fctav. '98 TRST, petek 16. julija S90S »S3t/>a IZHAJA VSAKI DAN taidi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj- fosamičiie §t«T. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tabakarnah v Tratil in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OALASI 8E računajo na milimetre v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaki* aadajjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave i1,4.nostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč I Tečaj XXXIV BSCC« NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- roČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haroonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI'* stane : oele-—— letno K 5 20, pol leta 2 60 •— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ss ne sprejemajo in rokop»3i se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti IB (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoSino-hranllnični račun St. 841 652. TELEFON Si. 11-57. Drž. posl. dr. O. Rybar sklicuje za nedeljo t. j ne 18. julija 1909 ob 10. uri predp. javen v veliko dvorano „Narodnega doma". Poročal bo: 0 položaju in fe posebej o vzrokih zaključenja drž. zbora. Radi važnosti poročila, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Brzojavne vesti. Nadvojvoda Leopold Salvafor v Sarajevom. SARAJEVO 15. Na3voj*oia Leopold Saivator, ki je prispel »emkaj na inspirira« nie, je včeraj popolcdne posetil deželnega načelnika Varešanina in soprogo, potem civilnega adlatcsa barona Benko, metropolita Letico ia uadskc-fa Stadlerja, V mestni biši ti je nadvojvoda cgledal prirejene prostore za bodoči deželni zbor in se je dolgo č^sa madii v deželnem muzeiu. Nato se je nadvoj-d-i Dodal v Begovo mešejo in visoko turško Šolo. Danes z, utr a j ni je nadvojvvda ogledal utrdb?. Vojna med Bolivijo in Peru om. BRUSELJ 14. „Soir" javlja, da je bolivijska vlada ukazala sve jemu odposlancu v L* Pazu, naj takoj odpotuje. Ob enem jo Bolivija pozvala pod orožje vso re-s*-rvo. Dve angleški podmorski ladiji ponesrečili. LONDON 15. Neki neznan parnik je včeraj pri L. w.^s£cfda zade: * podmorsko ladjo C V. Ladija z moš vom se je potepta. Moštvo neke druge podmorska ltdije, ki je bila tudi poškodovana, se je zameglo i eliti. LONDON 15. Admiraliteta poroča, da ;e v Hull namenjeni parnik „Eddinstoce" učil skup s podmorsko lađi,o „C, V." ;n i<;o potopi*. Od popadke pcd«or«ke lad »o se rešili trije mcži*. Pogrešajo 15 oseb. B ti se je, da so v&e utonile. Tovorna ladija se razbila. BAYA 15. (Ogr. birc). Tovorna isdra „Lehei" je danes zadela ob steber železniškega moSta med Bsyo in Ba?tasayem ter s* razlila. Potopil «e je tudi to»cr žita v • kupni vrednosti 100.000 kroL-. Utonil je tudi en mornar. Maščevanje zapeljane deklica. NEAPOLJ 15. v Boscortali je na «plch slabem glssu stoječi dvai^št.ridesetietni kmet Mihael ć' Auria, da*si ožen'en, rapelial svoio sedemnajstletno nečakinjo Paskralino Irro da je postala mat:. Radi tega so ga napadli iata nečakinja, njen brat in mati ter ga razmesn-' Štrajk PITTS8URG 15. Pet tisoč uslužbencev Presa^d Steel Car Comparjj- je pričelo štrajkati. Včeraj pcpoludie je prišlo do izgredov, vendar je policija slednjič ra?gnala demonstrante. V gnječi je bilo mnogo oseb ranjenih s palicami in kamenjem. Zvečer je prišlo zopet do nemirov. Pri tem j^ bilo na stotine oseb ranjenih, policija je namreč streljala j revolverji, štrajkovci so pa metali razne pred mete. _ TURČIJA. CARIGRAD 15. Vojno ministerstvo je vsprejelo novi „Statut* orožništva. Preosno-valni urad orcžništ*a se iz notranjosti Mace-donije preme*ti v Solun. CARIGRAD 15. „Jeni Gazeta" poroča, da so vse velevlasti pritrdile povišanju turških carin. SKOPLJE 14 V Djakovem so vnovič izbruhaili nemiri. Na tisoče oboroženih Albancev se Lbira. Na mesto nemirov je odšlo vojaštvo iz Prizrenda. Pcća ia Gusipj. CARIGRAD 15. Zbornica je razpravljala zakonski načrt o ureditvi dolgov Abdul Hamida. Več poslancev je govorilo proti načrtu, da bi se dolgove poplačalo iz državnega zaklada. Zakonski načrt je bil vrnjen komisiji. _ Dunaj 15. (Žrebanje Salmovih ireček). Glavni dobitek 63.000 K je zadela št. 41.207, 4200 K pa Št. 83.138, Petrograd 14. Od včeraj je obolelo ze kolero 102 oieb, umrlo jih je 42. Vseh bolnikov je 814. New-York 14. Stroga izvedba nase-ljevalaih zakonov po novem komisarju provz-reča v udeleženih krogih veliko ogorčenje. Tako je bilo samo na parniku „President Lincoln" izključenih 220 pasažerjev. Včeraj ie bilo poslanih nazaj v Evropo 700 pasažerjev, pri tem bi bilo kmalo prišlo do upora. Revolucija v Perziji. CARIGRAD 15. Predvčerajšnjem napovedana angleško-ruska nota protestira preti navzočnosti turških čet v Urmiji in v drugih krajib Perzije. TEHERAN 15. (Nem. kab. družba). Duhovščina Iradska pazivlja na sveto vojno proti Rusom in na bojkot ruskega tlaga, TEHERAN 15. (Reuterjev biro). Kakor e. govori, je polkovnik Liakov izdfl povelje, Igu e streljanje ustavi. V zadnjih dveh urah jnisj Kozaki več streljali. Šahovi vojaki i i j Baht;&ri ter nacijonaiisti so nehali streljati, i Sic oči so šahove Čete napadle severnoiztočni | fort, vendar so jih nacijonalisti z velikimi izgubami odbili. TEHERAN 15. Na povelje šaha bo danes ob 7. uri zjutraj pričele njegove Čete zopet streljati na mesto, da bi uničili medžli (parlament,) in izsilili vhod v mesto. Diploma-tični zastopniki so se obrnili do ruskega di-plomatičnega zastopnika in angleškega odpo- PODLISTEK. Neprijetno spoznanje. (A. L-h.) # Veliki?, prostorja kavarna je vsa nagnetena ljudi. Električne luči, nabrane v kolobai-jih na svetuh ročajih, »e blišče v svetlo živi luči. Med elegantnimi gospodi in gospemi ie sučejo mE*ke z dragocenimi oblekami, »ssko-v;,tiimi ob:ič;i, »e vitko izcgibljejo med mizi, mi, se tu pa tam ustavljajo pred kako mizo sr priklocjajo ob mizi sedečim gospodom; ti };m vračajo poklone; maska morda priseda, ili se pa dolgo in glasno zasmeje in hiti k drugi mizi; gospe dje se jezco osramočeni obračajo v stran, obračajo svojo pozornost na kako drrgo ; in dubovite in neduhovite kritike o kostumih pedajo vmes na mimoidoče maske. Kadar je vstopila kaka originalna in posebna maska, elegantna in fina, se vse oči cbr&čajo proti durim in poželjivo sledijo pogledi, ke se novcdošlec vstavi? Si daj je vstopila maska z majhnim za-morčkom ob strani. Maska je visoke postave, vitkih bokov, necavadno fine boje in na sebi slanca, naj posredujeta pri šahu, da skleno premirje, ker da hočejo tu ci zapustiti Teheran. Šah pa ie to prošnjo odklenil, češ, da je opcavičen braniti se, ako tolovaji napadajo ' njega in njegov dom. Streljenje da ukaže ; ustaviti še le tedaj, ko položijo nasprotniki ! orežje. Po mestu se je danes strel alo ves dan. Sireljanje se ie iz?a*ti koncentriralo preti vojašnicam vojaške brigade. Sabovo topništvo je izstrelilo 200 strelov, jae da bi provzročiio mestu posebno Škodo. S^hova i&f^nteriia, ki r^ je h ;evala pri medžiiiu, je zbežala. Zveza med mestom in letovišči podanikov je j ako otežkočena. Brzojavna in telefonska zveza je prekinjena. TEHEREN 15. (Pstr. brz. ag). Zrečer je semkai ; prišla vest, da je šah dovolil premirje. Med streljanjem je nekoliko krogel padlo tedi v rufcko odposlanstvo, ne da bi bil kdo ranjen. Boji po ulicah Teherana. — 'Pogajanje z revolucijonarji. TEHERAN 15. Tekom večera ni rastopila v bojih nikaka preme&bs. Perzijski ko-zaki so nadaljevali streljanje s topovi, Neka* teri streli »o zadeli hiše Efropejcor, V neki ulici v bližini angležkega poslaništva se je streljalo ■ streh, bržkone zato, ker so bile zasedene hiše te ulice s topovi naredaja-kov. Šahove čete so bombardirale parlament z neke pozicije izven mesta. Angleški in ruiki poslanik si prizadevata zaman, da bi pregovorila šaha nej ee pogodi z narodnjaki. Govori se, da je prišel proti solnčnemu zapadu pred parlament tajnik ruskega poslaništva, ki je izročil voditeljem revolucijo-narjev Sipahdanu in Sardar Assadu predlege polkovnika Liakova in njegovih perzijskih ko-zakov. Ob enem je zahteval garancije za slučaj predaje. — Revoiucijcnami vodje so odgovorili, da, kakor hitro izročijo častniki in vojaki orožje njihovim zastopnikom, se lahko podajo neoviraoo na svoje domove, ali pa ostanejo v nevtralni lastnosti v vojašnicah. Kozakom bo dovoljeno siužiti pod konstituci-joutino vlado. Vsem je zajamčena popolna varnost. Plenenje hiš Evropejcev. KOLIN 15. „Kolnische Zeitung" javlja iz Teherana dne 14. t. ob 6.45 zvečer: 200 Selaharov, ki so prišli iz Šoh&boda, je udrlo v mesto in napadlo parlament. Tam se vrši sedaj vstrajna borba'. — Iz gričev severno cd Teherana streljajo .v daljših presledkih topovi na parlament. Šahovi prostovoljci so začeli pleniti po armenskih hišah. Ptuje zastave se ne spoštuie več. Več hiš Evropejcev je bilo oropanih. Narodnjaki namerama,o od!o-čen napad. Po noči nameravajo poskusiti razstreKti kasuško vojašnico in hišo polkovnika Liakcve. Nemška šola je v resni nevarnosti. Kakor ?e čuje, je došlo pred mestna vrata 2000 Bahti-janov. Kritičen položaj, BEROLIN 15. „Lokal Anzeigerju" poročajo iz Petrograda: Situvaciia v Peraji je zelo kritična. Baski minister nnanjih zadev je dobil poročila, da nadaljujejo pogajanja med Sipandarom in tajnikom ruskega poslaništva. Ministerstvo ne veruje, da bi grozila Evropejcem nevarnost cd strani revclucijonarjev, pač pa od šahovih pristašev, ki bi hoteli na tak način izzvati vstop ruskih čet v Teheran. Padli ruski častniki. BEROLIN 15. „Lokal Aazeiger" poro-čaio iz T herana : V zadnjim spopadu je padlo nekaj ruakih častnikov in podčastnikov, ki so bili kakor inštruktorji perzijskih Vozakov. — Uradni krogi v Teheranu so razjarjeni, ker dobivajo revolucijonsrji &vcja ravcdiU od perzijskega odbora v Londonu. Rurija postopa sporazumno z Anglijo. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. (95. dan razprave.) Zagreb 15/7. Nastić pred sodiščem. Priča Nastić je nadaljeval s svojim izpovedovanjem. „Slov. jug" da je bil osnovan za vladanja Obrenovičev. ali '>od drugim imenom; sedanje ime je dobi! pod Karagjor-gjevićem. Predsednik: „S ov. :ugu obsta-a torej z revolucijonarniirs ciljem še le od teda% ko je nastopil vlado kralj Peter ? Nastić: Da. Predcedcik: „Seda^ pa naredite kaj konkretnega o razmer u obtožencev do „Slov. jugh". Nastić : „Natanjčno se ne morem spominjati na vse podrobnosti in tudi ne morem detajlirano govoriti resnice. Vendar je vse resnica, kar ie pisano v „Finale". Nastić je začel čitati is „Finale", da je obtoženec Valerijan Pribičević na konferenci „Slov. jnga" v febru^arju 1907 rtferiral. da je Adama Pribičevića in poslanca Bude Budi-savljevića „pridobil za revolucijo". Na drugi konferenci koncem aprila bta bi?a navzoča tudi Adam in Valerijan Pribičevič. On — Nastić — je referira! o svojem proučevanju bomb v Kragujevcu. Kar sta govorila oba Pribičevića, neve več natančno ; spominja se le, da je Adam govoiil o možno p ti rerolucijonarne akcije. Predsednik: „V „Finalu" pravite, da sta bila oba brata delegiran a". Nastić: „Povsem prav, vendar ne poznam imen tistih, ki so ju delegirali." Vem le toliko, da je bil glavni del aomišljeniko7 v Zagrebu, in v nekdanjih banskih polkih (del zagrebške županije: Petrinia, Glina, kaker tudi Modrnško-reške županije). Govorilo se je tudi o tem, da v revolucijonarni organizaciji ni nobenega Hrvata. „Sedaj se spominjam, dase je tedaj kakor naj-pripravnejega Hrvata imenovalo urednika lista „Pokreta", AVilderja, (Hrupna veselost med sodniki, branitelji, obtoženci in občinstvom). (TVilder je namreč v Zagrebu jako popularna in znana oieba.) Nastić je čul govoriti tudi o Svetozaru Pribičeviću. Soproga odvetnika dra. Žarka Miladinovića da mu je pripovedala v železniškem kupeju, da so dohajali k njim obiski voditeljev makedonskih ustašsv. PosedovaK da je celo neko bombo, ki pa jo je skrila ko je začel lov na njenega moža. Prof. Masarjk — je nadaljeval Nastić — nima pr&v, ko trdi, da klub „Slov. jug" ne obstoji več. On — Nastić — ve prav za gotovo, da klub obitoji dalje pod drugim imenom. Seveda ho srbski novinarski bito zopet demontiral. Predsednik : „O, mi mu ne bomo verjeli več!" (Hrupna vese'oat). Na vprašanje predsednika je odgovoril Nastić, češ, da je Adam Pribičević rekel, da je v Hrvatski pridobljenih 50 ljudij za revolucijonarno organizacijo, Klici: „To se ne ujema, ker tu nas je 53!" (Veselost). Predsednik je odredil pavzo pol ure. Po pavzi. Na vprašanja predsednika ima drcgDceno, težko-svileno obleko, narejeno po uzorcu U rokoko-dobe. Nič manje fino ni oblečen njen zamoiček ob strani. Eo se je maska prikazala pri vratih, vzbudila je naenkrat pozornost gostov in vsi so nestrpno gledali, kam ce maska poda. Maska se je podala v osredje in je pazno gledala okoli vthke m;ze : očevidno išče kak znan obraz. Tam v sredi dvorane se je vstavila pred mizo, pri kateri je sedel fino cblečec mož, kakih 25—28 let. Lasje so lepo _____ . in skrbno počesani v prečko; s ve tel ovratnik, J kemu tako vitok in po m di, obleka najmodernejša,1 že rdeč od gladko obrito, rdeče lic», umetno zavihane brčiče in ves izraz njegovega obličja razodeva, da je eden izmed onih pri katerih je doapela konvencionelna dostojnost do vrhunca. „Dovoljeno?" se je maika elegantno poklonila gospoda, ki jej je z lahnim priklonom dovolil prised. razumne poglede in tisti, ki so poznali finega gospoda, so se na glas zasmejali, da jih je ta lak ko sii%a!. „E, tako hudo menda še ne bo!" je ,Kako je moj dragec..." je predrzno vprašala dama, a vendar s tako eleganco in dostojnostjo, da ni razžalila oj«tro razvitega konvencijonalnega čuta gospoda. „Kako pa to, da ste tega zamorčka sabo priveli, vi, fiia maska ?" Pri teh besedah je pogladil gospod majhnega zamorčka. »Papa, papa!" je glasno zavpil otrok, takoj, ko je začutil gospodovo roko na glavi. Okoli stoječi so si menjali čudne, ne-1 dejal gospod v zadregi in je potem nadaljeval v jednomer: „Je to vaš otrok ? Kako srčkeno je oblečen!" in gospod je spet pogladil otroka. „Papa! Papa !* je ta zopet zavpil. „Ampak, to mora biti vendar kak vzrok, da vedno vpije papa, papa! Morda pravi vsa-— se je obrnil gospod, nekoliko zadrege, do maske, da mu to razjasni. „Vas morda zanima, od kod da to pri-haja?" je vprašala maska laskavo in ne brez ironije. „Res, res zanimiv pojav!" Maska je začela z visokim glasom, kakor bi hotela, da jo slišijo vai okoli stoječi: „Sicer vam ne bi pravila te zgodbe, da ni tako žalostna is prevsakdanje resnična za tega otroka 1 Povem vam zato, da boste imeli sočustvovanje in ljubezen do otroka in če jo imate enkrat do otroka, morate jo imeti tudi do mene! Bilo je pred štirimi leti, da štiri leta je star danes moj ljubi..." „Papa, papa 1" se je oglasil otrok in pogled«! gospoda. „Ravno danes je štiri leta, ko sem ■• spoznala z nekim, elegantnim in visokim uradnikom... „Papa! Papa!" jo je prestrigel spet otrok i tlesknil po kolenih gospoda, ki je postajal cčavidno nemiren in nestrpljiv, kakor da mu je padel grenek spomin v glave. „Vidite in na ta večer je on, mene, oiemnajstletno dekle, v cvetu življenja, zavel v greh". „Papa! Papa!" je zavpil otrok skoro karajoče. Maska je govorila glasno, da so jo vsi lahko razumeli. Gospod je potolkel z žlico po skledici, si grizel prste, drgatal z nogama, kakor da sedi na trnju. „In tega greha sad je ta otrok, a oče se ne meni zanj..." „Papa! Papa!" Natakar je prišel, gospod je plačal in se pripravil, ves bled in z izgubljenimi očmi, da bi zapustil loka). Z nil ni niti besedice. „Ne. počakajte, počakajte, da vam povem zgodbo do konca!" je začsla še glasnejše ia a spremenjenim glaiom, to se pravi: • tvojim pravim glasom! „Ne, ne, nimam časa! Oprostite, to je ona../ .Počakajte, sicer..." je velela dama zapovedujoče. Bled izmučen, rastresen, zmede Stran IX „EDINOST" št. 198 V Trstu, dne 16. julija 1909 je odgovoril N a s t i ć, da ve, kako so »rbski oficirji prepotovali Hrvatsko. O trki ć in Damja-nović >ta bila v civilni oprati večkrat v Li-piku. Tako je Otrkić nekoč prinesel srbskega denarja, vendar za sedaj noče še govoriti o tem. Predsednik : „Povejte takoj, kar veste". Na s ti <5: „Dojolite mi časa do jutri za premislek !" Obtoženec B e k i 6 : „Da se poprej domisli, kaj naj vsega nalaže". Predsednik je poslal obtoženca Bekića iz dvorane. Svetozarja Pri biče vica, Nastić ne pozna. Predsednik: „Je-li politika kralja Petra šla zatem, da združi vse Srbe, tudi one izven Srbije?" (Veliko gibanje v dvorani. 05i vseh so bile začudeno obrnene k predsedniku). Nastić: ,.0 tem mi je težko govoriti, da---". Branitelj dr. H i n k o v i ć : „D.i ne bi izdal uradne tajnosti". (Veselost). Nastić: „Ne — da ne bi kršil ugleda ptuje države. Vem pa, da Srbija porablja na leto 1 i pol milijona dinarjev za propagando". Nadalje je izpovedal priča, da mu je Adam Pribičević govoril o tem, da hoče v Ameriko. Ne ve, ali so se orožje in bombe spravljale v Hrvatsko, ali sklepati bi se moglo na to, po nekih izjavah Milana Pribičavića. Ta poslednji, ki je bil avstrijski oficir, predao je vstopil v srbsko vojsko, da je trdil, da je avstro-ogrska armada dober teren za revolucijonerne organizacije. Predsednik je odgodil razpravo na jutri. * * * Senzacijonelna aretacija. Današnji „Pokret" in rSrbobran" sta doznala, da so včeraj dne 13. t. m. ra vse zgodaj orožniki aretirali 70-letnega srbskega protopopa v Tržićn, Jovo Vukeliča. Svečenik je bil še v postelji. Odveli so ga zvezanega in peš v Slunj. Vzrok aretaciji je „sum radi veleizdaje". Eo je v ponedeljek, na srbski Petrov dan, pop šel v cerkev, našel je pred cerkvijo orožnika, ki je izpraševal nekega kmeta iz Tržić o dveh znakih, ki ja je ta poslednji nosil. Imel je namreć znak nekega dobrotvornega društva in pa čepico b srbskim cerkvenim grbom (ki sestoji, kakor zneno iz „veleizdajniškega procesa", iz štirih „C"). Pop je pripomnil orožniku, da bi mcgel psč to zaslišavanje cd ložiti na jutri, ker je danei tako velik praznik. Orožnik je prijavil ta dcgodek politični oblasti, na kar je ta poslednja izdal ukaz za aretacijo sivolasega svečenika, osumljenega radi — veleizdaje. Aretacija naj bi se bila izvršila povsem na tihem, ali ni se posrečilo, da bi jo bili pomašiii. _ Načelnik „Slovanske enote" o položaju. „Venkov", glasilo čeških radikalcev piše : Predsednik „Slovanske enote", posl, Udržal izrazil se je nasproti nekaterim parlamentar-nim žurnalistom o sedanjem politiškem položaju tako-le : Menim, da pogied v bodočnost in nsoda prihodnjih dni nikakor nista brezupna. Še se dobi pot k ozdravljenju parlamenta, toda treba bo računiti e velikimi politiškimi organizacijami, tudi če ne bodo v vladnem taboru, z ozirom na male frakcije pa se hočeš nočeš lotiti nekakšne operacije na državnozborskem opravilni ku. Smatram za malo verjetno, da najdemo — ko se državni zbor zopet snide jeseni — vlado še na krmilu. Nočem prehitevati bodočih dogodkov, če bi pa bila ta vlada še jeseni, ji zopet ne bomo mogli ničesar dovoliti, ako se ne izpolnijo oni pogoji, ki so po dosedanjih izkušnjah potrebni. Na jesen se bržkone pojavi trden in mogočen slovanski blok, ki bo stal pripravljen, da bi pomagal prodreti z vsemi akcijami, ki imajo služiti koristim slovanskih narcdov v Avstriji, in da jim bi do legel vse one uspehe, ki jih slovanski narodi avstrijski zahtevajo. Po mojem naziranju se ne gre v sedanjem štadiju parlamentarnih razmer še za boj strank o kaki slučajni sporni stvari v parlamentu, ampak tudi za „biti" ali „ne biti" parlamentarizma sploh. Pred tem velikim vprašanjem morajo izginiti vse narodnostne je sel gospod, zopet kakor li omahnil na stol; in moral je poslušati zgodbo do konca, da ne nastane še večji Škandal. „In tako osramočena tem bila prisiljena, da sem šla kruh služit sramotnim življenjem". „Papa ! Papa \u „Ne mučite me več, vas prosim, elegantna dama !" je izgovoril gospod s tresočim glasom ta stavek in skušal odstraniti se. „Ne!" je vzdignila dama prst, ne, po-čakrjte, da boste videli, kako lepo se vam je sin razvil v treh letih..." Dama je razkrinkala zamorčka, da se je prikazal lep, rdeč obraz; a napete, črešnjate ustnice so kitile naučene besede: „Papa 1 Papa!" — in roki, majhni, nežni roki sta objeli kolena gospoda, ki ja je z izbuljenimi očmi, bled in tresoč se, pahnil od sebe: „Proč, proč mučitelj lu V bližini je zakriknil obupa jezen glas... Bil je glas žena elegantnega gospoda, ki je bila napravljena v masko in je sledila temu dogodku... „Tako, sinko, zdai se odstraniva, ko si spoznal svojega očeta!" Dama se je odstranila z otrokom iz lokala in sočnstvovanje vseh navzvčih jo je spremljalo. M in politiške razlike, kajti brez vsakega dvoma ima vlada namen, da parlamentarizem brezobzirno ubije. Eno stvar pa moramo že zdaj konstatirati: Gasio, ki smo ga opetovano izrekli, da je delavni program te državno* zborcke dobe izčrpan, je ostal v polni veljavi. _ „Narodna zveza" ne obstoji več. Nekateri listi so poročali, da so bili poslanci jugoslovanskega kluba Ploj, Laginja in Tresić pri ministerskemu predsedniku Bienerthn, da bi se tam informirali, katera trditev glede pogajanj, ki so se vršila pri ministerskem predsedniku radi popjnsta ob strukcije odgovarja resnici :cna dr. Šosteriiča ali ona barona Bienertha. Temu nasproti smo doznali mi, da so se že omenjeni poslanci podali k minister-skem predsedniku baronu Bienerthn, da bi se tam informirali da li odgovarja resnici vest, da je zahteval „Slovenski klub" odstop zakonito izvoljenega delegata dr. Pioja, ker, ako bi se ta vest potrdila, bi bil s tem dan za „Zvezo juinih Slovanov" „ca tu a belli" ter bi morala iz tega izvajati posledice. Omenjena deputacija se je prepričala, da je dr. Šusteršič res zahtevat, da se mora razveljaviti zakonita izvolitev posl, dr. Ploja ▼ delegacijo. Zbog tega je „Zveza južnih Slovanov izstopila iz „Narodne zveze", ki torej ne obstoji več. Mi moramo le obžalovati, da je prišlo tako, daleč. Krivda na tem zadene edino-Ie dr. Šusteršiča, ki je — pri vsem tem, da postopanje enega dela jugoslovanskih poslancev v zadnjem času morda ni bilo brez prigovora — v času, ko nam bi bila neobhodno potrebna sloga, unesel v „Narodno zvezo" popolnoma nepotrebna osebna vprašanja. .Zveza južnih Slovanov" ostane še kot poseben klub ▼ „Slovanski enoti". Z ozirom na izjavo načelnika „Slovanske enote" katero priobčujemo na drugem mestu, želimo, da bi vsaj sedaj že prenehale intrige med našimi poslanci ene in druge stranke. „Slovenec" piše: „Edino prava taktika za slovanske stranke je: Vzajemno, resno delo proti sedanji vladi. Samo i tem se morejo doseči urejene zdrave razmere. Pri tem zatajimo mi popolnoma svoje ožje strankarske želje". Mi le želimo, da bi se po teh „Slo-venčevihw besedah ravnali eni in drugi. Baron Bienerth in pooblastilni zakon. Opetovano smo že naglašali, da slovansko obstrukcijo ne zadevlje v stvari poobla-ctilnega zakona nikaka krivda, ker bi do pogajanj za sklep trgovinskih pogodeb z ozirom na položaj na Ogrskem vseeno ne prišlo. To naše mnenje potriujeta dve klasični priči, namreč „Arbeiter Zeitung" in „Neue Freie Presse". „Arbeiter Zeituog" piše : „Vlada je zahtevala pooblastilni zakon kakor nujno stvar, in da je istega dosegla, bi bila zamogla takoj aktivirati trgovsko pogodbo z Rumuaijo in napraviti pogodbo s Srbijo in Črnogoro. Ali aktiviranja trgovinske pogodbe z Romunijo in zaključenju pogodbe s Srbijo in Črnogoro bi morala pritrditi tudi Ogrska. Ker se ]e pa rešitev ogrske krize zavlekla, je ogrska vlada naznanila Bienerthn, da ne more privoliti v perfekcijoniranje trgovinskih pogodeb. Wekerleva vlada se pri tem lahko sklicuje, da kakor demisijonirana vlada nima pooblastila za tako dalekosežne akcije. Ali njeni pravi razlogi so jasni. Ona hoče imeti za jesen sredstvo v rokah, s katerim bo lahko izvrševala presijo na krono. A kaj bi bil začel g. Bienerth s pooblastilni m zakonom brez privoljenja Ogrske P l On bi bil najbolj blamiran Evropejec! Imel bi bil pooblastilni zakon, ki bi ga pa ne mogel uveljaviti. Blamaža bi bila še večja, nego pri bosanski agrarni banki. Gospod Bienerth je j imel torej interes na tem, da ne dobi po-j oblastilnega zakona, s katerim ne bi vedel kaj i b očeti! Zato ga je pnstil pasti in državni zbor i zapreti 1" .Neue Freie Presse" pa piše: „Že pred nekaj tedni je zahtevalo mini« sterstvo zunanjih stvari od ogrske vlade, naj privoli v sklicanje carinske in trgovinske konference, ob vprašanju trgovske pogodbe s Srbijo. Ogrska vlada pa je to zahtevo odklonila z razlogom, da je podala svojo demisijo in torej ne more sklepati nikakih pogodeb v imenu državnega zbora. Ko je bila zopet imenovana, se je zahtevalo od nje ponovno, da se začne pečati z vprašanjem trgovske pogodbe a Srbijo. A ogrska vlada stoji še danes na stališču, d a se ne more spuščati v nikaka pogajanja glede trgovinske pogodbe s Srbijo, Na eni strani se smatra vlada le za provizorično, ki tudi ne razpolaga s taka, večino, ki bi jo mogla na lastno odgovornost vezati v tako važni stvari. Po drugi strani bi pogajanja v tem odru dovedla do ministarske krize, ker poljedeljski minister Daranj ne bi mogel privoliti v nove koncesije glede uvažanja živine, a tudi ministri, ki pripadajo stranki neodvisnosti ne bi mogli privoliti, da se to, za monarhijo tako važno vprašanje spravi v red, dokler ne bo pojašnjen položaj na Ogrskem. Je torej prav malo nade, da bi se tekom poletja storili koraki, ki bi pospeševali sklep trgovinske pogodbe s Srbijo". Mislimo, da govorita gornja citata jasen govor, tako jasen, da bi bil vsak komentar nepotreben v dokaz, da smo dobro pogodili, ko v resnost vladnega krika radi pooblastil-nega zakona — nismo verjeli. S tem pa je izpodbit jeden glavnih argumentov, ki se navajajo proti obstrukciji. Dr. Tresić o Cimadoriju In družbi „Dalmatia". Dr. Tresić je znan vsej javnosti slovenski in italijanski, kakor velik prijatelj Italijanov in občudovatelj italijanske kulture in veličine. Ne more se torej reči, da ga je vodilo sovražtvo do Italijanov, ko je pisal svoj v reškem „Novem listu" prijavljen članek, posvečen družbi „Dalmatia" in ljubemu znancu našemu dru. Cimadoriju. Mej drugim piše v tem članku, rekši, da je bila prava sramota, da je družba izvolila dra. Cimadorija svojim ravnateljem. Čim se je dogodila ta sramota, so naši tržaški rodoljubi vsplamteli v ogorčenju. A naravno je bilo to, da so se razvneli proti izvolitvi tajnika „Lege dei datori di lavoro", ki je tako brezdušno proganja! slovenske delavce in katerim je s podkupovanjem hotel pokvariti slovenske dule, da jim ugrabi en mandat v tržaškem zboru. Takoj so začele leteti brzojavke in protesti na poslance in klici: pomagajte! Preprečite potrjenje sramotnega imenovanja ! Ko so naši ljudje kaj pokvarili, potem naj poslanci popravljajo in ako se jim ne posreči, je vsa krivda na njihovi strani. V naše opravičenje, ako se nam to ne posreči, treba povedati to: vsi oni, ki imajo glas na imenovanju, so glasovali za Cimadorija ! Splićani, Šibenčani, Vršani, Makarani 1 Ali smo se za to mučili, da spravimo Spli-čane v družbo P Z druge strani treba omeniti, da niso šli vsi poslanci k Weisiktrchnerju in da je tudi mej njimi prijateljev „Dalmatiae". A kaj naj odgovorimo ministru, kako je bilo razmerje hrvatskih glasov nasproti italijanskim na volitvi ravnatelja? Ako torej naša intervencija ne vspe, da operemo sramoto, storjeno vsej Dalmaciji in bratom Slovencem v Trstu — potem je to stvar Dalmacije, da jo opere, V parobrodar je okolo „Dalmatiae" ni zaupanja, še manje pa v njihovo rodoljubje. Njim je narodni ponos v — blagajni. Niti toliko ponosa nimajo, niti toliko duševne moči, da bi postavili jednega izmed sebe ravnateljem. — Priznavajo odkrito svojo nesposobnost. Nasproti ljudem, ki so glasovali za Cimadorija, nam ne treba imeti nikakih obzirov. Na Dalmatiji je, da opere sramoto. Tadi Turki so jo znali oprati se svojega lica in to vesta najbolje avstrijski Lloyd in avstrijska trgovina. Ne zaostajajmo vsaj za Turki. Ali Cimadori mora odstopiti, ali bojkot na vsej liniji. — Kaj to, če ostanemo za nekoliko dni brez pošte ? 1 Bolje brez pošte, nego brez ponosa. Sploh treba z „Dalmatijo" obračunati in se pripraviti, da se, predno zapade nje odgovor z vlado, osnuje novo parobrodarsko društvo na delnice; a stvar poslancev bo, da odtegnejo „Dalmatiji" subvencijo in jo iz-poslujejo za novo družbo. Ako ne storimo tega, se nam bo „Dalmatia" rogala, nas gulila s povišanjem tarifo v in širila tujinščino na našo sramoto. Ne verujem, da bi Dalmacija dovolila to. _ Sprememba v nemškem držav, kanoelarstvu. Novo imenovani državni kancelar Pl. Bethmann-Hollweg se je rodil 29. novembra 1859 v Hoheofinovu v Brandenburgu. Potem ko je leta 1884 položil izpite za upravno karijero, je bil prisednik pri vladi v Potsdamu, titularni svetnik, dokler ni leta 1896 postal nadsvetnik pri predsedništvu v Potsdamu. — Leta 1899 je postal predsednik vlade v Brombergu, a koncem tega leta viši predsednik pokrajine Brandenburg. Leta 1903 je bil Bethmann-Hollwag določen za ministra notranjih stvari, a je to ponudbo odbil. Leta 1905 se je pa odzval ponovnemu kraljevemu pozivu in je od tedaj do danes aedel na tej stolici. Od leta 1890 je zastopal v nemškem državnem zboru okraj Oberbarnim. Pripadal je državni stranki. — Bathmann-Hollvreg je rodom iz znane financijerske rodbine iz Frankobroda ob Menu. Njegov ded Moric Avgust je bil profesor prava na vseučilišču v Berolinu in Bonnu in leta 1858 minister za uk in bogočastje. * * * Nadalje so ae izvršile še sledeče spremembe : Državni tajnik Delbruck je imenovan ministrom za notranje stvari, državni tajnik I Sydow ministrom trgovine in Wehrmuth tajnikom državnega finančnega ministerstva. Umirovljen je dosedanji učni miniater Holle,! a brandenburški nadpredsednik Trotta je imenovan na njegovo mesto. Nadpredsednik1 brandenburški je postal ministerijalni tajnik Locbdlli MONAKOVO 15. „Musch. Neueste Nach-richten" pravijo, da vidijo na merodajnem mestu na Bavarskem v imenovanja dr. Beth-mann-5ollwega državnim kancelarjem razveseljivo jamstvo za bodočnost nemike države. Novi kancelar utegne biti zagotovljen odkritosrčnega zaupanja in krepke podpore zveznih vlad v vseh vprašanjih, ki mu jih bo delala skrb za ugled države na zunaj in nje razvoj na znotraj. _ Dnevne vesti. Gg. novoizvoljeni slovenski dež. poslanci, oziroma mestni svetovalci so naproŠeni, da se vsi udeležijo važnega posvetovanja nocoj ob 8. uri v „Slov. Čitalnici". Par besedi odgovora. Srednje star Tržs-čan nam piše: V Vrhovem glasilcu sem čital dolgo jeremijado, napisano baje po nekem starem Tržačanu. „Starček" se spominja idiličnega življenja, ki je vladalo pred 50 leti med prebivalci mesta in okolice. V oni dobi, pravi stari „Tržačan", so bili okoličani „dobri, postrežljivi in vljudni". V veliko čast so si šteli — ko so mogli z meščani govoriti laški ! Mesto je bilo okoličanom hvaležno in jim je šlo na roko v vseh obzirih! Celo slovenske šole so jim ustanovili, da si — ne radi t Kakor srednje star moram staremu Tržačanu povedati, da so bili stari Tržačaci povsem nekaj dražega od današnjih Lahonov — to je: niso bili tako zagriženi sovražniki vsega, kar je bilo slovensko. Fakt je, da še živeči stari meščani (izvzemši regnikole) govore vsi več ali manje slovenski jezik, ki so se ga posluževali, ko so hodili k bratom v okolico ! V okolici pa je še živečih starcev, ki le za silo lomijo kako laško besedo, ker so svojedobno Lahi, ko so zahajali v okolico, govorili (kakor že rečeno) slovenski. Tako je bilo pred 50 in več leti. Pred 40 leti je pa nastopila nova doba — doba „ščavov" (sužnjev) in ta doba je cvetela približno do pred kakih 15—20 let. Omejila se je le potem, ko smo mi začeli vračati s klcfatami in sodnimi preganjanji; a da se ne i7gubi popolnoma, za to skrbe razni slovenski odpadniki. Oblaki, Vrhi in pa veliki »Francoz" — Coutine l Slovani niso pričeli svojega priseljevanja v Trst še le pred 50 leti, kakor sanja stari „Tržačan", paS pa bo pred 40 leti začeli ustavljati se poitalijančeranju, kateremu je v prejšnjih dobah zapal sleherni Slovan, živeč dlje časa v mestu. Da pa niso bili v Trstu gospodarji kaki Kalabreži — alla Vrh in dr. — je priča to, da je Trst nosil vse polno slovenskih uličnih imen. Zadnji sta izginili v meji dobi ulica Kovač (Covitch) in Matarizza. Tudi pomol „Ključ" je poznan vsem starejšim Tržačanom. „Golavka" tudi obstaja še danes, dasi ni več tako gola, kakor je bila pred 40 Iet:. Starega Lbhona boli, ker se mlajši naš narod noče več poitalijančevati! Verjamem ! In kedo bi se ne jezil in posebno kakov tak pristen Lah, čegar stariši so prišli tam od — Zgornjih Ležeč !! Tudi slovenske služkinje so staremu „Tržačanu" na želodcu t Smili se mi, revše ! Gotovo mu je kako slovensko dekle dalo „kor-bico" — ali mu je celo pokazalo vrata l No l Pošten pa je ta „starina*. Priznava namreč, da so Slovenke boljše od drugih in priznava celo, da Furlanke niso za drogo, nego za dojilke in pestunje! Ko je obdelal vse to, se je obregnil še ob „legijon" slovenskih „advokatov", ki so „zastrupili" zemljiške knjige in Bodne dvorane! Najhujše mu je pa to, da se celo Lahi zatekajo k slovenikim odvetnikom! Res grozno t Toda pametni Italijani že vedo, zakaj delajo tako 1 Čakole, čakole, šjor TrjeStin! Zastonj se zaletuješ v „Banke slave" in v one Italijane, ki se služijo pri njih ! Denar je denar in Ti sam siže p r o si 1 S 1 o v e n c e denarja — aga nisivdobil — in zato vsa Tvoja jeza! Slovenci smo spoznali laškega volka v ovčji obleki in se postavili v bran, kakor treba. Lahonski volk ne dobiva več hrane ! Ovce slovenske varujemo mi in jih bomo. Ti pa, ako nimaš hrane v Svojem hlevu, pa izgini, saj tako ne bo nikdo jokal po Tebi 11! Srednje stari. Imenovanje v poštni službi. Viši stavbeni komisar Štefan R i e d e 1 v Pragi je imenovan stavbenim svetnikom za tehniško službo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Povišanje v šolski službi. Naučni minister je povišal v 8. Činovni razred: vadniške učitelje na ženskem učiteljišču v Gorici Ivana M e r c i n a, Frana S i v e c, Karla T r a v a n, okr. šolskega nadzornika Mateja Kante, učitelja na državni ljudski deSki in dekleški šoli v Trstu Karla E r r a s, učitelja na državni ljudski deški šeli v Trsta Antona Hrast, in veroučitelja na državni ljudski in meščanski dekliški šeli v Trstu Jakoba Sila V Pragi sklicujejo češki narodni socijalisti za ponedeljek, dne 19. j u 1 i j a t. L velik javni shod, na katerem se bo govorilo o štrajku v Ajdovščini. Na tem shodu bo govoril tovariš Josip Mandić, ki bo pozral češko delavstvo k solidarnosti. S Prošeka. Mi kmetje tu na kršnem Krasu tržaške okolice toliko da še životarimo. Ca se oglašamo v Trstu za delo, nas takoj — krumirijo. Če pa čakamo doma, nas že prvo leto osuši, drugo pa pobije. Žalostno je to sedaj zares. Na vladi pa še vedno razlagajo, da je to najlepši stan, češ: svoboden si, nikomur odgovoreu, kralj na svoji lasti l To bi bilo sicer res, ako bi dohodki pveka-iali troške, ali jih vsaj dosezali« V Trstu, dne 16. julija 1909 »EDINOSTc gt. 198 Stran III Ali viled draginje in zbog slabe uravnave posesti propada naš stan. V okolici pa najbolj v našem nekdanjem 6. okrajn. Tu je obdelovanje vsled pomanjkanja poti v bregove ia vinograde spojeno z največo muko. Ljudje se ne starajo in hirajo. Posojilnice in drugi denarni zavodi vedo, da kmetje v naiih vaseh nimajo več dovolj denarnega kredita. Naravnost Čudno se mi zdi, ko mi prihaja opomin, naj plačam otebno dohodarino ! Od česa za božjo voljo ? ! Dotična oblast naj bi si ogledala izkaze o nadih dohodkih. Ali pa morda želi, da bi ti mostri di ščavi izginili čim prej iz okolice ? 1 Hvala lepa I „Trgovci jestvinčarji pozor! Ne plačajte udnine zadrugi jestvinčarjov za I. 1908 in 1909, ker proračun za te dve 18ti ni še od vlade potrjen. Ne pustite se zavesti cd iztir-jevalca, češ, saj je tudi Vaš kolega prijatelj že plačal I Tisti zadružniki, ki so že plačali udnino za omenjeno dobo, jo lahko nazaj zahtevajo". Za ponesrečene ribiče v barkovljanskem zalivu mi je do poslal, kakor njihovemu zastopniku, gospod Prostoslav Oiipovič iz Sežane 10 K. Nadalje ie daroval g. Andrej Furlan, gostilničar Via Stadion št. 19 2 K., na čemer se obema gospodoma v imenu ponesrečencev naipriirčneje zahvaljujem. Prosim usmiljeno občinstvo in naša druStva, da bi po svoji moči pripomogli bratom, da pridejo zopet do orodja potrebnega za izvrlevanje svoje obrti. Anton Vetrih, Acquedotto št. 15 n. III. Veselica ženske podr. družbe sv. Cirila in Metoda vspela je nepričakovano dobro. Odbor se zahvaljuje zato v prvi vriti slavnemu pevskemu društvu „Velesila", ki je blagohotao prihitelo pri tako skrajno neugodnemu vremenu, ter nas razfeseljevalo s svojim krasnim petjem in soloipevi. Istotako vsa čast, pevskemu odseku ivetivanskeg* „Sokola",- nadalje vsem dražeitnim gospicam, ki so pomagale na srečolovu in razprodaji peciva. Eonečno iskrena hvala vsem darovalkam krasnih daril in vsem, ki so kakorsibodi pripomogli do lepega vspeha. Posebna hvala pa si. Tržaškemu »Sokolu" z a k r a s n i š o p e k i n i m e n i t e n dar 50 kroni Živeli. NazdarI Za kolo sreče je podarila ga. Gradišar tri šalice in tri krožnike, g. Drag. Martelanc dve galanteriji, g. Bartol pet galanterijskih predmetov, g. Gasperčič vđrugič botiljko malinovca, g. Trobec starejši dve steklenici terana, g. Man-koč štiri britiljke refoška, g. Mikeluc servis za liker. Daljni potres. Potresni aparati na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so v predminoli noči zabeležili potres v daljavi 1300 km. Začetek ob 1 uri 37' maksimum ob 1 uri 43' in konec ob 2 uri 52'. Odgovor Roseggerju. Za obrambeni sklad •družbi sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg-: 66, Gruntar Rudolf odvet. v Tolminu ; 67. ^Neimenovan" iz Škofe Loke ; 68. Dr. Go®sk Tone, odvet. kand. v Ljubljani; 69. „akademiki" (skupina) v Gradcu ; 70. Demšar Goji-mir c. kr. notar v Poitojni, (plačal na račun 50 K); — 71. Dr. Oton Fettich Frankheim, L ubljana; 72. Starkež Marija, kuharica v L'jubljani — (plačala na račun 40 K) j 73. Skupina rodoljubov v Gorici — (plačali 200 K); 74. Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani ; 75. Sifrer J., mestni uradnik ▼ No-vemmestu. Tržaška mala kronika. Velika poneverjenja. Tukajšnja policijska oblast je prejela brzojavno vest, daje postaje-načelnik v Zeneserku na Ogrskem Leopold Hapoz-Bosenberg poneveril 123.000 E in pobeg oil. Iitotako je včeraj pobegnil Earol Luckner, upravitelj nekega zavoda na Dunaju, potem ko je poneveril zavodu 100 000 kron. Policijski častnik ranjen od vojaka — Preds nočniem okolo polnoči je gosp. Josip Spiller, bivši nadporočnik lovcev in sedaj re-virski mtpektor policije, šel skupaj z nadzornikom redarjev Tomadin na običajno kontrolo nočnih patrulj. Videl je tri bosanske vojake, ki so urno izstopili iz kavarne „AUe Nazioni" na trgu Scuole israelitiche. Eden izmed niih je držal bajonet v roki; več civilistov jim je sledilo. Toliko g. Spiller, kolikor nadzornik sta šla za vojaki in, ko sta prišla v ul. Vitelli, videla sta enega izmed njih ležati na tleh in redarja Turus, ki ga je skušal razorožiti. G. Spiller je redarju pritekel na pomoč, ali Bošnjak, čim je zapazil novega došleca, se je s silnim sunkom i znebil redarja in je z bajonetom mahnil proti g. Spillerjo in ga ranil na desni nogi nad kolenom. Vporabivši trenotno zmešnjavo jo je urno pobrisal in izginil. G, Spillerja, ki je izgubil mnogo krvi iz rane, *o prenesli v „Igeo", kjer so mu rano obvezali. S kočijo so ga potem spravili na dom. Njegova rana je precej težka. Redar Turus je med borenjem slučajno zagledal številko bajoneta (22), tako da vojak gotovo ne ujde s roji kazni. Tatvina v izseljeniškem parnlku. Povelj-ništvo parnika „Martha Washingtonu je naznanilo policijski ekspozituri v prosti Inki, da je tekom poslednje vožnje zginilo jako ▼eliko kuhinjskega orodja v skupni vrednosti 4000 E. Sodi se, da so tatovi skrivno proda- jali vkradene reči emigrantom. Vsled poizvedb policijskega oficijala Herrmanna se je posrečilo uloviti tatove. Isti so sami mornarji omanje nega par nika in sicer : Rudolf Feresin, Bazilij Sa-bracco, Spiro Alessandro, Josip Ribarič, J. Mirtič, Rihard Grudina in August Purckardt Vsi so bili aretirani in izročeni deželnemu bo* dišču. Osumljen radi pošiljanja. Predvčerajšnjem zvečer je bil aretiran mesar Cezar B., ki stanuje v Skorklji in ima mesnico v Rojanu, oženjen z deco. V kolikor smo poizvedeli, je isti baje minoli mesec posilil svojo hiino, neko 18-letno dekle. Tajinstveno ranjenje. Predsinočnjem ob 11. uri je redar našei ležečega pred gostilno v ul. Barriera vecchia št. 3 človeka, popolnoma pijanega, ki je imel veliko rano pod levim očesom. Dal ga je spraviti v bolnišnico. V svoji pijanosti ni znal ničesar povedati, pač pa so nekatere priče izpovedale, da je ranjenec uek Fran Bukovac, star 35 let, stanujoč v ul. Belvedere št. 41 in da so ga trije ljudje pretepli in potem butnili ob tlak. Policija poizveduje. Koledar in vreme. — Danei: Dev. Marija Earmelska. Jutri: Aleš sp. Temperatura včeraj ob 2. uri pop. -f- 24.0 Cels. — Vreme včeraj : lepo, deloma oblačno. Vremenika napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. — Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah priredi prihodnjo nedeljo, dne 18. julija t. 1. pevsko-tamburaško zabavo v prostorih „Novega koniumnega društva" v Barkovljah. Eer ie bo na tej zabavi nabiralo denarne prispevke v prid štrajkujočim v Ajdovščini, pričakovati je obile udeležbe od strani delavcev Trsta in okolice. Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu Jahalni oddelek ima v soboto ob 8. uri zvečer sestanek v restavraciji „Balkan". Novi jahači dobro došli. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi nepreklicno dne 8. avgusta t. 1. dvajset-letnico svojega obstanka in ne (kakor je bilo objavljeno) na 1. avgusta, ker se tega dne umakne na ljubav bratskemu društvu „Lipa" v Bazovici. Vspored bo objavljen pravočasno. Toliko na znanje vsem bratskim društvom. _ Mar. delav. organizacija Skupina delavcev Lloydovega arsenala in tehničnega zavoda. TOVARIŠI! DELAVCI l Vže 6 tednov ie borijo naši tovariši v Ajdovščini proti svojim izkoriščevalcem, akcijski družbi ajdovske predilnice. Tekom tega časa so tržaški tovariši pokazali, da se čutijo solidarnimi se svojimi trpini v Ajdovščini. Vabimo Vas tudi mi, tovariši, da nedeljski počitek žrtvujete dolžnosti solidarnosti in človekoljubij u. Prihitite vsi na vrtno veselico v prid štrajkujočim v Ajdovščini, ki ae bode vršila prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne na vrtu Konsumnega društva pri Sv. Jakobu. (Campo S. Giacomo št. 5.) Trst, dne 14. julija 1909. ZDRUŽENA ODBORA skupin delavcev Llojdovega arsenala in tehničnega zavoda. Vesti iz Goriške. Ajdovščina. — Delavstvo ajdovske predilnice in barvarnice, sedaj v stavki, izreka vsem dragim rojakom širom domovine globoko zahvalo za sočutje in za podpore v teh časih. Posebno se pa moramo zahvaliti dragim rojakom v Trstu in našim zlatavrednim tovarišem od N. D. O. v Trstu. Dragi tovariši! Ne le z besedo, ampak z dejanji prihiteli ste na pomoč nam, ki smo, ne le iz lenobe in mržnje do dela to opustili, marveč siljeni smo bili v to po mnogo let trajajočem trpinčenju. O naš h mukah je svet ža mnogo slišal. Navesti hočemo Še polno slučajev, vse resnične. Seveda se je v teku let polno ljudi razšlo drugam na delo; mnogo jih je tudi umrlo ; ti ne govorijo več. — Sedaj si je delavstvo poiskalo zaslužka izven tovarne. A še sedaj nas ne pušča]o na miru. Glavarstvu nas slikajo kakor nevarne razbojnike ; kjer smo na delu, naa opravljajo, da niimo za nič, da smo pijanci, moralno propadli ljudje; aploh ljudje od katerih je treba biti 10 korakov daleč. V Vipavi je županstvo najelo več stavkajočih delavcev predilnice za delo pri kopališča. Brž je prišel tja g. M. od predilnice in pozval g. župana, naj teh delavcev vendar ne obdrži na delu, aaj niso za nič! Slavno občinstvo in c. kr. oblastnije 1 Vam hočemo povedati, kako ao nam odtegovali prislužke kar brez vsacega povoda; kako ao naa svojevoljno kaznovali z denarnimi globami, posebno oni nesrečni Kovač. Vsi amo edini, da tajim ne bi mogli delati več pod VsM Dioda, prodaja s 30-40 ofl sto popustu IV Razprodaja vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez Istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH In STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN ,TRST, C0RS0 32 Novo pogrebno podjetje (H.stimeiindr.> z bogato opremo^ za vsakovrstni pogreb in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev i i umetnih cvetlic, perle, porcelana. ZALOGA VOŠČENIH SVEĆ. — Prodaja na debelo in drobno. Se preseli meseca julija t. i. v Corso štev. 49. blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni).___ Mnenje g. Dra. Barona Seiller-ja primarija bolnišnice Sv. Elizabete na Dunaju. --» + %--— Goap. J. SBRRA VALLO Trat. Vaš izdelek Železnato Kina - Vino Serravalo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) je izvrstno krepilno sredstvo, katero jako rad predpisujem toliko v bolnišnici, kolikor v privatni praksi, in s katerim sem dosegel jako povoljne uspehe. Dr. R. Seiller. B Zaloga cementa ^ fi Tovarne Portland - Cementa ••■ _ ^Hs? društvo z om. Jam. v Spljetu — COmeUtlllli plOSC ■■ SIL VIO MLO88I j! Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. II Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk ■ ■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Mira m are 9. ■ V moji pekarni ae vdobi vsaki dan 3 friSen kruh In ae dovaža vsak čaj tudi na dom. - Dobi se tudi najfin. moke iz naj bol JS i h mlinov, biSkote in posebno pa apecij&liteto za čaj. Dobi ae tudi veliko izbero buteljk, ruma in vsake vrste daja. Vso po najnižjih cenah. — Spoitovanjem V. SKERK. pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton NOVI DOHODI. V dobr oznani prodajalnici oblek Alla citta di Trieste, Trst Velik, izbera moStih oblek od K 14 do 44, dedkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 18. Zaloga ta- ln Inozemskega blaga za, obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in arajc ca delavce, po neveijetno nizkih cenah. ——^——— „Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torrente) Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Angelo Palma TRST, ulica Glosue Curducci 20, kjer najdete solld. blago po najnižjih, conah. ^ Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOfOČeilCem IZZ prejennih sob, posebne olajiave ,'. ------———- Stran IV ..EDINOST1' št. 198 V Trstu, dne 16. julija 1909 i»to itrebo. Nasprotatro do tega moža ae je zbiralo »kozi mnogo let. Vodttvo naj le poikuai par mesecev brez nje^a in videlo bo irečo in zadovoljstvo vsega deiavstva. Z veseljem pojdfe delavstvo na delo in opravljalo bo isto po predpisih v kori,t gospodarjev. Dokler je pa Kovač notri, ne moremo se premagovati in ne g r e m o na delo. Ako ga g. višji vodja Amsn ne more popolnoma odsloviti, naj ga da v Ronke, naj t*in malo ckusijo to šibo. In g. Ganza prosimo tudi preč. Je preveč nasilen, tako, da človek, ki gre z'lutraj na delo a celimi udi, ni' g"tov, da mu j'h tekom dneva močni g. Ganz polomi. Za diuea se še enkrat zfchvfiljujrmo slav. občinstTU in dragim stanovskim tovarišem, ki imajo soču- ja do nas, ter se ]im priporočamo, Ga ostaLfjo naši pcdpcmiki. Hvaležni delavci ajdovske predilnice v stavki. Iz Nabrežine, V nedeljo dne 18. t. m. priredi tukajšnje pe*iko društvo „Nabrežina" i a občinskem treju svcjo običajno tombolo z dobitki 100 in 200 kron. Postirezce srečke po 40 vinarjev. — Začetek tombcle ob o. uri po peludne. Pred in po tomboli bo pod kostanji ples, pri katerem bo scirala nabrež:nsl»a gedba. x Česa Je kmetu treba ? Kmetje pri nas navadnj misilio, da so že dobri gospodarji, če znajo čvrito kopati in crttJ. Vendar temu ni tako. Naj si je kmet še tako dober delavec, če ni strokovno izobražen ne mere biti dober gospodar. Ravno ta stan potrebuje največ zninia. Kmet mora poznati s?ojst?a onih ra tiin, ki jih misli pridelovati, da mu je mtjžno pridobivati od n ih z majhnim trudom in primeroma nizkimi stroški obilen pridelek, to ]e tak, da se mu delo resnično izplača. Z ati mera, kako rastline restejo, kakšne soovi dobivajo iz zemlie in kako jih pretvarjajo ; vedeti mora, kaj potrebujejo živali za svoje življenje, kako ce krma v živalih spreminja, kako delati, da se ohranijo živali zdrave in čile. On mera biti torej pravi naravoslovec ! Kmet pa ne sme biti zadovoljen s tem, da dosti pridela, marveč mora svoj pridelek tudi spečavati z lakhoto in za čim boljo ceno. Znati mera torej tudi računati, katera rastlina mu donaša več dohodkov, s katero dela v izgube. On mora biti torej tudi dober trgovec. Razun tega mora poznati razne zakone, ki se tičejo njegovega posestva ; biti mora torej tudi nekoliko jurist. Vse to, kar je potreba znati kmetu za njegov prihodnji stan, dobiva lahko v kmetijski šoli. Ta šola je pravi vir, iz katerega zamore kmet zajemati dobre nauke, ki jih potrebuje na