bodo morali svobodno določiti tudi obrestno mero, ki jo ima plačevati kmečki dolžnik ter odplačilni rok, v katerem mora plačati svoj dolg.
Glavne spremembe dosedanje uredbe so naslednje:
1. Kmečki dolžnik, ki sodi, da presega njegov celotni dolg 20% celokupne njegove imovine, sme zahtevati od sreskega sodišča, da mu zniža obrestno mero od 4.5 navzdol do najnižje stopnje 2'/2% ter podaljša odplačilni rok od 12 na največ 25 let. To velja za dolgove napram denarnim zavodom. Za dolgove zasebnikom se mu rok prav tako lahko podaljša do največ 25 let, obrestna mera pa ostane 1%. Vrednost imovine dolžnika bo ocenjevalo sodišče po pravilniku,
biti vložne knjižice, ki se morajo kompenzirati za njegov dolg.
6. Terjatve kmečkih kreditnih zadrug načeloma niso zaščitne, nego imajo zadruge pravico, zahtevati plačilo svojih terjatev v smislu določb ministrstva za kmetijstvo. Z ozirom na zadružne zveze je vnešen v novo uredbo poseben člen, po katerem sme vsaka zadružna zveza vsakemu posameznemu kmetu, ki je včlanjen v onih zadrugah, ki so članice zveze, dovoliti, da se posluži zaščite v smislu nove uredbe. Zadružna zveza ima pravico svobodno izdajati taka dovoljenja.
7.	Do 15. novembra 1935. mora vsak dolžnik plačati obresti za svoje dolgove za leto 1934, kolikor jih še ni, obresti za 1. 1935 pa se kapitali-zirajo. Če dolžnik obresti za 1. 1934 ne plača do 15. novembra, jih sme upnik eksekutivno izterjati.
8.	Nova uredba predvideva, da minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom pravde ter za trgovino in industrijo izda pravilnik, po katerem se ima ocenjevati vrednost dolžnikovega imetja, minister pravde pa pravilnik, po katerem ima sodišče postopati v smislu te uredbe.
PO LI 2 I K fl
Gospodarski svet Male antanté
je pričel zasedati v našem zunanjem ministrstvu v Beogradu. Konferenca bo končno uredila problem dvojnega obdavčenja in taksiranja, ki povzroča mnogo škode češkoslovaškim in našim državljanom, sodelovanje vseh treh poštnih hranilnic in normalizacijo industrijskih proizvodov v naših treh državah.
Parlament, ki je bil odgoden radi rekonstrukcije vlade, nato radi sestanka Male antanté in potovanja min. predsednika v Pariz in Črno goro, se mora sestati do 20. oktobra. Narodno predstavništvo se bo moralo baviti z kmečko zaščito, prehrano pasivnih pokrajin in z redukcijo uradniških plač.
„Ne trdimo sicer, da smo večni, vendar pa vas zagotavljam, da je sedanja vlada tako trdna, da v dogled-nem času ni mogoče govoriti o kakih njenih notranjih slabostih." Tako je izjavil minister dr. Krek na nedeljskem shodu v Slovenjgradcu.
V	občini Sutivan in Omiš so bile v nedeljo nadomestne občinske volitve. Zmagali so pristaši bivše Ra-dičeve HSS. Vložena je bila le po ena kandidatna lista.
V	Zagrebu so se sestali zastopniki združene opozicije dr. Milan Ga-vrilovič, dr. Viaj:č, dr. TrumbJč in dr. Šutelj, da se dogovore o enotnem političnem in taktičnem programu opozicije. Pogajanja je otvoril sam dr. Maček.
Za enkrat še niso nastopili momenti, zaradi katerih bi vprašanje volitev postalo aktualno. Vendar pa

se opažajo gotovi pojavi, ki bi mogli biti predznak skorajšnjih volitev.
Ministrski svet je predpisal uredbo o klirinških plačilih, ki ima namen mobilizirati terjatve naših izvoznikov po poedinih plačilnih sporazumih s tujimi državami. Nadalje je predpisal uredbo, da se za leto dni podaljša rok, v katerem smejo denarni zavodi zahtevati olajšave za svoja plačila.
Med Italijo in Abesinijo je izbruhnila vojni. Italjanske čete so v treh kolonah vdrle na abesinsko ozemlje. Mesto Aduo so italjanska letala bombardirala in prva bomba je padla na bolnišnico Rdečega križa. Več bolničark in bolnikov je bilo ubitih. Tudi mnogo žen in otrok je našlo smrt pri obstreljevanju.
Italjanske čete so po silni topniški pripravi zavzele Aduo. Na tem delu fronte imajo ltaljani 50 000 vojakov. Abeslncev je mnogo manj.
Boji so zelo ostri in so izgube na obeh straneh velike. Najmo- ■ dernejša oprema vojske je prednost Italjanov, borbenost ier težaven teren pa so prednosti Abesincev.
Vse moške stare od 17 do 60 let je pozval abesinski cesar pod orožje. Njegova vojska šteje okoli 1,100.000 mož.
Angleška delavska stranka se je z veliko večino izjavila za sankcijo proti Italiji. Prav istih nazorov so tudi ; sami italjanski socialisti.
V borbi za Aduo je padlo 3.600 Italjanov in 6000 Abesincev. ltaljani so izgubili 200 oficirjev.
Prebivalci abesinske prestolnice zapuščajo mesto ter si iščejo
Ferjan M. Razp0tje	19
Urh šepeta njeno ime, pobožno kakor molitev. Strmi v njen bledi obraz, nepremično in dolgo, kakor bi hotel čakati, da zgane z ustnicami, dvigne glavo in ga vpraša karsibodi. Saj je takšna, kakor bi le dremala, Ie roke so tako čudno in krčevito sklopljene, kot se bi hotele druga od druge od-rgati, pa ne morete, ne smete. Takšen e ukaz... Kakor plamen sveč, tako i je obraz rumen. Ne, v njem je življenje ... Kakor vosek, ki se zaganja iz svečnikov : mrzel, neizprosen, tog... Kako je to čudno I Urh maje z glavo in misli so mu težke. V Trezinem obrazu išče samega sebe, zato mu je težko in prsa so mu polna, kakor da bi se zganil velik kamen, ki ga rani z ostrimi robovi.
Previdno je stegnil roko in se s prstom dotaknil njenega lica. Prav z
koncem kazalca.
„Trezal"
Mrzlo se mu je splazilo po roki. Hlad mu je zdrobil misli: daleč nekje so dnevi, ko je božal ta obraz. Ves volen je bil, mehek in prijeten, da bi ga hotel stisniti v dlani, kakor zrel grozd in srkati iz prstov sladkobo ... Daleč nekje je v blazinah pogreznjen, ves poten trpljenja, smehljaja poln, kot umito nebo, ves ob otroku med belimi prtiči... In še včeraj je dihalo iz njega življenje. Pelin, ki je obrizgal ure, ni mogel v Urhu zastrupiti njenega imena. Zato pa tudi Urh trpi. Danes. Ob njej. Ko se poslavlja. Ta ura je težka in spomini se krvaveč rušijo in se razbijajo, kakor dragocene posode. Jutri je mogoče že opravljeno vso delo.
Urh je pokleknil na kamenita tla in moli za dušni pokoj svoje Treze. Kakor je bil sključen na tleh, tako se
dvigne in jo poškropi z blagoslovlje no vodo. Glave si ne upa več dvigniti, da ne bi zagledal njen obraz, lei mu sili prav do duše. Da bi pregnal vse čudne misli, znova začne z molitvijo. Skoro na glas jo moli, da bi prekričal samega sebe. Niti vrat za sabo ni zaprl, da se mu ne bi bilo treba obrniti. Ko je bil že daleč na cesti in zavil okrog oglja v sosedno ulico, je sprožil glavo sunkovito in odločno. Trdi, škripajoči koraki v snegu so mu ustavili gibajoče ustnice.
Misli so mu hitele v jutršnji dan...
V.
Že dolgo je od tega, kar je zvonilo poldne in že dolgo, kar je zvonilo za Trezo. Počasi in previdno zapira Urh vrata v plota za sabo. Ne vidi steze, kar po celem tepta sneg od hiše do ceste. Črno obleko ima in črn klobuk. Nov je ter še poln duhá po zatohli trgovini. Moral ga je ku-
piti, s kapo vendar ne more za pogrebom. Nov ovratnik in črna kravata silita tuje iz njega. Urh se je lepo oblekel za zadnjo pot, ki jo bo hodil s Trezo ... Čudno : ko jo je prvič čakal v nedeljo popoldne po večerni-cah, se je tudi oblekel kar najboljše. Dva dneva tako slična, dva dneva kakor sonce in noč...
Sam mora z doma k mrtvi ženi, kakor bi bil brez sina. Falót I Lacija ni bilo več domov odkar sta se stepla. Naj se potepa kje se hočel Urh je kakor bor na skali. Na pritlikavo drevje kaplja samo rosa... Bog ve, če je bil sploh pri materi. Mogoče mu je biia predolga pot tja do njenega zadnjega ležišča. Mogoče pa ga je bilo strah, da bi še enkrat pogledal v njeno lice, kjer je več spanja, kakor smrti.
zavetišča v okolici, pred morebitnimi letalskimi napadi.
Italjanska vojska napreduje na vseh frontah. Baje pa je Italija zaenkrat zadovoljna z okupacijo Adue in je pripravljena za nova pogajanja.
V	Ženevi pa se še vedno posvetujejo in rešujejo vprašanje kdo je začel z bojevanjem : Italjani ali Abe-sinci ? Italija pravi, da je nedolžna, Abes'nci pa trdijo nasprotno.
V	Bolgariji so odkrili novo zaroto, ki naj bi izbruhnila na dan obletnice, ko je prišel kralj Boris na prestol in naj bi bil ta dan kralj tudi odstavljen. Cela vrsta voditeljev zarote je bila aretirana. Proglašeno je bilo obsedno stanje.
Monarhijo v Grčiji bodo baje proglasili dne 10. oktobra ter bi plebiscit o obnovi monarhije odpadel.
Madjarska je po poročilih če. škoslovaških listih vpeljala splošno vojaško dolžnost.
Hornyphon...
ViSia gimnazija v Murski Soboti
Po tolikih težavnih intervencijah je zaznamovati vsaj delni uspeh. V imenu Njeg. Veličanstva kralja Petra II. je regenttki svet podpisal ukaz, s katerim se otvorijo postopoma v Murski Soboti samoupravni višji razredi gimnazije. Veselje, ki je že radi te vesti navdalo Prekmurje, priča, kako si je narod želel povečanja zavoda. Seveda pa je ob ustvaritvi samoupravne gimnazije vseobča želja in pri čakovanje, da bo že s pričetkom prihodnjega proračunskega leta tudi ta razred prevzela država in tako postopoma ustvarila državno višjo gimnazijo.
Komaj so prinesli listi prve vesti o 5. razredu v Murski Soboti, že so brzojavno in telefonano spraševali dijaki, kedaj že smejo domov, da nadaljujejo študije v domačem kraju. Ravnateljstvo je uredilo, da bo vpisovanje od 4. do 9 oktobra, a takoj začetkom je bilo vpisanih že 30 pe-tošolcev, vseh bo predvidoma 35. Pouk se prične v četrtek ob 14. uri. Točnejše poročilo bo sledilo.
nlških delavcev in delavk ter članov lige.
Za preiskavo in zdravljenje se zahteva obč. potrdilo, nakazilo zdrav nika, ki leči bolnika, oziroma zaščitne sestre.
Sprejem novih bolnikov je tedensko enkrat in sicer vsaki četrtek samo od 8-9 ure na splošnem oddelku banov, bolnfce v M. Soboti, vrata II Vodja dispanzerja: Dr. Brandieu.
DOMAČE VESTI
mimo ÍÍA5
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI !"
fTiurska Sobota:
— Za rešilni avto Rdečega križa
v M. Soboti je daroval učiteljski zbor v Serdici 40 Din. Odbor se darovalcem za plemeniti dar naj'skreneje zahvaljuje.
Hornyphon «..
Protituberkulozni dispanzer
V Murski Soboti je pričel poslovati začetkom meseca oktobra protituberkulozni dispanzer. Bolniki se sprejemajo tedensko enkrat in to vsaki četrtek predpoldan od 8 ure naprej. Vršijo se preiskave bolnih na tuberkulozi z vsemi modernimi sredstvi in pripomočki kakor: biološka reakcija, sedimentaclja rdečih krvnih telesc, rentgen pregled i. t. d. Po potrebi se daje tudi Pneumotorax. V poštev pridejo vsi, ki bolehajo ali je podan sum na tuberkulozo in je to zdravljenje brezplačno.
Dispanzer je ustanovila „Krajevna protituberkulozna liga v M. Soboti" i pomočjo banovine, bolniške blagajne O. U. Z. D., občine M. Sobota, nekaterih delodajalcev, tovarnarjev, tovar-
—	Dvignite dobitke. Dotični, ki so na zadnji sokolski tomboli zadeli kake dobitke, a jih do danes še niso dvignili, se opozarjajo, da to store najpozneje do pondeljka 14. t. m., sicer zapadejo ti dobitki v korist Sokola.
—	Tudi na vasi lahko imate enako močan in selektiven sprejem kot v mestu, če kupite najmodernejši baterijski 6 cevni super sprejemnik v prvi prekmurski strokovni radio delavnici NEMEC j. Reklamne cene, enoletno jamstvo I
—	Nesreče. Sin posestnika Györek Franc iz Filovec si je zvečer, pri luči ogledoval dinamitno patrono s katero je namenil drugi dan razstreljevati drva. Pri tem pa je padla iskra od luči v naboj, ki se mu je razletel v roki. Dobil je težke in nevarne poškodbe na obeh očeh. S takojšnjo operacijo so mu rešili vid. — V desno roko se vbodel z železnim kaveljnom Kuzma Jožef, mesarski vajenec v M. Soboti. — Pri padcu si je zlomila levo roko posestnica Bogdan Terezija iz Strigove. — V prepiru jo je izkupil posestnik Mujdrica Ivan iz Odranec. Njegov sosed ga je zabodel z nožem v trebuh in v hrbet. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na kirurgičnem oddelku tuk. bolnišnice.
kega bika mora biti rodovniški izvleček, brez katerega se z javno subvencijo nemore kupiti nobenega pie menjaka.
RADIO ZA VAS
ORION 222
Hornyphon...
-	VSE IOLSKE KNIIGE In VS« Šolske potrebščine za osnov, ne Sole In gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Plemenski sejm bo 26. oktobra t. 1. v Beltincih na sejmišču. Priredi ga tuk. Zveza živinor. selekc. društev. Začetek ob 9 uri predpoldne. Tu lahko nakupijo občine manjkajoče plemenske bike. Na ta sejm se sme pri-gnati samo rodovniška živina. Za vsa-
Naplačilo Din 250 — 12 obrokov po Din 200 — Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J.
— Bolničarski tečaj sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti se bo začel dne 14 oktobra 1935 Teoretična predavanja bodejo na drž. narodni šoli v Murski Soboti, praktična pa v banovinski bolnici v Murski Soboti. Predavanja bodejo vsak ponedeljek, nedeljo in petek od 17. do 19. ure. Predmeti: 1 ) Anatomija s fizijologijo, 10 ur, predava g. Dr. Gulič Vladimir, sekund, ban. bolnice v Murski Soboti. 2 ) H gijena in kužne bolezni, 8 ur, predava g. Dr. Vučak Štefan, banovinski zdravnik v Murski Soboti. 3.) Vojni strupi in prva pomoč pri nesrečnih slučajih, 16 ur, predava g. Dr. Gregore Albin, sreski san. ref v Murski Soboti. 4 ) *ega bolnika, 22 ur, predava g. Dr. Brezovnik Vladimir, primarij banovinske bolnice v Murski Soboti. 5.) Organizacija zdravstvene in bolničarske službe, 4 ure, predava g. Dr. Brandieu Silvij, primarij in vodja ban. bolnice v Murski Soboti. 6 ) Administracija,
2	uri, predava g. Dr. Brandieu Silvij, jrimarij in vodja ban. bolnice v M. Soboti. 7.) Rdeči križ in njegove naloge, 2 uri, predava g. Lipovšek Gaš-par, sreski načelnik v Murski Soboti. Predmeti pod 1, 2, 6 in 7 s praktičnimi demonstracijami. Predmeti pod
3	4 in 5 s praktičnimi vajami. Tečaj bo priredil sreski odbor iz svojih sredstev, torej za slušatelje (ice) je popolnoma brezplačen. Na razna vprašanja se pojasnjuje, da bolničarji ne vršijo samarijansko službo. Samarijan (ka) je reševalec pri vsakdanjih nesrečah in vojnih nadlog doma, boiničar(ka) pa je v bolnici kot posrednik med ranjencem oz. bolnikom ter zdravnikom, hkrati njegov izvršilni organ v miru in v vojni, od katerega znanja in spretnosti žrtvovanje terja često od
visno življenje junakov in revežev, ne le doma, marveč povsod, kjerkoli trpita narod in domovina. Bolničar mora zato dobro poznati svoje zvanje, kajti le tako izvežbana moč je v bolnici zdravnikova desna roka in njegov pomočnik ob postelji, dela točno po njegovih splošnih navodilih, t. j. izvaja podrobno njegove soiošne na-redbe. Sreski odbor Rdečega križa ponovno poziva vse tiste, ki čutijo za to plemenito delo veselje, da takoj prijavijo svoj pristop v bolničarski tečaj. Diplomirani bolničarji(ke) se v s učaju vojne dodelijo v bolnice ter dobivajo plačo, polno oskrbo, uniformo i. t. d.
— Pretep. Prejšnjo nedeljo, že v poznih večernih urah, je prišlo več fantov iz Beltinec v tuk. gostilno Türk, kjer so popili nekaj litrov vina. V gostilni pa so se nahajali tudi fantje iz Lipove in med obema skupinama je, radi nekih žensk, kmalu prišlo do prepira. Med tem pa so začeli y Soboti stanujoči Malačič, Hajnal in delavec Tot groziti fantom iz Lipovec, češ mi Sobočanci vam bomo že pokazal! in obračunali bomo ko boste šli domov. In res se je navedenim trem pridružilo še nekaj drugih fantov in odšli so na prežo. Pri župnišču so iz tamkajšnjega plota natrgali late in tako oboroženi čakali na vračajoče se fante. Ko so okrog polnoči Lipov-čani prišli do železniške proge, je zadonel klic: Juriš — ura! in že so po njihovih hrbtih in glavah zapele late. Lipovčani so se branili kakor so vedli in znali. Nekaj fantov iz Lipovec se je branilo z noži, pa seveda tudi napadali in slednjič sta obležala na bojišču Malačič in Tot. Oba sta dobila vbode z nožem v bok in nogo. Odpeljali so jih takoj v bolnišnico. Juriš soboških fantov pa bo imel svoj epilog še pred sodiščem, ki vso zadevo vneto preiskuje-
— Tombola. Kljub temu, da se je v nedeljo v popoldanskih urah pripravljalo na dež, so se zgrnili množice od blizu in daleč, da poizkusijo svojo srečo na tomboli tuk. Sokol-skega društva, ki je že postala tradicionalna. Dobitkov je bilo mnogo. Posebno pa so bili zadovoljni oni, katerim se je sreča prav izdatno nasmehnila in jim prisodila tombole. Prvi dobitek je odnesel Vukan Arpad iz Pužavec, drugega Ivanič Maks strojnik iz Ljutomera. Kolo je dobil Pojbič Joško iz G. Slaveč, radio-apart dr. Hajdinjak iz M. Sobote, drva Jonaš J. trgovec v M. Soboti, moko Andrejč Terezija iz Pečarovec. Z večjimi in dragocenimi dobitki so še sledili : Kopel Ida učit. v Odrancih, Šinkec Aleksander iz Vučje Gomile, Fujs Josip iz Murske Sobote itd. Organizacija tombole je bila brezhibna. Zadovoljstvo občinstva pa je bilo deljeno; kakor je pač bila komu sreča mila. Pri prireditvi je sodelovala tudi občinska godba.
Tudi jaz sem znižala cene I Pri tem znižanju je vsaki dami
Vse se zniža !
omogočeno, da si kupi v vsaki seziji nov klobuk, ne da bi to občutila ob sedanjih malih dohodkih.
Damski klobuk Flausch	Din
Damski „ Hahr	„
Damski „ Filz vzorčast „ Damski „ Filz v vseh barvah „ Damski „ Filz svileni ali Hahr „
VELIKA IZBIRA
30-40 40-50 50-60 70-90 80—100
------- vseh vrst modnih kap za dame in otroke. Nogavice, predpasnike za ženske in otroške igračke itd. — Prevzame se V popravilo vse vrste damskih klobukov. Cena od 10 Din naprej.
Se prlporoCa A. Király ^ 'JSSA»*- *
Murska Sobota - Glavni trg.
DOBRO BLAGO 1 NIZKE CENE I SOLIDNA POSTREŽBA I
Redno letno licencovanje bikov in merjascev
se bo vršilo letos na sledečih krajih in sledečem času :
V pondeijek, dne 14. oktobra ob 7 uri Murska Sobota, ob 10 30 Mart janci, ob 12 uri Prosenjakovci, ob 15 url Tešanovci ; v četrtek, dne 17. ok tobra ob 7 uri Kupšinci, ob 9 uri Tišina, ob 11 uri Cankova, ob 14 uri Pertoča, ob 16 uri Rogaševci; v petek, dne 18, oktobra ob 7 uri Gor. Slaveča pri Forjanu, ob 8 uri Gor. Lendava, ob 10 uri Bodonci, ob 11 uri Strukovci, ob 14 uri Puconci, ob 16 uri Mačkove!, v soboto, dne 19. oktobra ob 7 url Križevci, ob 10 uri Gor. Petrovci, ob 14 uri Šalovci.
Licencovani bodo le biki svetlo-lisaste pasme (simodolske) in samo beli mrjasci. B ki nej bodo stari nad 18 mesecev, merjasci nad 9.

Tekma za sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
V nedeljo so igrali nogometni klubi v državi nad 300 tekem za sklad Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. Tudi Mura je priredila tekmo za sklad med A in B moštvom, na katerega je pismeno povabila vse so-boške urade, društva in korporacije. Sobočani pa žal niso pokazali zadostnega razumevanja za plemeniti namen in razen Murinih odbornikov in prav maloštevilnih zastopnikov društev ni bilo na tekmi skoraj nikogar.
Tekma sama je nudila prav zanimivo borbo, kajti B moštso je bilo do zadnje minute dokaj enakovredno svojim klubskim tovarišem in poraza 5:0 po pokazani igri ni zasluzila. .
Iz Murinih sekcij.
Table tenis in teškoatletska sekcija začneta v kratkem z rednim treningom v stari kavarni pri g. Faf iku. Prijave sprejema in da potrebne in formacije za obe sekciji Nemec Janez.
Smučarska sekcija bo začela začetkom prihodnjega meseca s teoretičnimi predavanji g. Franca Kodra, advokata v Murski Soboti. Prijave za smučarsko sekcijo sprejema g. Horvat Nikolaj.	Nc.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Dodatni predlogi zborničnega predsednika Ivana Jelačina.
6 Kraljevska vlada naj čimpreje izvrši decentralizacijo potom najširše samouprave, ki pa mora biti izvedena tudi v pogledu dodeljevanja pravičnih tangent finančnih sredstev, ker Slove nija dosedaj letno mnogo več plačuje v centralno finančno blagajno, kakor pa se ji daje na razpolago za nujne investicije v javne gradbe in za izpol njevanie raznih kulturnih in gospodarskih naprav, ki jih zahteva tok časa. Decentralizacija mora imeti svoj izraz ne sam j v upravnih uradno poslovaf-nih razmerah, temveč v prvi vrsti v
decentralizaciji f nančnih sredstev, ki naj se dajo Sloveniji tudi na razpolago v oni pravični meri, kakor to odgovarja njeni davčni obremenitvi. Pri tem nujno zahtevamo, da se pretirana in škodljiva centralizacija slovenskega denarja v Beogradu čim preje ustavi, ker bo sicer postopna psvper'zec ja Slovenije vdoglednem času neizogibna.
Prav tako zahtevamo decentralizacijo državnih debav, ter smatramo, da je ne samo v interesu zasebnih podjetij, temveč tudi v interesu države, da se pritegne čirnvečje število podjetij k državnim licitacijam. Zaradi velike oddaljenosti In velikih stroškov, pa se veliko število podjetij državnih licitacij ne more udeleževati.
7. Kraljevska banska uprava v Ljubljani naj sredstva iz banovlnske ga bednostnega sklada, ki bi se rao ral pravilno Imenovati zaposlitveni sklad, uporablja v bodoče izključno v produktivne investicije ?n gradbena dela, pri katerih bo mogoče zaposliti znatno število nezaposlenega prebivalstva Slovenije.	(Konec)
Prodaja soli:
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti sporoča vsemu prebivalstvu, da se dobi od 1. oktobra 1935 naprej v vseh trgovinah tudi cenejša so! za človeško hrano, t. j. po Din 2 75 za 1 kg.
Cena soli je sledeča :
Mineralna (jodirans) mleta sol 1 kg Din 3.—, morska bela mleta sol 1 kg Din 2 75, morska mleta sol za živino 1 kg Din 1 50.
Razprave davčnega odbora za trgovce iz obiine Murska Sobota
Davčna uprava v Murski Soboti je razglasila z svojim aktom štev. 20/2 z dne 3. oktobra 1935, da se bo vršila seja davčnega odbora za trgovce občine Murska Sobota, dne 11. oktobra 1935 začenši ob 8. uri zjutraj in to po istem redu, kot je bilo svoj čas na občini razgrnjeno.
Vsi p. n. interesenti se o prednjem obveščajo ter istočasno opozarjajo, da prejmejo tozadevne potrebne podatke vsak dan v pisarni Združbe med uradnimi urami.
KITOJSTVO
Lucerna.
V tukajšrii zemlji se črna detelja slabo obnese. Suša, ki pri nas zadnja leta skoro redno «astopa, pa ji še prav posebno škoduje.
Odporna proti suši pa je lucerna. Pravijo pa, da se ta pri nas ne »obnese. Temu pa ne verjamem, ker poznam na Ravenskem par posestnikov, ki imajo že skozi več let prav lepo lucerno.
Lucerna daje pet do osem let bogato košnjo.
Poskusite z lucerno najpoprej na mali parceli in če se ta obnese, jo sejate več.
Lacerna ima globoko segajoče korenine, ki prederejo tla dva do tri
m. globoko, kjer črpajo vlago in hranilne snovi, ki so za druge rastline v tej globini brez koristi. Iz globljih plasti dobavljena vlaga jo pa čuva pred sušo.
Lucerna uspeva skoraj v vsaki zemlji, v kateri je spodnja plast pre-pustijiva, kjer zemlja ni mokra in močvirna in kjer je podtalna voda v zadostni globočini. Ako jo sejemo v vlažno (močvirno) zemljo, se začne redčiti že v drugem ali tretjem letu in pestane preredka. Zahteva pa lu cerna čisto, dobro in globoko zrahljano ter temeljito pognojeno zemljo. Zato pa ne sejte lucerne v zanemarjeno njivsko ali morda šele preorano travniško zemljo. Najbolje je za lucerno, če jo sejete za krompirjem ali krmsko peso (burgulo), ki je bila dobro oskrbovana. Ako ni v zemlji dovolj apna, ga morate spraviti v zemljo obilo in na založbo, ako le mogoče že tedaj, ko pridelujete v njej krompir ali krmilno peso, da ima apno dovolj časa preiti tudi v globlje zemeljske plasti, ki so predvsem važne za rast lucerne. Pa tudi obilo fosfo-rove kisline in kalija rabi lucerna za svojo rast.
Semena se rabi krog 15 kg na kat. oral, če se jo seje v vrste, morajo biti to 20 do 30 cm narazen. Manjša napaka je pregosta, kakor preredka setev lucerne. V dobro pripravljeno zemljo posejemo lucerno šele tedaj, ko se je zemlja že ogrela in se ni bati več pozne slane. Ako je zemlja čista in ne v presuhi legi, sejemo lucerno najbolje samo zase. Ako pa je nevarno, da bi v slabo pripravljeni in premalo očiščeni zemlji utegnil škodovati miadi lucerni plevel, potem posejte med njo bolj na redko oves Oves pa morate poiem pokositi še zelen in v pravem času, da se mlada lucerna ne zaduii pod njo radi pomanjkanja zraka in svetlobe.
Lucerna se cd začetka počasi razvija, Popolno košnjo še le da dru go sli tretjo leto. V slabo pripravljeni zemlji jo je treba v poznejših letih večkrat gnojiti. Najboljše gnojilo za to je zreli kompost, slabši je hlevski gnoj. Še boljše uspehe pa imajo s tomaževo žlindro in to menda radi apna.
Vsako pomlad se jo naj dobro in ostro pobrana. Paziti se mora, da lucerna ne pride pod sneg kratko po-košena ali popašena. Prezimi najbolje, če je 15—20 cm visoka.
Lucerna daje bclj trdo krmo kol črna detelja, zato se rabi posušena bolj za konje in ima v nekaterih krajih radi tega ime konjska detelja.
V Ameriki lucerno največ ensili-rajo, ker je gre pri sušenju preveč v zgubo. Prav posebno pa bi bilo priporočljivo primešati lucerno h kuruzi pri ensiliranju, s čemur bi dobili prav okusno, sočnato in močno krmo za našo govedo.
Za krmljenje je lucerna tudi zato več vredna nego domača detelja, ker začne pomladi že zgodaj rasti. Čez poletje nam daje lepo sočnato krmo za govedo, pa tudi za svinje in konje. Poklada se lahko vsem svinjam isto tako, kot domača detelja.
Objava.
Podpisani obžalujem in prekli-cujem dejanje, da sem v drugi polovici avgusta 1934 javno v Sodišincih o Martinec Konradu gost. v Murskih Petrovoh raznašal govorice, da je on ob priliki za mene izvršene pošiljatve denarja po poštnem uradu v Murski Soboti potvoril odrezek poštne nakaznice ter da denarja zi mene sploh ni oddal in ga torej prevaril ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.
So diši nei, dne 5. X. 1935.
PINTARIČ ŠTEFAN gostilničar.
7 Stlaftrov borovih drv
je na prodaj pri HAC JOŽEFU Murska Sobota, poleg živinskega sejmišča.
Razglas.
Dne 20. oktobra 1935 ob i. vöri popoldne bode v Dankovcih pri g. Horvat Aleksandri na
iavni dražbi
odavani grunt ali v celoti ali na parcele. Oda se tüdi na dug ali na hranilne knjižice ništernih zavodov.
P. Z. Z R. Z.
v Murski Soboti.
GASILCI POZOR!
I Na zalogi imam 4 kolno ročno brizgalno s popolno opremo ter z vsemi rezervnim deli najmodernejše konstrukcije, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji izpod originalne tovarniške cene. * Za brizgalr.o se da šestletna garancija. * Nadalje imam vedno na zalogi : sesalne cevi vseh dimenzij, spojke vseh dimenzij, konopne cevi tuzemske, že od 18 Din meter naprej, konopne cevi holandske od Din 22 naprej, konopne cevi češke že od Din 25 naprej, konopne cevi japonske od Din 16 naprej. * Čepice za gasilce od Din 26.- komad naprej, pasovi za gasilce od Din 27 naprej, kakor tudi veliko izbiro vseh ostalih gas. potrebščin po najnižji ceni..
Preden se odločite za nakup bodisi
brizgalne, orodja, cevi, opreme za gasilce
po najnovejših predpisih, si OGLEJTE zalogo in cene pri t
CEH PPAMt TRGOVINA z MEI. BL*OOM
MURSKA SOBOTA.