Maribor, dne 21. novembra 1913.
Letnik V
Štev. 134.
Naročnina listu : =
Celo leto .	.	K12--
Pol leta .	.	„ 6'—
Četrt leta .	.	„	3-—
Mesečno .	.	„	1'—
Zunaj Avstrije : =====
Celo leto .	.	K 17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
Ne izseljujte se!
Ilirski škofje — pod ilirsko metropolitiio (spadajo: metropolit nadškof goriški, škof ljubljanski, škof tržaško-koprski, škof poreško-puljski in škof krški — so izdali krasen in globoko zamišljen skupen pastirski list o izseljevanju. Pastirski list je zelo aktuelen, kajti izseljevanje se strajšmo širi in že naravnost o-grožava naš narodni obstoj. Sicer pri nas izselje,-valna strast še ni tako zagospodovala, kot drugod po 1 slovenskem 1 ozemlju, vjendar moramo z žalostjo priznati, da je v zadnjem času jeja nevarno naraščati. 'Zato v naslednjem priobčujemo glavne misli pastirskega lista in sa,mo želimo, da bi prisrčne besede ilirskih škofov imele blagodejni vspeli. Pastirski list pravi:
Sveta dolžnost nam je, da tu najprej, opozorimo svoje vernike na nevarnosti in žalost/ne nasledke, ki grozijo izseljencem v verskojnravtnem ozfiru. Dokler je mlad človek doma v krogu svojih, pod nadzorstvom dobrih stari še v in duhovnega paistirja, obiskuje rad domačo cerkev ter spolnjuje krščanske dolžnosti. Ko pa se preseli v tuje kraje, postane pa sam sv oj, neodvisen, brez vodstva in podvržen v-plivu novih razmer, ki ga obdajajo.
„.Največja nesreča“, tako piše neki frančiškan iz Brooklynaj, .„največja nesreča za naše ljudi je, a-ko pridajo v naselbine, kjer ni slovenskega duhovnika, ali gredo v gozde, ali na farme, kjer ni katoliških cerkva. In če so morda v teh krajih katoliške cerkve, se naši ljudje ne zmenijo zanje. Slovaki in Poljaki, ki so se izselili v Ameriko, vprašajo najpo-prej, kje je katoliška cerkev in gredo tja, četudi besede ne razumejo. Ako jih je količkaj več, prosili bodo dotičnega župnika, Ida. jim> preskrbi za velikonoč spovednika. Slpvenec se za to malo zmeni. Ako so njegovi predniki ustanovili kako slovensko katoliško društvo in so v njem kaki dobri možje, se še nekaj skrbi za opravljanje verskih dolžnosti, ; drugače pa se slovenski naseljenec malo briga za vero in cer-1 kev. Silno žalostno je videti take naselbine, kar z-jokati se je nad njimi. Ko je neki naš misijonar	o
velikinoči prvič prišel domov iz takih naselbin,	je
vskhknil: ,„Sram me je bilo, da sem Slovenec! To-liko podivjanosti, nemoralnosti, pija'nčeiv’ajnjja, kakor v teh naselbinah, nisem še videl.“
Silno veliko škoduje našim ljudem razvada, ki so jo prinesli seboj iz stare domovine, namreč hoditi v nedeljo v gostilno. Anglež in Almerikanec porabi-
ta nedeljo, da se dobro prespita, gresta v cerkev, popoldne pa citata na hodniku pred hišo velike (nedeljske izdaje listov. Slovencu je pa nedelja dan, da gre obligatno v gostilno.
Drugo zlo za izseljence je skupno stanovanje, ki se imenuje „jboarding-house“, to je .hiša, kjer ima en imož s svojo ženo več moških na stanovjanju in hrani. Gospodar hoče, da tudi njegova žena kaj zasluži. Zlato ;vzarine mož večje stanovanje in kakih 10 do 25 fantov in mož na „board“, katerim preskrbuje žena hrano in perilo proti primerni odškodnini. To skupno stanovanje je v nravnem oziru zelo nevarno, posebno oženjenim. Koliko prokletstva, lin celo pobojev so rodili ti amerikanski „boarding-fhousi“, se ne da popisati.
Na nekaterih krajih Goriškega! jin ; sosednega Kranjskega se je udomačila razvada, da gredo mlade maltere v Egipt kot dojilje, dekleta, pa kot služkinje, pestunje, sobarice. SkuŠhja uči, da se ene ah druge večkrat pokvarijo, divje žive, ali celo zaradi ženitve od katoliške cerkve odpadejo. Že parkrat se je zgodilo, da je katoliška Slovenka; postala moha-medanka.
Tudi na Vestfalskem je., kakor pripovedujejo naši misijonarji, med slovenskimi delavci zavladala verska mlačnost in brezbrižnost, tako da se jih tudi mnogo odtuji katoliški cerkvi in slovenski naši narodnosti.
Silno veliko izseljencev pokvari slabo časopisje. Izmed 12 slovenskih listov, ki izhajajo v Ameriki, sta le dva katoliška:. .„Amerikanski Slovenec“ in „Ave Marija.“ Drugi so pa vsi odločno rdeči, ali pa rdeče pobarvani. Njih vpliv je pogubonosen ; zato bo treba resno ukreniti, da se vpliv teh listov; nekoliko omeji.
Versko mlačnost pospešujejo! tudi nekatoliške šole, v katere pošiljajo Slovenci svojo deco, ako nimajo svojih šol, in naposled mešani zakoni. Katoliška cerkev je vsled teh žalostnih razmer samo v Zedinjenih državah severne Amerike- izgubila doslej več kot 12 milijonov svojih udov. Ah ni to strašna izguba in nesreča za katoliško cerkev in dotične odpadnike ?
Nič manj pOgubonosno je prekmorjsko izseljevanje v gospodarskem oziru. Zlgubo, veliko Škodo trpi naša domovina s tem, da ji izseljenci odtegnejo svoje telesne in duševne moči. Država vrh tega izgubi toliko vojakov. Delo je kapital in ves ta kapital delavnih moči se vsled izseljevanja odtegne naši
državi v korist druge države. Dlan in um naših državljanov pospešujeta razvoj obrtnije in poljedelstva v tujih državah, med tem, ko pri nas oboje peša.
Naši ljudje mislijo, da leži v Ameriki toliko zlata in srebra na cesti, da ga kar v prgišče zajemaš in naenkrat obogatiš. Ali' svetle amerikanske dolarje je treba ravno tako kakor pri nas trdo zaslužiti. Ko bi kateri tako pridno doma delali, kakor na tujem, bi še prej obogateli. 'Ce pa kdo ne zna v Ameriki varčevati, kakor Italijani, ki pošiljajo ah prinašajo vsako leto milijone domov, mu ne pomaga nobena še tako dobra služba, ali plača-,
Razun tega govori pafstirski list tudi o veliki narodni in socijalni Škodi, katere nihče ne more prezreti. Konečni pačun je tedaj: par kron dobička — na drugi strani pa ogromna narodna, verska, gospodarska škoda-, ki se ne da nikdar več popraviti. * *
*
Upamo, da bodo te tople besede naših cerkvenih pastirjev imele prav obilo dobrega sadu in bodo marsikoga odvrnile od preteče amerikanske nesreče.
Studencam na noge!
Studenci, 20. novembra 1913.
Bilo je pred približno enim letom — dne 17. in dne 20. decembra — ko so bile v Studencih občinske volitve. Tiakratni, kakor tudi sedanji vodje nem-škonacionalne lutrovske klike so same učene glave. Te učene glave so vodile vse volitve in vse predpriprave za iste. In zgodilo se je, da so prišli priprosti delavci in dokazali ,.lučenjakom“, da ne poznajo paragrafov. Po našem rekurzu na namestništvo je morala občina razpisati nove volitve. Tako da stojimo sedaj pred novimi volitvami.
Dosedanje gospodarstvo je pod vsako kritiko. Delavec in njegove potrebe, njegove dolžnosti in obveznosti in pa pravice (teh je p pes n e to malo) stoje z osebami sedanjih mogotcev v popolnem nasprotstva Kaj je tem ljudem mar blagor občine. Da le zadostijo svoji nacionalni strasti, pa če gre potem magari vse narobe, so že storili svojo dolžnost. Oglejmo si na primer občinske finance. Šteti gotovine se že menda ne bi splačalo, ker smo prehitro pri kraja. Ostanejo nam dolgovi. Kaj naj rečemo o teh? Da so ogromni, strašni in da so sad gospodarskih veleumov v naši občinski upravi.
Lansko leto smo pisali, Če se ne motimo, o nemški dekliški šoli, ki je jasen dokument za gospodar-
PODLrlSTEK.
Franc Jurij Miklošič.
(Ob stoletnici njegovega rojstva.)
Poleg Einspielerjeve ; in P re logo v e stoletnice rojstva spomnimo se še velikana na ■ jezikoslovnem polju 'Miklošiča, svetle zvezde na znanstvenem nebu. Rusi so se čudili, da ve on, ki ni Rus, bolje po rusko jzaviti, kakor ruski učenjaki sami; če se je vnel med učenjaki na- Boljgarskem, Srbskem, Češkem ah Poljskem slovnični boj, so djaph: „poglejmo v-Mi-klošičeve knjige, kakšnih misli je on ,o tem.“ Lahko dvigamo glave po koncu, da (je dala Evropi tolikega moža — slovenska, kmečka hiša.
Dne 20. novembra 1813 is,e je harodil v vasi Radomerščak, jlol ure od Ljutomera, ('kamor so -se preselili stariši, ko je bil Franc štiri letaj star. V domači abecedni šoli je brzo pokazal, da bo nekaj iz njega, Bil je vedno prvi. S pomočjo očetovega brata,. župnika v Središču, so ga dali v latinske -šole v Varaždin, odkoder se je po dveh letih preselil leta 1826 v Maribor. Bil je zopet vedno prvi. Vsega, se je vtopil v učenje in da ne bi zjutraj zaspal, si je deval trdo poleno pod glavo. Na visoki šoli v Gradcu se je seznanil nz veleslavnimi možmi:' St. Vraz (ki je nanj pesmi koval), Murko, K{vas,i Kosar, Klaj-žar . . . Nauke j,e izvršil „summa cum laude“ — z največjo pohvalo.
Profesorja L-ikavca so bili leta 1836 iz Gradca zapodili, istega naslednik Polsterer je rano umrl in iz šolske klopi1 je šolska oblast na kateder pozvala 241etnega doktorja modroslovja 'Miklošiča. Učil pa je blizu dve leti v Gradcu. 'Že kot dijak je potoval v Ljubljano. Tam se je seznanil s Čopom, Kastelicem in Prešernom.
Profesura mu ni ugajala. Napotil se je na Dunaj ter postal tam doktor pravoslovja, hoteč biti {ad-
vokat. Vstopil je v pisarno dr. Bacha, očeta poznejšemu ministru. Seznanil in sprijaznil se je bil s Kopitarjem. Dasi je bila, ta zveza le kratka, se je posrečilo Kopitarju, odvrniti Miklošiča od paragrafov. Poskrbel mu je cesarsko službo v dvorni knjižnici. Zdaj je bila riba v sveži vodi. Že eno leto po Kopitarjevi smrti je izdal Miklošič učeno delo (Radioes), o katerem so nevoščljivi učenjaki trdili, da- ga je u-grabil iz zapuščine rajnega Kopitarja. Temeljito jih je zavrnil zlasti s tem, da je leto za letom, {kakor iz rokava, trosil učene knjige, katerim niso mogli1 oporekati, še manj njegovih' naukov ovreči niti najhujši nasprotniki. Poglavitna vira njegove učenosti sta bila staroslov.e-nščina in narodni jezik ljudstva v svojem zgodovinskem razvoju. Po svoji točnosti, zanesljivosti lin izvirnosti presega 'Miklošičev način razc iskavanja celo Grimmovo in Diezevo delovanje pri Nemcih.
Leta 1850 je želel ustanoviti gl a šil o (za slovan-ščino; [(Novice št. 3). Leta 1848—1849 je vprašan od ministra; grofa Thuna (poleg Slonišeka) sodeloval še pri ureditvi prostorna rodnih šol; ' lefia 1853 je začel izdajati berila za srednje Šole; poprijel se je težavnega dela, sestaviti slovensko-nem'ški slovar; {izdajal je glase- in oblikoslovje: za, svojia predavanja na univerzi je zložil ročno knjižico ter etimolojgičen slovar slovanskih jezikov. Leta, 1856 je priobčil Srbom njih listine iz leta 11891—1618 v knjigi ^Monumenta serbica.“ Bogate dunajske zbirke in knjižnice mu niso zadostovale. Preiskoval je arhive 1 v Carigradu, na Italijanskem, Francoskem in Nemškem; prepotoval je Istro in Dalmacijo, poslušajoč narodno govorico, preiskal dubrovniški arhiv, se oglasil v Crni-gori, kjer pa mu niso zaupali in vse pred njim — zaklenili.
Za svoj trud je dosegel vsestranski — znanst-.veni in družabni vsoeh. kakor malokateri slovenski mož. Takoj za Kopitarjem je postal presojevalec cenzor — slovanskim, rumunjskim, novogrškim spi-
som in se trdno oprijel stare indiščine, podlage slo-vanščine; študiral je albanščino (da\nes ibijjo mjfl rabili), ogrščino, ciganščino, srbščino poleg hrvaščine, poljščine, češčine in ruščipe, francoščine, angleščine in laščine.
Leta 1849, je postal izredni, leta 1851 pa redni profesor slovanščine na dunajskem vseučilišču. Leta 1851, 1856 in 1865 je bil dekan, leta 1854 rektor dunajske visoke šole. Važno predsedniško v izpraše-valni komisiji za srednješolske profesorje je opravljal četrt stoletja (1854—1879). Leta 1850 mu je podelil cesar zlato svetinjo za učenost in lumetnost, leta 1851 mu podaril zlat prstan z brilaoitiom; 1 leta 1861 ga je pozval v gosposko zbornico, leta 1863 je dobil viteški red sv. Leopolda ih lata 1864 je postal vitez z dednim viteštvom. Leta 1848 so ga izvolili v šent-lenartskem okraju ' za državnega poslanca; ' na Dunaju je predsedoval „Sloveniji“ in kadar je bival v Ljubljani, m.u je tamošnje „(Slovensko društvo“ preskrbelo akademijsko legijo, čalstno stražo pred sta-novanjem v Rudeževi hiši na Starem trgu..
Dne 2. septembra 1883 so učenjaki in neučen-jaki ob 6000glavni ljudski množici v Ljutomeru slavili med nebrojnimi brzojavnimi pozdravi ' njegovo 701etnico rojstva.
Po postavi bi se bil moral umakniti zavolj starosti iz šole, Miklošiča pa je vlada naprosila in je služil še eno leto, zvest Dunaju, Čeravno‘so ga bili zelo vabili na visoke šole v Vratislavo, Berolin in drugam. V pokoj je stopil lieta 1884.
Marljivo je deloval najprej v državni, pozneje v gosposki zbornici, kjer je bil — strmite — poročevalec v vojaških rečeh. Zlaradi (tega posla je postal, do sedaj pač redek slučaj, dasiravno zaveden in naroden Slovenec — tajni cesarjev Svetovalec.
Osebno je bil ponižen, dobrotljiv in vedno v dejanju in življenju zaveden katoličan. Umrl je dne 7, marca 1891.
Profesor nemškega jezikoslovja v Berolinu —
sko nezmožnost n emško-nacionalniih mogotcev. Letos pa posežimo malo bolj nazaj. Vprašamo samo, kako in kdaj se je vprašalo volilce, če so tz novo stavbo zadovoljni? Se le ko je cela (ropotija bila na pol sezidana, se je sklicalo volilce, da bi glasovali za šolo, ki se je pa že dvigala iz tal. Dobro se še spominjamo, da je bilo celotno delavstvo odločno proti imenovani šoli in je le par nemškjih, oziroma ker teli ni, nemiškutarskih zaslepljencev, [glasovalo za šolo. Studeniško delavstvo bi si dalo pač močno klofuto, ako bi dalo takim škodljivcem ljudstva; svoje — glasove !
V „Marburger Zeitung“ od dne 15. novembra, je priobčil znani „strammer Brunndorier“ dolgovezen članek, kjer koče po ovinkih, farbati celotno delavstvo z neresnično frazo, da smo mi vzeli občini mir, tisti mir, ki je tako potreben za razvoj občine in da mi nimamo srca za delavca, ki s trudom služi kruh za-se in za svojo družino. Seveda mi k temu nič ne pripominjamo, ker sami vemo, iz ' katerih slojev so naši somišljeniki. Slovenci, ki smo že od nekdaj tu, si od teh nevednih ljudi, večinoma privandrancev, ne bomo pustili nazivati za privandrance. Kar se pa tiče taktike pri nastopu bodočih občinskih, volitev, je to naša stvar. Kot stranka, katere namen je, zmanjšati na slovenskih tleh vpliv ■' in moč 1 privandranih tujcev, ki sejejo razdor med prebivalstvo, bomo storili svojo narodno dolžnost 'Skrbeli bomo, da se z našo pomočjo pomete z dosedanjimi neomejenimi gospodarji temeljito.
Rredno končamo svoje poročilo, naj omenimo še naše šolske razmere, ki so pač najžalosjtnejše poglavje. ,Iz krajnega šolskega sveta je izgjinila naj-zadnejša senca katoliškega vpliva. Učiteljstvo je tudi izbrano po okusu naših nemjškon aeion al;nih protestantov. Ni se torej čuditi, da je studenjška mladina razupita daleč na okrog radi svoje razposajenosti in podivjanosti. In kako pa bi tudi ne bila! V nežna srca otrok se vceplja srd do jezika, v katerem občuje doma otrok s svojimi stariši, pospešuje se verska brezbrižnost in navaja otroke tako k neolikanosti in vse to z vednostjo faktorjev, katerih sveta dolžnost bi bila, gledati strogo na to, da se vpoštevajo pred vsem avstrijski ljudskošolski predpisi. Včeraj, 1 dne 19. t. m., se nam je nudila jako žalostna slika. Nek orožnik je gnal štiri nedorasle fantičke, vse Še u-čence studeniške šole. Kaj rečete k temu, gospodje: Fischer, Mayer, Hallecker? Ali niso to učenci vaše šole ? In gnali so jih radi tega; ker so surovinsko, kakor so navajeni, pobili nekaj šip na sicer nemški napravi in so vlomili (!) v zapuščeno misijonsko hišo. Take otroke torej vzgaja studeniška šola in vi stariši, pošteni krščanski stariši, (gledate mirno, kaj se godi z vašim najdražjim zakladom, vašimi otroki. Stariši! Vzdramite se! Od vas je odvisno, v kake roke položite občinsko krmilo, ker s tem bodete tudi v krajnem šolskem svetu napravili konec sedanjemu gospodarstvu.
Končujmo! Limance, s katerimi poskušajo razni verski in narodni odpadniki poloviti lahkoverne ljudi, so iste, kakor pri zadnjih volitvah in ne bomo o tem izgubljali nobenih besed. Saj ljudstvo, naše delavstvo, dobro pozna ljudi, kateri se z njim šalijo in igrajo, kat,eri ga ne poznajo drugače, kakor pri plačevanju visokih davkov in pri volilni urni. Naše stališče pri predstojećih občinskih volitvah smo jasno označili in povdarjamo Še enkrat, da je naša parola: Na tla s škodljivci in izkoriščevalci delavstva.
Miillenhof — je Miklošiča nazval:	„jnajvečji jeziko-
slovec svoje dobe na zemlji“; profesor romanskih jezikov na Dunaju Mussafiai je v javnem predavanju izjavil, da je bil Miklošič „inajvečji jezikoslovec v 19^ stoletju.“
Bodimo ponosnima take može, kakor so: Jurij baron Yoga, plem. Močnik, Andrej Einspieler, dr. Matija Prelog, A. M Slomšek in vitez Miklošič ! — a posnemajmo jih tudi v učenju svojega jezika, v ljubezni in spoštovanju do staročastitljive slovenščine. Nobenega jezika človek ne pozna prav — torej tudi lastnega, domačega ne, če se ga marljivo ne riči. Da bi nam iztrgali ljubezen, spoštovanje in navdušenje za naš lasten jezik, za to nam branijo močnejši sosedi, se ga vsaj za silo priučiti v šolah. — Neuke, nas lažje zarobijo, pohlapčijo, usužnijo, odtujijo domovini, rodu, jeziku ... Na naših podrtijah in razvalinah si pa sebi grade >vile in palače ter kopičijo ob žuljih slovenskih rok b,hemški kapital“ — duševni in gmotni.
V zbor učenih, vedi slava, stopi moder, bistra glava, vse jezike sveta zna . . . na katedru grom beseda zvezde šteje, pravdo da, svet posluša modrovine, se začudi koncu tmine.
Kdo je mar?
Taka glava — korenine je slovenski oratar.
Po K. Glaserju M. V-č.
rv	v •%
Značaji.
(Po ital. izvirniku.
Imel sem nekako dvanajst let, ko sem se pripravljal, da sedem k večerji v krogu svojih domačih. Tedaj so opazili, da. je zmanjkal v jedilni shrambi
Vse, kar trezno misli, naj stopi na plan in pogubo-nosna vladajoča lutrovska klika bo poražena in prebivalcem velike občine Studenci bo zasijala lepša bodočnost !
Slovenski volilni odbor.
Delegacija.
Dunaj, 19. nov.
Danes so imele delegacije svoj veliki dan. V opoldanskih urah sta bili sprejeti najprej ogrska in potem avstrijska delegacija ' na dvoru, kjer je imel vladar svoj prestolni govor. V, poznopopoldanskih lirah je pa podal naš zunanji minister grof Berchtold V zunanjih odsekih obeh delegacij svoj ekspoze, Čeprav je že prepej udomačena navada, da se iz teh dveh enancijacij ne zve veliko novega, zlasti grof Berchtold je zelo zapet. Njegovi govori so sicer po obliki zelo dovršeni in tudi gostobesedni, povedo pa zelo malo. Stara resnica, da je glavna lastnost diplomatov, veliko govoriti, toda malo povedati, se potrjuje tudi pri njem. Kljub vsemu temu se pa smatra oba govora za političen dogodek in se en ali dva dni bavi časopisje ponajveč, samo s tem materijalom. Tako je tudi zdaj. Politična javnost stoji pod vtisom obeh govorov ter ju secira do zadnjih podrobnosti.
Avstrijska delegacija bo pričela s svojim delom prihodnji teden, ko bodo zborovali razni odseki in se bo vršila debata o Berchtoldovem ekspozeju v odseku za zunanje zadeve. Ta pavza do prihodnjega tedna ima svoj vzrok v prvi vrsti V poljitični galantnosti. Ogrom kot gostom se hoče pustiti prednost. In zato bo tudi imel vojaški odsek ogrske delegacije jutri sejo in bo podal vojni minister Krobatin svoj ekspoze. Zunanji odsek ogrske delegacije bo pa pričel že v petek z debato o Berclijtoldovem ekspozeju.
Prestolni govor.
Dunaj, 19. nov.
Cesar je sprejel na dvoru danes ob 11. uri dopoldne ogrsko in 1 ob 12. uri avstrijsko delegacijo. Cesar je bil obdan od najvdšjihi dostojanstvenikov, skupnih in avstrijskih ministrov. 1 Predsednik avstr, delegacije, delegat dr. Leo, je nagovoril cesarja, i-menom delegacije.
Izvajal je, da se je v zadnjem 'težavnem času za monarhijo bolj kot kdaj prej pokazala mogočna zavest, da le obstoj mogočne Avstro-Ugrske tvori garancijo za mir Evrope. Znani miroljubnosti cesarja se je zahvaliti, da ni prišlo do krvavih zapletljajev. Delegati so trdno prepričani, da se more Avstrija razvijati le na podlagi pravičnosti in enakopravnosti za vse narode. Armadi smo za njeno pripravnost vsi odkritosrčno hvaležni. Mi bomo vojaške predloge vestno proučili,, toda povdarjati moramo, da so zadnji dogodki na gospodarski položaj prebivalstva zelo neugodno vplivali. V, interesu države je, da se ljudsko blagostanje s pametno gospodarsko politiko spet utrdi. V cesarju pa slavimo zaščitnika miru in dobrega očeta vseh avstrijskih narodov* ter prosimo Boga, da ga ohrani še dolgo zdravega in čilega. Končal je s trikratnim klicem „Slava“1,, katerega so delegati navdušeno ponovili.
Cesar je nato odgovoril s sledečim prestolnim govorom :
„Sprejemam izraze vdanosti s toplo zahvalo in odkritosrčnim zadoščenjem.
neki prigrizek. Vsi pogledi so se uprli na mene, ker so me imeli po pravici splošno za sladkosnedeža. A to pot v resnici nisem bil jaz kriv niqesar; zato sem tudi očetu, ki je večkrat obrnil va-me vprašalne poglede, trdovratno odgovarjal:
„Jaz nisem nie vzel.“
Imeli so me za lažnika in me pognali, ker sem venomer zatrjeval svojo nedolžnost, v kotiček moje spalnice, kjer sem stokal in se jezil). Nedolž/en sem, nič drugega nisem rekel, kot sveto resnied in zdaj se zgodi, da ostanem brez večerje. Brez večerje sem se torej spravljal spat in si ponavljal v postelji še besede :
Brez večerje Če boš spaval,
Vedno se boš premetaval.
Meni se je zdelo, da sem dobro spaval prav do jutra; kar naenkrat, ravno ko sem sanjal, da stoji pred menoj poln krožnik samih zabeljenih makaronov. začutim, kako me nekdo zgrabi in mi zada silen udarec, tako da sem se vzdignil in kleče vzravnal v postelji.
Komaj sem se zavedel in izpregledal,, že zagledam očeta s šibo v eni roki, z drugo pa me je trdno držal za ramo in mi prete velel, naj popravim laž prejšnjega večera in se skesam. Ta ukaz, in te pretnje, posebno pa ta Šiba, ki sem jo videl vihteti in žvižgati po zraku, in že sem čutil bolečine ;po sebi. Povejte, kaj bi bili storili vi, dragi moji! Uaz! sem postal bojazljiv. Priznal sem greh, ki ga nisem storil, in se tako uklonil iz strahu pred čim hujšim.
Ce kdo med vami, dragi mladeniči, misli, da bi storil ravno tako, naj reče: Ni li res, da se včasih pripetijo v življenju iznenađenja, za kastere nismo nikdar pripravljeni? Dobro torej; Če dobite kdaj, ■ kakor jaz, po krivem udarce, vam povem: : Uhranite pogum, dragi mladeniči, ne mislite, da ste uničeni. In če padete enkrat, vstanite takoj in se popravite !
Vojni zapletljaji na Balkajnu so se končali s končano drugo balkansko vojno. iTiekom te krize je moja vlada stremila za tem, čuvati politični in ekonomski interes monarhije pred škodo in delati na to, da se na bližnjem vshodu položaj, konsolidira.
Z ozirom na veliki pomen, ki ga ima Jadransko morje kot edini izhod trgovine i naše monarhije, je gledala moja vlada, posebno na rešitev albanskega vprašanja. V popolnem sporazumu z zvezno (italijansko vlado 1 smo priporočali na londonski konferenci veleposlanikov ustanovitev neodvisne kneževine Albanije ,ter smo mogli pridobiti pri tem podporo in soglašanje velesil za naše prizadevanje.
Naše razmerje napram vsem velesilam je trajno prijateljsko. V resnem času se je izkazala zveza, ki nas veže v blagor naših narodov že desetletja z Nemčijo in Italijo, zopet kot trdno zavetišče evropskega miru.
Nedavni obisk nemškega cesarja, ki me je zelo razveselil, je nov dokaz tesne prijateljske zveze med nami in Nemčijo.
Redni polletni proračun moje vojne uprave se giblje v normalnih mejah. Vsled zvišane vojne prL pravljenosti po zimi pa so 'narasli mnogo večji izdatki. Ti se vam bodo predložili kot večji zahtevek, ter ga priporočam vašemu vpošitpvanju in patriotič-ni dolžnosti.
Najzvestejše vršeč svojo dolžnost, .je moja oborožena sila pod težavnimi razmerami v mojo polno zadovoljnost izvršjja nalogo, ki se ji je stavila vsled resnosti dogodkov na Balkanu* 'Oprta na preizkušeno pripravljenost moje vojske, yojne mornarice in obeh domobranstev, je bilo moji vladi mogoče, uveljaviti svoje postavljene cilje z mirnimi sredstvi.
Kljub vojnim dogodkom 1 v sosednih deželah, vendar kulturni in gospodarski (razvoj Bosne in pa Hercegovine ni bil moten. Sprejetje zakona o gradnji železnic v bosanskem saboru, ki naj prinese obema deželama iz političnih in gospodarskih vzrokov nujno potrebne prometne zveze, je dokaz zrelega razumevanja tega ljudskega zastopa ! za vejike, interese monarhije.
Računajoč na vašo uvidenost in ! na vašo pa-triotično vnemo, ki jo boste pokazali pri rešitvi stavljene vam naloge, vas pozdravljam kot dobrodošle.“
Po prestolnem govoru se je spustil1 cesar v kratek pomenek z dr. Leonom in je kmajllu .nato zapustil slavnostno dvorano, spremljan ' od:1 živahnih pozdravnih klicev delegatov.
Berchtoldov ekspoze.
V	odseku za zunanje zadeve ogrske delegacije je ob pol štirih popoldne podal zunanji minister [grof Berchtold sledeči ekspoze:
V	pozni jeseni vršeče se, delegacijsko zasedanje preteklega leta je stalo že v znamsenju velike o-rijentske krize, ki je dovedla od tedaj do popolne preobrazbe na balkanskem polotoku! in katere zadnjih posledic tudi še danes ne moremo spregledati.
Nato je skušal opravičiti svojo politiko in je trdil, da je zasledoval sledeče smeri svoje politike: samostojno Albanijo, prosto Adrijo in ustvaritev dobrih stalnih razmer na Balkanu. Zelo obširno pa je Berchtold govoril o svojih albanskih vspehih nasproti Srbiji in Crnigori. Naglašal je, da se je Av-stro-Ogrska pri konferenci v Peterburgu odločno zavzela za rumunske zahteve. U naših sedanjih razmerah z Rumunijo je izjavil, da spremljamo Rumun-ce z najtople|šo simpatijo.) Koliko smo) pa mi Ru-muncem simpatični, ' to je pa drugo vprašanje. A Berchtoldovi' predniki so o Rumuniji - 'takoj po tro-zvezi govorili; Berchtold jo je pa sedaj zapostavil za Rusijo in Francijo Bolgarsko armado je radi njene hrabrosti pohvalil, lahno je pa pograjal Gešovo vlado. D Albaniji sodi Berchtold zelo ugodno. Tudi še Turčijo je tolažil. Zahvalil se je zaveznicama Italiji in Nemčiji za podporo in sodelovanje ob krizi na (Balkanu. Z zadovoljstvom je izvajal, da so se izboljšale razmere med Nemčijo in Anglijo in da so se tudi omilila nasprotstva z Rusijo. Čudil se je, ker francosko časopisje včasih napada našo monarhijo, dasi nimamo s Francozi križajočih se interesov. (Končno je Berchtold izjavil, ; da hpa na ugoden napredjek naše trgovine na Balkanu.
!	Glasovi k ekspozeju.
Poslanec 1 dr. K o r o $ e d se je o prestoljnem govoru izrazil tako-le : Y prestolnem govoru se je potreba hitre konsolidacije na vshodu sicer zadostno povdarjaila, vendar se ni, kakor biRbilo to pričakovati, izreklo upanja, da se bo iskalo prijateljskih od-nošajev do balkanskih držav. Tudi se nič ne omenja našega prijateljskega razmerja z Bolgarijo. Pričakujemo, da bo odgovorni vodja naše zunanje politike storil to nakpadno povodom ' delegacijskih posvetovanj.
Poslanec Mastalka se je izjavil: Češki delegar tje so ekspoze hladno sprejeli. Saj se Cehi v poslednjih letih sploh niso mogli ogrevati ' za I 'avstrijsko zunanjo politiko. V oči pada le to, ! da se baš tudi Nemci ne strinjajo z, ekspozejem.
Poslanec Udržal:	Ekspoze ne nudi nič nove-
ga; 'sestavljen je sicer v krasnih besedah ' in sicer tako, da se mora reči: Y zamolčevanju se pokaže mojster v igri.
Tudi poslanec Mühlwert se je (izjavili v sličnem smislu.
Dunaj, 20. nov.
Vojni odsek ogrske delegacije je imel danes ob 10. uri dopoldne sejo, v kateri je predložil vojni mi-
mister Krobatin vojaški proračun a kratkim ekspoze-jém. Govoril je nemški. OibSirnejše je utemeljeval vojne priprave, ki jih je morala monarhija 'izvesti v času krize. iTe priprave so vnovič pokazale : enotni sestav avstrijske armade in stari njen duh, ki je o-mogočil brezhibno izvršitev vseh korakov. Svetovni dogodki pa so dali povod, ' da mora tudi avstrijska armada svoje sile oja.čiti, da ne zaostane za sosedi, in ne zmanjša svoje zvezne vrednosti. Kar se tiče financ, se kažejo potrebe armade v naknadnih zahtevah za one odredbe, ki so bile potrebne tekom krize in v zvišanih zahtevkih za bodoča leta, ki so v zvezi z organizacijskim programom vojske. Vojni minister skicira ta program 1 ter pojasnjuje posamezne točke. Končno prosi za odobritev proračuna. Debata o iekspozeju in proračunu 1 se bo vršila še le v prihodnji seji, ki se vrši dne 1. decembra.
Dr» Korošec v delegacijah.
Kiakor smo že zadnjič poročali, si je izvolil finančni odsek avstrijske delegacije ' dr. Korošca za svojega načelnika. Razun tega je bil dr. Korošec izvoljen v plenumu avstrijske delegacije za zapisnikarja, ravno tako v bos. odseku ten še razen posl. Laginje za člana vojaškega odseka ’ in peticijskega odseka. V odseku za zunanje zadeve sta izmed slovenskih poslancev dr. Šušteršič in dr. ILaginja.
Skupni proračun.
Skupni proračun za prvo polletje 1914 izkazuje v poglavju; Zunanje ministrstvo redno potrebščino 9,504.188 K in izredno potrebščino 50.000 K, za vojno ministrstvo redno 238,826.207 K in izredno potrebščino 760.000 K, za vojno mornarico redno kron 35,464.050, in izredno potrebščino 2,674.580 K, za skupno finančno ministrstvo 2J589.245 K in za kontrolo računov 186.636 K. Skupno znaša potrebščina 290,054.856 K. Pokritje pa znaša 5,441.264 K. Potrebščina znaša v celoti 291,290.592 "K, carinski preošta--nek 97,251.714 K, tako da je pokriti 194,038.878 K, od katere svote odpade na Avstrijo 123,408.726 K 41 vin.
Zlasti se je zvišala potrebščina za vojsko in za mornarico, za prvo za 43,747.054 K;1 in za, drugo za 744.975 K. Del pokritja, ki odpade na Avstrijo, je za okroglo 29,300.000 K višji. Zvišan io vojaških potrebščin za Bosno in Hercegovino znaša, 1,784.633 K ter dosega skoraj 9,000.0001 jK.i 'Mednarodna kontrolna komisija v Albaniji je zahtevala 50,000 K, za u-stanovitev konzulata v Adaliji je treba 14.400 K. Za brzojavke med balkansko vojno je zaračunala vlada
2.800.000	K, v tej postavki pa so zaračunani še drugi manjši izdatki, med njimi za demonstracijo bro-dovja in za zasedenje Skadra, za tri mejne komisije
250.000	K in 25.000 K za zastopstvo ' v mednarodni kontrolni komisiji za zadnje tri mesece. Za avstro-ogrskega komisarja pri tej komisiji bo treba na leto
100.000	K.
Vojno ministrstvo zahteva 32,770.000 K naknadnega kredita, od katere svote je naraslo 22,670.000 K vsled draginje živil. Za utrdbe zahteva vojna u-prava 26,800.000 K. Izredni kredit za oboroževanje znaša 316,680.000 K, za otomanske begunce 800.000 K, za posebne voiaške odredbe mied balkansko krizo
40.400.000	K.
Proračun izkazuje torej, kakor je razvidno, poleg velikih vojaških zahtev tudi šel izredno visoke zahteve za srečno Albanijo, pri čemer pa je še pripomniti, da vseh izdatkov iz proračuna niti razbrati ni mogoče.
Politični pregled.
Državni zbor.
Kakor smo že zadnjič poročali, jse je zadnji to-, rek v seji strankinih načelnikov sklenilo, da naj nastopi v plenarnih sejah državne zbornice pavza do prihodnjega torka, da se da rusinskim poslancem zadostno časa za rešitev pol jsko-/r us i n skejga spora. In vsled tega je imela zbornica v sredo le še bolj for-melno sejo, v kateri seveda ni bilo obstrukcije. Drž. zbornica je nadaljevala Špecjjalno debato o davku na žganje. Po govoru manjšinskega poročevalca /Modra-czeka je govoril poslanec Roškar o slabem gospodarstvu Štajerske dežele z denarjem davkoplačevalcev. Povdarjal 'je, da bi tako gospodarstvo bilo lahko spravilo deželne finance popolnoma na kant., Štajerska dežela je v prvi vrsti ustavila plačila za najnujnejše kulturelne potrebščine spodnještajerskega prebivalstva. Z nakazili malega finančnega načrta bo sicer Štajerska, deželna vlada v stanu, da' deloma zadosti svojim zaostalim obveznostim, toda I nastane pa veliko vprašanje, v koliki meri bodo ta nakazila koristila 'Spodnjemu Štajerju. Nato je tehtno utemeljeval svoja m in ori tein a predloga, jda naj ostane pri pristnemu žganju iz domačega sadja davek v sedanji višini in da naj se zvtiša davka prosti kontingent na 112 1, ter resolucijo, da naj (se nepazljivosti pri kuhanju, če nikomur nič ne Škodujejo, ne kaznujejo. Za Roškarjem je govorilo še več drugih poslancev, nakar je prešla zbornica: k debati o Pacherjevem nujnem predlogu za učiteljstvo!. Tudi v to debato je poseglo več govornikov. Ob 4. uhi popoldne je bil sklep seje. V torkovi;seji se bo po sklepčnem govoru referenta o davku na žganje vršilo glasovanje.
B u d g e t n i od 's n k.
Ker zbornica do itorka nima plenarnih sej, zato pa razni odseki tem marljivejše zborujejo. V.bud-getnem odseku se je v sredo in včeraj nadaljevala debata o izseljeniškem vprašanju. K besedi se je o-glasil tudi dr. Korošec, ki je z ozirom na poročila listov, da bo Canadian zopet pričela s poslovanjem, zahteval pojasnil, če se s to odredbo ne bode dajalo potuhe izseljevanju preko ItujezemsMih luk, — ker se izseljenci poslužujejo ponajveč voznih listkov tretjega razreda in se je Canadian dÖvolilo le prevažanje pasažirjev prvega, in drugega razreda. Govornik je stavil k predlogu poslanca Miklajsa nekaj poostrenih dodatnih predlogov, med drugimi tudi to-le: Odsek vidi v naraščanju števlila izseljencev v prvi polovici leta 1913 in v s item povzročenem oškodovan nju naše bojne sile v prvi vrsti vzrok obstoječe krize v Galiciji, Dalmaciji itd.
Prihodnjo sejo ima budget ni odsek v torek, dne 2. decembra.
Novo avstrijsko vojno pristanišče.
Avstro-ogrska mornariška uprava ! namerava pretvoriti Šibenik poleg Pulja in Kotora v tretje vojno pristanišče.
Proti avstrijski politiki.
Na Dunaju so zborovali avstrijski industrijci. Predsednik Zveze avstrijskih industrijcev Vetter je v, daljšem, ostrem govoru tožil, ker je vojska na Balkanu zadela najbolj našo industrijo. ■ Grajal je tudi našo diplomacijo, katere politika je industriji odtujila stare prijatelje in stare zvjeze* Biodoča Albanija ni vredna milijarde, kolikor nas je posredno in neposredno stala,, Boji se, da bo bodočo spomlad še slabši, kot zdaj. Grajal je tudi, ker zadnje čase presojajo v Avstriji vsa vprašanja le iz vojaškega star lišča. Država, naj se ozira, tudi na ljudstvo in ne sar mo na armado.
Momenti«
Telefonski pogovori po 50 K 1 so precej drag špas. Še pri Jdragih“ liberalnih advokatih so nekaj bolj nenavadnega, Samo prvi med prvimi, najboljši med najboljšimi, liberalni general ' dr. Kukovec si sme ka.j takega dovoliti. Zato si je zaračunal, kakor smo poročali, telefonski pogovor/ za, šošjtanjsko posojilnico s 50 K. Možu pa ni povšeč, da prihajajo take njegove „dragocene“ intimnosti v javnost. Zato nam je poslal sledeči popravek:
„Ni res, da si je dr. Kukovec zaračunil za en telefonski pogovor nasproti posojilnici v Šoštanju 50 K; nasprotno je res, da si dr. Kukovec za kak, telefonski pogovor v tei zadevi sploh ni nič zaračunal. Ce Je posojilnica v Šoštanju povrnila dr. Kukovcu 50 K za telefonske pogovore, povrnila je s tem le gotove izdatke dr. Kukovca na pristojbinah, katere jè ta izplačal poprej 'pri zastopanju posojilnice v Šoštanju c. kr. poštnemu uradu v Celju. IZl velespoštovan jem udani — dr. V. Kukovec.“’
Kar v prvem stavku zanika, to pozneje dr. V. Kukovec sam prizna, namreč, da mu je dala ŠoŠtanj-ska posojilnica 50 K za telefon. Ce je imel dr. Kukovec en pogovor ali več radi Šoštanja, to ise da sedaj seveda težko kontrolirati. Ravno tako je tudi trditev, da je dr. Kukovec izdal prej že 50 K za posojilnico na col iški nošti. precej problematična. Kdor le neko-bko pozna, razmere, 1 bo zelo vidno ' zmajal z glavo: Wer glaubt . .
V obrambo obrtnikov.
Na ustanovnem občnem zboru Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug je zavzel dr. Kukovec stališče, ki je popolnoma,1 n aspro! n o ' našemi^ kmečkemu ljudstvu in zelo kvarljivo malim obrtnikom. Z naravnost izzivajočo korajžo je zagovarjal težnje maloštevilnih stavbenikov, ki so no večini neslbvenci. Ta nenremišlien in škodljiv naston smo primerno o-žigosali in razkrili vso nesnamet liberalnih vireševal-eev“ obrtništva. 'Zadeli smo v živo in spravili liberalce v velike Škripce. Na vse mogoče načine bi se radi izmuznili. V včerajšnjem „Narodnem Listu“1 pri-občuieio dolgovezen članek, v katerem nas napadalo, češ, 'da smo mi uroti “vsaki moistrski skušnji in govore o stavbnih obrtih, ,„pri katerih izgubi živlie-nie lahko stotine delavcev.“ Jaka, na tako neroden način ne bo Šlo. Že onomba 1 und naslovom ' članka,, da ie izšel 'Jz obrtniških krogov“', je tako vsdiiva, da ii ne veruje nihče. 'Žargon, v katerem ie članek pisan, ie po svon surovosti in zmedenosti tako pristno liberalen,, da nisca ni treba iskati daleč od u-redništva „.Narodnega, Lista.“
K stvari sami pa to: 'Mi zahtevamo olajšave za zidarsko in tesarsko obrt ' samo za mala dela. proti strokovni izobrazbi in skušo ü s to oh se nismo nikdar izrekli. Sedaj je treba uri vsakem malem poora,-vilo na, hiš5, hlevu ali gospodarskem noslonìu na deželi koncestoniranega stavbenika, iz dalniega .mesta ali trga:. Treba ga ie iti iskati bonve koliko ur daleč in človek ie Še od niega; takorekoč pooolnoma odvisen. To povzroča seveda mnogo sitnosti, potov in stroškov ter občutno zamudo časa. [Z) olaišavami bi se v takih slučajih storilo kmdtu veliko ugodnost. a malemu obrtniku pa izdatno korist. Da ni pri takih malih delih „na stotine življenj v nevarnosti“', ni po-
treba povdarjati. Taka trditev se mora roditi samov zafurani pameti kakšnega liberalnega pustolovca.
Drugič: Kako se dela? Sedaj se dostikrat dogaja, da da mojster iz mesta ali (trga samo ime, delo pa izvrši od liberalcev zmerjani „Jušar“ ,v vasi ali malem trgu. Koncesionirajnega mojstra je treba zato, da, ime posodi, seveda dobro plačati. S tem ima delodajalec občutno v|eč stroškov, oni, ki je delo izvršil, pa tudi ne takega zaslužka,, kakor bi mu šel. Torej dve krivici na en mah. Liberalni frakarji ,.v svojih „eixtra-stüberliih“ za take težave ljudstva seveda nimajo smisla in ga tudi nikdar ne bodo imeli, ker so se ljudstvu odtujili.
Še na neko bedastoćo liberalnega članka bi radi opozorili. Med mojstri, ki jih naštevajo liberalci v „Nar. Listu“, so tudi taki, ki nimajo skušnje, torej po liberalnem izrazoslovju „fušarji.“ Ker pa rabijo liberalci v vtemeljitev svojega protikmečkega in pro-tiobrtniškega stališča čim večje število koncesionirar ndh, zato mirnega srca prištevajo tudi one, ki jih z-merjajo s „fušarji“, samo ker jim računi tako boljše kažejo. Liberalna poštenost in dostojnost je res (ganljiva in smo uverjeni, da bodo tudi naši obrtniki to dvojno in frivolno igro spregledali ter napodili [liberalne hujskače in razdirače.
Kot njihovi odkriti prijatelji! svarimo naše o-brtnike ponovno, naj ne gredo na Ijimanice — političnim f u š, a r j e m. In kje na svetu so večji politični fušarji, kakor so slovenski liberalci na Štajerskem? !Ž,e samo njihovo fušarstvo v obrtnih vprašanjih jim daje pravico na — prvo mesto.
Na Halkanu.
Usoda bolgarskega carja.
„(Temps“ poroča iz Petrograda, da so z ruske strani opozorili carja. Ferdinanda, da mju grozi ista usoda, kakor bivšemu srbskemu krajju Milanu,, če se bo v svoji politiki naslanjal izključno le na Avstrijo.
Bolgarija, Srbija in Grčija.
Neki ugledni bolgarski politik izjavlja:	Ker
postopata Grška in Srbija še vedno sovražno proti Bolgarom v svojem ozemlju, zavzema Bolgarija rezervirano stališče nasproti neki velesili, ki želi, da se obnove normalne diplomatane zveze s Srbijo in Grško.
Srbska vojna odlikovanja.
Srbski uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim se ustanovi v spomin na, vojno leta 1912 vojno odlikovanje na rudece-modro-belem traku. Avers odlikovanja 1 kaže ’ Kosovo polje z vshajajočim solh-cem in napisom:	„1912. Osvečeno Kosovo“, revers
pa kaž,e dvoglavnega srbskega orla z imeni:	„[Ku-
ni an ovo, Skoplje, Prilep, Oidrin, Veles, Novi pazar, Debar, Štip, Prizren, Mardar, Bitolj, Skader, Sjenica, Ohrid, Dojran, Tetovo, Drač, Elbaisan, Priština. — Oblikovanje dobe vsi srbski vojaki,, ministri, poslanci in uradniki ter člani tujih mlisij .jRudečega križa“ in vojni poročevalci*
Za Macedonijo.
Bolgarsko „Slovansko društvo“ je vsem Slovanom razposlalo naslednji oklic:
„'Srbska vlada je začela v novozasedenik pokrajinah izvrševati izjemne in po svojem drakonskem značaju t čudne administrativne naredbe, ki imajo namen, raznaroditi in nasilno izseliti bolgarski! element v Macedoniji. Te naredbe so v nasprotju ne samo s slovansko vzajemnostjo, ampak nasprotujejo celo že vsem 1 sodobnim pojmom o količkaj pravni upravi in kulturnem življenju. „Naredbe za javno varnost“ v novih srbskih pokrajinah obsojajo vsi pošteno misleči ljudje.
Slovansko društvo v Bolgariji, ogorčeno nad temi poskusi nasilne' potujcevalne 'pojitike, dviga najkrepkejši glas proti takemu teptanju vsake podlage slovanskega bratstva od oficijelne Srbije in vas najiiskreneje prosi, da tudi vi združite svoj glas z našim oklicem za pravičnost in človečnost, za, kar i-majo naposled vendar le pravico tudi naši rojaki v Macedoniji.
Naj se dovoli, da se smejo macedonski Bolgari učiti in v - svojih cerkvah moliti v svojem rodnem jeziku; naj se jim da možnost, da jim ne bo življpnje še bolj neznosno, kakor pod turškim jarmom.“
Albanija.
Zastopnik tržaškega „Piccola“' v Vjaldni je i-mel razgovor s predsednikom provizorične vlade Izmail Kemalom, v katerem je ta izjavil: Albanija se nahaja sedaj res v nevarni krizi, ki ima svoj vzrok v tem, da je prišlo med nekaterimi begi in ljudstvom do sporov. Ljudstvo, ki je bilo doslej vedno žrtev begov, zahtevat, 'da ponehajo ti privilegiji. Naslov bega ni nič drugega., kakor nagrada za usluge bivši despot,ični vladi sultana Abdul Hamida, katere usluge pa niso bile vedno v korist Albaniji. Zato se mora vsak domoljub, ki je podedoval ta naslov, odpovedati temu nazivanju. Provizorična vlada bo storila vse, da ohrani mir. Zato mora vzdržati vlada dobre odnošaje z ljudstvom, ki zahteva enakopravnost vseh državljanov. Begi pa skušajo to mirovno delo vlade preprečiti. O Essad paši je izjavil: Ko je prišel Essad paša v Valono, je bil imenovan za notranjega ministra, kakor je to želel. Naienkrat pa se je umaknil brez vsakega vzroka v Tirano ter ustanovil tam novo vlado. Kar me najbolj vznemirja, je, da de-
la ena izmed velesil nasprotnikom vlade prijazno politiko, kar je zelo nevarno za mir v deželi.
Katoliška cerkev v Srbiji.
List „fSrbobran“ priobčuje nek interviv svojega belgrajskpga dopisnika e, srbskim ministrom za uk'in bogočastje, Ljubo 'Jovanovičem, o katoliški cerkvi v Srbiji. Minister Jovanovič je izjavil, da se za sedaj ustanovi katoliška škofija v Novi (Srbiji s sedežem v Prizrenu. Škof bo imel mesečno plačo iz državne - blagajne 1000 dinarjev. Nekaj pozneje se pa ustanovi v Belgradu nadškofijski sedež. Minister je povdarjal, 'da ni, nobenih ovir v Srbiji, ki bi zabran-jevale ureditev razmer katoliške cerkve, vendar noče podati nobene izjave glede pogajanja z Vatikanom. Koncem pogovora je priznal Jovanovič, da bo za nadškofa imenovan kak duhovnik iz Hrvaške ali Dalmacije.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Na dvorazredni ljudski šoli (prvi plačilni razred) v Soboti pri Muti ' je oddati službo učitelja. Prošnje do dne 16. decembra na krajni šolski svet.
Einspielerjeva stoletnica. Iz Gradca nam poročajo:	Slovensko katoliško I akademično tehnično
društvo „Zarja“ je priredilo v soboto, dne IS. nov., v društvenih prostorih, Prokopj-gasse 12, slavnosti večer ob stoletnici rojstva prvega koroškega prosuditelja Andreja Einspielerja. Po kratkem uvodu tov. podpredsednika je imel slavnostni govor tov. phil. Valitar. Orisal je v glavnih potezah veliko in neumorno delovanje Einspielerja kot moža, kot duhovnika, kot vzgojitelja in politika,, njegove napora in žrtve pri časopisih, od katerih je vzrastel v močno drevo „Mir.“ Govornik nam je jasno naslikal celo politično delovanje tega velikega, moža, posebno njegovo težavno poslansko stališče. Se le v najnovlejšem času se je pričelo nadaljevati veliko delo prerano nam umrlega rodoljuba pod okriljem S, K. S;. Z. za Koroško, kjer se postavljajo Voditelji koroških Slovencev z odprtim Vizirjem sovragu v hran.
„Društvo sv. Marte“ v Gradcu, ki si je v dobrem namenu, čeprav z velikimi posojili nakupilo lastno hišo, da bi lažje vršilo svojo plemenito nalogo, je prišlo v denarne težkoče, Vsled pritiska italijanskih vinotržcev1 na Tirolskem, katerim je društvo dolgovalo večjo svoto za vina, katera je naročilo za krčmo, ki je bila v hiši, je moralo ustaviti plačila. Res, velika škoda je, da mora vzeti dobro in plemenito delo tako žalosten konec. Kako veselje je bilo med graškimi Slovenci, ko so dobili svoje zavetišče, sedaj so zopet brez strehe, prepuščeni nemškonacio-nalni nasilnosti na milost in nemilost1.
Razredna loterija. Število^ srečki avstrijske razredne loterije se bo za prihodnjo igralno dobo v mesecu marcu zvišalo za 20.000 srečk, tako da bode obsegala druga razredna loterija namesto 100.0001 —
120.000	srečk.
Falotstvo. Kakor znano, je pri'volitvah v okr. zastop ormoški zmagala S. K. Z. v kmečkih občinah in veleposestvu. Ormoški in središki liberalci, ki so imeli dozdaj glavno besedo v zastopu, : so vsled tega kar divji od jeze- V svojem brezmejnem sovraštvu gredo celo tako daleč, da hočejo izročiti okraj — — nemškemu komisarju, mesto da bi ga dobili v roke pošteni slovenski kmetje. Liberalni Središčani nočejo voliti svojih zastopnikov in hočejo na ta način izsiliti — komisarijat. Ljubši jim je absolutizem;, ljubša neustavnost, ljubši nemški komisar, kot pa da bi prišel slovenski kmet do veljave, ki mu gre. Vrag vzemi vse., če oni nimajo komande in korita, to je načelo liberalcev. Vsak, ki ima le še nekoliko narodne zavesti in poštene svobodoljubnosti, se mora z-groziti nad tem nečuvenim postopanjem. Blatenje našega dr. Korošca in izgovori v „(Slovenskem Narodu“, češ, da se je Slovenska kmečka zveza združila z Nemci, liberalcem ne bodo nič pomagali, ker so prebedasti, da, bi jim kdo nasedel. Slovenska kmečka zveza je zmagala z la/stno močjo in bo to tudi v bodoče. Obrekovanja in natolcevanja ! pa bodo naši pošteni kmetje poplačali liberalnim advokatom' tako, da bodo pomnili. _
To je najpotrebnejše. Tbliko in toliko se je že govorilo in pisalo, da ima avstrijska vlada vedno --dovolj denarja za najnepotrebnejše stvari, da ga pa nima za ono, kar je najpotrebnejše. Nad eno milijardo kron stane našo državo popolnoma po ; nepotrebnem tista takozvana Albanija, a koliko jo bo še stala, pa seveda ne more še njihče povedati. In takih „Albanij“ je imela naša vlada že toliko in jih i-ma tudi sedaj, majhnih in velikih, da iz same ski-bi za te .„Albanije in Albance“ pozablja svoje lastne državljane in jim ne daje niti tistega, kar jim je dolžna dajati po; državnih osnovnih zakonih. [Tain milD jone, pri nàs doma pa niti vinarja ,za najnujnejše potrebe. Prav te dni smo čitali v poluradni „fTjrie-ster Zeitung“ ta-le oglas: „(Mesto šolskega sluge v Solunu. Zakonca brez otrok, -.če le mogoče, z jezikovnim znanjem, se iščeta za to mesto. Šolski sluga dobiva 1200 frankov ’ letne plače, dve sobi in kuhinjo, kurjavo, svečavo. Poleg tega ima (razne postranske dohodke v višini okrog 500 frankov. Javiti se je treba in pokazati listine pri'1 ravnatelju Brunnlech-nerju, ulica Fontana 18.“ — 'Avstrijska vlada je v Solunu, dokler je bil Solim v turiških rokah, vzdrževala nemško Šolo in prav tako jo vzdržuje, kakor
je razvidno iz tega oglasa, tudi sedaj, ko je ; Solun grški. Kako vendar prihaja avstrijska vlada do tega, da vzdržuje to šolo, da vzdržuje šolo za otroke nemških starišev, ki se nahajajo V Solunu, ne glede na to, da velik del teh Nemcev niso niti avstrijski državljani? Zakaj ima tam, v tuji državi, dovolj denarja za nemško propagando, nima ga pa za to, da bi omogočila otrokom slovenskih šlarišev, avtsr. državljanov, pouk v njihovem materinem jeziku. Za grški Solun da, za avstrijski Stajer pa ne. iTp so pač res pristne „avstrijske razmere !
Svobodna Misel razpuščena. Iz Prage poročajo: Policija je vdrla v prostore češke Svobodne Misij in konfiscirala celo premoženje orgainizaeijei z arhivom in opravo družbene pisarne vred. Konfiscirala je tudi podedovano premoženje. Razgnala je policija organizacijo z dekretom, v kajterem trdi, da je bila cela vrsta funkcionarjev opetovano kaznovana radi prestopka proti društvenemu zakonu in da Svobodna Misel vzlic temu ’ ni prenehala delovati kot društvo, čeravno ni bila kot taka vpisana. Policija ni konfiscirala samo družbinega premoženja, marveč tudi ves uredniški materijal časopisov: 1 („(Neruda“, „{Volna Myšlenka“, „Havliček“ in „.Volna) Škola“’, tako da ti .listi ne morejo iziti. Policijski uradniki pa so imeli instrukcijo, da odpeljejo s seboj tudi žare, v katerih se nahaja pepel umrlih članov društva „Krematorium.“ Na intervencijo dr* Bartošeka, voditelja svobodomislecev, je policija te žare pustila v društveni sobi. Policija je ob ©nem zapečatila tudi uredništvo časopisa in prostore „Krematorium“, .„Demosthenes“ in „Društva za reformo zakonskega prava.“ 1 Svobodomiselno časopisje in svobodomiselni poslanci se delajo radi teh ukrepov zelo razburjene, Čeprav je jasno, da vlada svobodomiselnih ! protipostavnosti ni mogla mirno trpeti.
Blamirani Rosegger ' in njegovi Nemci. Clan švedske akademije profesor dr. (Alfred Jensen priobčuje v čeških „Narodnih Listih“ članek: „(Nobelova nagrada Švedske akademije za literaturo.“ V tem svojem članku pravi dr. Jensen med drugim:	Ro-
segger ni dobil (letošnje Nobelove nagrade in sicer ne zato, ker so češka društva v svojem rodoljubnem ogorčenju protestirala proti njpgovil nemški zagrizenosti in proti njegovemu sovraštvu) napram Slovanom, marveč enostavno za ito,, ker iso tisti, ki imajo prisoditi nagrado, prišli do prepričanja, da niso njegove pesniške zasluge na taki višini,, da bi mogle upravičiti njegovo izvolitev.“ — (T(a izjava profesorja Jensena je za Nemce naravnost porazna, Nemški listi so prvi priobčili vest, 1 da bo letošnja Nobelova nagrada; ! podeljena njihovemu pesniku,)1 in pisatelju Roseggerju in so s to vestjo tudi izzvali) silen odpor na slovanski strani. Toda Nemci so obračali, švedska akademija pa je obrnila in prisodila Nobelovo nagrado nekemu — ’ indijskemu pesniku Rabindra Nath (Tagore. Nemci so bili razočarani in ogorčeni, ter so jeli kričati, da so preprečili Slovani podelitev Nobelove nagrade 1 za literaturo Petru Roseggerju. Tej bajki je verjel že ves vset, sedaj pa je nastopil član švedske' akademije,! ki podeduje ono (nagrado, profesor dr. Alfred Jensen, ? in izjavil pred vso javnostjo, da Peter Rosegger ni dobil Nobelove nagrade za to, ker je samo pesnik neznatne kakovosti, — mož, Čigar pesniške zasluge niso na taki višini, da bi zamogle upravičiti njegovo izbiro. ITa Jensenova izjava znači silno blamažo za vse avstrijske Nemce, ki so tako zelo ponosni ' na svojega pesnika Petra Roseggerja. Z Roseggerjem vred je sedaj blamirano celokupno nemštvo, ki presoja strogo kulturne zadeve iz narodno-napadalnega ozira.
Za S. K. Z. so darovali vsi štajerski državni poslanci vsak po 60 K.
V.	Knjigovodski točaj z» kmečke posestnike. Od
27 do 30. decembra 1.1. se vrši na štajerski deželni kmetijski šoli v St. Jarju ob jnž žel peti knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Udeeženci dobe na zavodu prosto stanovanje. Nekateri manj premožni si izprosijo lahko podpore po 10 K. Tečaj traja štiri dni. Pouk se prične vsak dan ob osmih zjutraj. Prijave naj se vpošljejo do 10. decembra t. 1. na ravnateljstvo štaj. deželne kmetijske šole v Št. Jnriu ob jnž. žel.
Canadian Paciiic zopet posluje. Z Dana j a poročajo: Vlada je družbi Canadian-Pache zopet dovolila nadaljevanje obrata pod sledečimi pogoji: 1. Kot generalni zastopnik družbe se odobri g. A G. Veitb. 2 Dovoli se prometni obrat z blagom, razglednimi vezovi in potniki 1. in
2.	razreda. 3. Zastopstvi na Dnnaju in v Trsto se zopet otvorita. 4 Ostala zastopstva rabijo za otvoritev v vsakem sl n Šajn dovoljenja ministrstva.
■v
Stajerfeka;
Mariborske novice.
Mariborski Orel vabi vse rodoljubne Slovence na gledališko predstavo, katera se vrši ' v nedeljo, dne 23. t. m., v društvenih prostorih katoliškega pomočniškega društva v Mariboru (Apothekergasse). Predstavlja se F. S. Finžgarjev „Divji lovec.“ Nar. igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (Med posameznimi dejanji proizvajanje na glasovirju. Blagajna se odpre ob sedmih Začetek ob osm)ih ,zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo (telovadnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Pridite.
Hudo so si v laseh f „(Marburger Zeitung“ in „Deutsche Wacht.“ Napad, ki si ga je dovolil dr. Negri na Wastiana na znanem celjskem shodu, JMarb.
Zeitung“ seveda ni hotela mirno vtakniti v žep in je precej osorno odgovorila* To je razdražilo Celjane in „Deutsche Wacht“ je prišla s kanoni večjega kalibra. Seveda, „Marb. Zeitung“ kaj takega tudi ne prenese in v včerajšnji številki bere (Jajm že prav; o-stro levite „Wahtarci.“ Ker,- je znano, da ima pri „D. W.“ glavno besedo dr. Ambrožič, sedanji predsednik Volksrata, dobiva spor vedno pikaptnejŠe lice. („'Deutsche Wacht“ se preživlja „.(durch die einförmige! Parteikorrespondenz des Nationalvierbandes“, take poklone dela Jahn svojemu šefu pri Volksratu. Ni čuda, da je „Marburger Ziehung“ Jako bridko obžalovala dr. Delpinov odstop, če je dr. Ambrožič tako nesamostojen politik. Spametovalo pa vse ito naših nemških voditeljev ne bo nič. Minulo bo nekaj časa, zadivjale bodo nacionalne furlje, pa si bodo zopet kadili, da bo smrdelo. Saj se poznamo!
„M. Z.“ joče, ker jo ie „D. W.“ ostro zavrnila in pravi, da se poslužuje j„D. W.“ .„grober Form“ in '„starker Ausdrucksweise." Dobro bi bilo, če bi j,,M. Z.“ mislila na svojo mehkočutnost, ko brezstidno in surovo napada nas. Was du nicht willst, das ....
Celjske novice.
Osebna vest Č. g. Frančišek Kitak, superior pri sv. Jožefa v Ceja se je snperiorata odpovedal.
Orglavska šola v Celju priredi v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol četrti uri popoldne v vrtni dvorani hotela „pri belem volu“ gledališko predstavo .„fTIrije tički.“' Izvajale se bodo tudi sledeče pesmi:	(Pred
predstavo: Gerbič: Slovenska zemljica, moški zbor. Aljaž: Ne zveni mi, mešam zbor. Med predstavo: Zajc: U boj, moški zbor. (Laharnar: Savinjski dol, mešan zbor* Po predstavi: Strauss: Radecki (koračnica, moški zbor. Aljaž: Oj z Bogom, ti plan. svet, mešan zbor. Vodopivec: Lepi Juri (komična pesem), moški zbor. Pri mešanem zboru sodelujejo (cerkvene pevke. Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 80 vin., stojišče 40 vin. Prostovoljni : doneski se hvaležno s-prejemajo.
Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 23. t. m.,
priredi Dramatično društvo svojo tretjo redno predstavo in sicer štiridejansko burko Schönthama in JKa-delburga „Dva srečna dneva.“ Burka je jako zabavna in je vzbudila povsod veliko smeha. V glavni ulogi nastopi g. Jošip Molek, ' kar že vnaprej zasi-gura izboren večer. Začetek predstave točno ob pol osmih zvečer, na kar se še enkrat opozarja. Sploh se prosi vsestranske točnosti. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar in Leskovšek.
Ljutomerska novice
Na naši pošti v Ljutomeru 1 je Še vedno uradnica gospodična Schön, ki ne razume našega jezika. Zi njo se ni mogoče dogovoriti. Tiskovin noče izpolnjevati slovenski niti na zahtevo.' Kako dolgo bo še to trajalo? Naj gre na Zgornje-Sta.jersko, Se se noče učiti slovenski.
Lep šolski sokolski naraščaj si je vzgojil naš murski Sokol, kajti dve mladi Sokolići obiskujeta tukajšnjo nemško šolo. Kaj pa pravi k temut vizorni vaditelj Muršec?
Drugi kraji.
Središče. (Shod Slovenske kmečke zveze.) V nedeljo, dne 23. t. m., priredi S. K. Z. v Obrežu pri Središču v društvenih prostorih ob tretji uri popold. javen shod. Pristaši ormoškega okraja, pridite poslušat poročila svojih državnih in (deželnih poslancev.
Šoštanj. (Drzen roparski napad.) Dne 17. t. m. je napadel 'na cesti neki neznan tujec; ! mesarskega učenca Antona Bizjaka. Napadalec, ki je prišel po cesti iz Celja sem, je sunil Bijzjaka iz kolesa, mu je odvzel 40 vinarjev denarja ter )tmi je vrhu tega še hotel odnesti tudi kolo, toda oba psa, ki afta spremljala Bizjaka, sta se jela s tako silo zaganjati v drznega cestnega roparja, da. jo je moral končno hitro odkuriti.
Sv. Peter pri Mariboru. Ciril in Metodovo slavnost obhaja v nedeljo, dne 23. t. m., I popoldne po večernicah1 (v samostanski šoli (dekliška (Marijina družba. Deklamacije, žive podobe in petje. Prisrčno so vabljeni vsi.
Hajdin. Vabimo k^predstavi, ki jo priredi pod pokroviteljstvom krčevinskega bralnega društva Dekliška zveza za Ptuj,; in okolico v ’nedeljo, dne 23. t. m., na Hajdinu v prostorih ' liajdiinskega. Kmečkega doma. Spored: 1. Pozdrav in prolog. 2. „(Geta prvič v Ptuju“, A al j ivi prizor. 3. „Plemenito srce“, igrokaz iz kmečkega življenja, Spis. E. R. L („Gospod Pum-pernikl“, Šaljivi prizor. (Začetek takoj popoldne po večernicah. Vstopnina: prvi sedež 80 vin., drugi sedež 60 vlin., stojišče 30 vin. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno 'društvo v Gornji Radgoni priredi v nedeljo, dne 23. t. m. pop. tombolo v prostorih gospoda Alojzija Kampuša, v prid društveni blagajni sza nabavo novih knjig in časnikov.
Veržej. V nedeljo, dne 30. t. m*,, popoldne po večernicah, priredijo oratorijanci v Marijanišču šjti-ridejansko 1 gledališko predstavo: ! („Zloba in zvestoba.“ lObleka je Španska. Vstopnina po navadi* Konec ob 5. uri.
Frankolovo. Mladeniška zveza ima v nedeljo, dne 23. It. m., svoj sestanek. K obilni Udeležbi ste vabljeni mladeniči in tudi (možje.
Videm. V nedeljo, dne 23. tj. m., vabimo doma-bine in sosede, naj pridejo ob tretji uri popoldne, to je po večernica,h, v staro šolo, kjer se bo vprizorila vesela in zabavna gledališka, igra in pa šaljiv dvogovor.
Höbe. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 23. t. m., v gostilni gospe Rojko veseloigro ^Prisiljen stan je zaničevan.“ Na sporedu je:| govor, deklamacija, predstava in petje. Začetek ob tretji uri popoldne in ob šesti uri (zvečer. Vstopnina za sedeže 50 vinarjev, za stojišča 30 vinarjev. Kdor se hoče zopet enkrat dobro zabavati in nasmejati, naj le pride na to prireditev. K obilni udeležbi vabi Dekliška zveza.
Gornjigrad. Bralno društvo v Gornjemgradu priredi v nedeljo, dne 23. t. m., ob tretji uri popoldne, v župnijskih prostorih gledališki igri: „{Vede-ževalka“ in ,„V ječi“ s primernim govorom in petjem proti navadni vstopnini. K prav obilni udeležbi vabi načelstvo.
Rajhenburg. V nedeljo, dne 23. t. m., se vrši v Rajhenburgu po prvi sv. maši v novi kaplaniji, popoldne ob dveh pa na Blanci v prostorih gospoda župana Likarja političen shod. Poročala bode/ta o delovanju državne in deželne (zbornice gg. poslanca dr. Benkovič in Pišek.
Luče. Glavno zborovanje podružnice kmetijske družbe Luče-iSolčava se vrši dne 23. 't. m. po opravilu v mežnariji,.
Križevci. Vabimoi k' okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., v Križevcih v dvorani posojilnice. Začetek ob 3. uri pop. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega načelstva. 2. Določitev kraja za prihodnji okrožni shod. 3. Navodila za poslovanje. 4. Predavanje: Delo za, ljudski blagor in posojilnice. !5. Slučajnosti. — Opomba: Po sklepu skupščine spodnještajerskih zadrug v Celju dne 25. junija t. 1. je dolžnost vsake zadruge, poslati k shodu načelnika, tajnika in predsednlika nadzorstva, po možnosti pa vse funkcijonarje.
Vurberg. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne ob tretji uri, Kon/štajmtinovo slavnost v gledališki dvorani vurberškega gradu. Predstavljala! se bo-lepa igra „Najdenka“1 v (treh d,ejan-jih.Igra je iz rimskih časov. Kdor hoče torej videti vrle Rimljanke, naj se potrudi takrat [na'VPrbeg. Igralke bodo zapele tudi nekaj mičnih pesmic. Na svidenje v obilnem številu;
Dobova. V zadnjem .„Narodnem Listu“ se je o-glasil nekdo kot poprhvkar imena vasi i„|Loč" in ob-dolžuje tega slovničnega greha, gospoda dr. .Terglava v Brežicah. V koliko je omenjeni gospod kriv o-eitanega pogreška ali ne, nam ni znano in še zato tudi ne zanimamo; in alj je prav .„(Loč“ ali „..Loče“,
—	sodbo o tem prepuščamo slovničarjem : in jezikoslovcem. Čudno pa se nam vsekako zdi, kako da se je dotični kot popravkar lastnih imen spravil najpo-prej na periferijo župnije, zakaj ni začel v središča
—	v Dobovi sami?! Pred svojim nosom ima ja priliko vsak mesec parkrat ali še večkrat brati čisto slovensko lastno ime, a z velikim napačnim /akcentom, popolnoma potvorjeno. Naj prime torej najprej dotič-nega v svoji bližini, ki to v polni meri zasluži, potem naj gre še le dalje.
Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 30. t. m., ima tukajšnja Dekliška zveza popoldne po večernicah v društvenih prostorih svoje zborovanje. Pridite v najobilnejšem številu.
Sv. Jurij ob juž. žel. V pondeljek, dne 17. t. m., ob sedmi uri zjutraj, so neki godci cigamigovci šli dol po trgu. Vse je mislilo, da gredo kaki svati k poroki in k maši, pa so šli ob tako zgodnji jutranji uri le udeleženci Martinovega večera pri Nendlu, kjer so se najprej predstavljale |,JSladkosti rodbinskega življenja“, potem je bil pa ples celo ljubo noč. Držali so se pod pazduho, da se ne porazgube, ter skušali korakati po taktu muzike. Vprašamo, ali je res bilo med to pozno ali pravzaprav ,„/zgodnjo“ družbo nekaj učiteljev, ki so se žurili, da so pravočasno“ prišli v svoje razrede.
Žalec. (Izvirna uganka.) Par dni je od tega, kar je po državni cesti skozi [Žalec dirjal nek avtomobil in se je vsled tega dirjapja, drčanja, ropotanja in drugih neprijetnosti', ki so združene z avtomobili, splašil konj, ki je last gospe. Eduardove. E-duard, ki je sedél na vozu in ki je v preteklih časih imel na razpolago lepše in boljše konje, tega seveda mi mogel mirno vtakniti v žep. V sredini trga, ne daleč od tam, je poklical šoferja na odgovor in mu stavil — menda za kazen — sledečo uganko: Kakšen razloček je med šoferjem in veleposestnikom? — Rešitev in imena rešilcev prihodnjič.
Žalec. Kaj bo pa sedaj? Ce se ne bo začel — svet podirati in lomiti na dvoje, smo lahko veseli- In zakaj? Zato, ker je nekdo v „Slov. Narodu“ stuhtal, da je Eduard Kukec iz stare in ugledne trške rodbine. 'Sicer -„Narodov“-dopisnik med starimi in u-glednimi rodbinami žalskimi 1 ne imenuje naravnost Eduardove rodbine, a iz vsebine „Narodovega“ dopisa in drugih okolščin se da na to sklepati. Med kakšne rodbine šteje „Narod“ Eduarda, nam je res klobasa, a z ozirom na dostojanstvo Eduardovo bi bilo že želeti, da bi bil „Narod“ v svojem pisarjenju previdnejši. Stvar je namreč sledeča: ,„Narodovi“ dopisniki modrijani so slišali „ljudski glas“, da „kap- -lan in župni upravitelj“ gospod Schreiner ,„napada“
stare in ugledne trške rodbine. Ker nam o tem ni bilo ničesar I znanega, smo. šli in šp enkrat, dobro pregledali naše časnike zadnjih tednov in nismo našli iz Žalca ničesar temu podobnega. Brali smo pač, da je bežal Eduard Kukec pred Emerihom in da so se delile klofute v Žalcu, a o napadih na stare in u-gledne trške rodbine ni biku nič. Kako pride gospod Schreiner s tem sploh v zvezo, nam n,i jasno, Sicer je stvar gospoda Šchpeinerja, da se pomeni z ^„Narodom“, če se mu sploh zdi vredno, a itoli ko mi tudi lahko povemo,, da gotovo gospod Schreiner ni nahujskal Emeriha, naj podi Eduarda po žalskem trgu in ravno tako gotovo gospod Schreiner ni priporočal Eduardu, naj beži pred Emerihom. Z;a danes pribijemo samo nesramnost „Narodovega“ pisarjenja, ki imenuje nedolžne novice o Eduardu Kukecu „falots-ke napade starih in uglednih trških rodbin“' in brez najmanjšega dokaza pripisuje te novice gojspodu Schreinerju, da. udriha po njem in po jprivandranih farjih.“ O tem se še pomeriimo in sicer tako, da ne bo ljubo’ ne Eduardu Kukecu, ne („Narodovim“ dopisnikom.
Velika Pirešica. (Roblek na popravkih.) Krasno ! Kakoršen politik, takšen popravkar !: Vedno nedosegljiv! Bistveno pustiti, nebistvenega se pa oklepati, kakor potapljajoči se bilke! Glavna misel našega dopisa je vendar bila, da mejniki niso stali pravilno. Roblek pa pride in hoče popraviti, da ni mejaš cerkvenega posestva, .ampak farovškega gozda! Kakor da bi na to polagal dopis glavno važnost! Ne gospod Roblek! Vi ste magari mejaš kakšnega kitajskega posestva, glavna stvar je, da mejniki stojijo pravilno. (To zahteva pravica in pravico hoče imeti vsak, četudi ni veleposestnik in lastnik avtomobila! Popravljate, da mejniki niso stali pravilno in vendar sami pripoznavate, da bodo mejniki šli nazaj.. Kje je torej resnica, v našem dopisu, /ali v vašem popravku? Povejte nam .to, gospod Roblek! Vemo sicer, kje je, a tudi iz vaših ust bi jo radi slišali. Popravljate, da ni res, da bo moral Roblek z mejniki nazaj. Kaj pa bo z njimi? T,am ne smelo ostati, ker so že stali kakih 12 let, odkar jih je postavil rajni Ivan Kač, nepravilno ; na farovško zemljišče tudi ne bodo šli, saj so bili do zdaj v „škodo farovškega gozda postavljeni; torej bodo šli nazaj in sicer do pravilne meje, da bodeta oba gozda, vaš in farovški,. dobila pravilno velikost. Ali hočete morebiti tudi to poprar viti, da vam ni postavljal mejnikov, ali recimo prag vilnejše, da vam ni meril meje rajni Ivan Kač? Da vam prihranimo trud, vas že sedaj vprašamo:	ali
niste hoteli geometru Lebiču dokazati, da je on določil dosedanjo mejo, oziroma potrdil to, kar je zmeril Kač? Ali ni postal Lebič hud?, Ali ni navaden kmet iz Ponikve priskočil na pomoč vašemu ne več mlademu spominu in vam rekel, 'da je delal mejo Kač? Ali niste svoje trditve o Lebiču preklicali^ oziroma vzeli nazaj? Do solz ganljivo pa je, ko pišete, da boste šli z mejniki nazaj prostovoljno, poznamo to prostovoljnost! Ce meri zaprisežen [geometer, potem je presneto malo prostovoljnosti : pri mejnikih. Geometer reče:	Tukaj je meja! ' in s tem je stvar goto-
va. Cela Zgornja Ponikva se muza, da ste pokazali toliko prostovoljnosti,. Popravljate, da ni res, da bi vam novi gospod župnik ponkovški podaril smreke, ampak da so bile in ostanejo vaša last. 'Ce to sami sebi verjamete, 1 zaslužite častno nagrado! : Mejniki niso stali pravilno kakih 12 let, ampak na Škodo far rovškega gozda. Kar je na tistem spornem prostoru zrastlo v teku teh 12 let, je torej farovška last, ne pa vaša, gospod Roblek! Tie smreke niso bile nikdar vaša lastnina, ampak so vaša lastnina sedaj, ker vam jih je gospod župnik pokovški prepustil, — se noče tožariti. Tako je, gospod Roblek, kaj ne ? ! Kupili smrek niste, vaše 'tudi niso bile, sedaj so vaše, torej je edina, pot, da vam jih je gospod župnik prostovoljno prepustil. In to Slovenci imenujemo „podariti.“ — Prihodnjič bomo pa mi poslali „popravek“, da boste videli, kakšen mora biti, da se prime in — drži!
Velika Pirešica. Poslali smo vam dopis z naslovom „Roblek dobrotnik cerkve.“1 Prosimo, da to popravite in pišete: Ni res, da bi bil Roblek dobrotnik cerkve, ampak res je, da je dobrotnik farovža. Dokaz:	Roblek ni mejaš cerkvenega gozda, ampak
farovškega gozda. Kakih 12 let so staili mejniki nepravilno; farovško posestvo je blip oškodovano za del parcele; to bo sedaj popravljeno s tem, da pravi gospod Roblek, da bo šel prostovoljno z mejniki nazaj. Pisali smo, da bo moral gospod Roblek z mejniki nazaj. Popravite to in pišite: Ni res, da bo moral z mejniki nazaj Roblek, ampak res je, da bodo šli z mejniki nazaj njegovi delavci, ker mejniki sami ne morejo. Pisali smo, da so mejniki stali neprar vilno. Popravite to in pišite: Ni res, da so mejniki nepravilno stali, ampak ires je, ' da so bili mejniki nepravilno postavljeni. Pisali smo, da je novi gosp. župnik ponkovški smreke podaril Robleku. Popravite to in pišite : Ni res, da mu jih je podaril, ampak res je, da je gospod župnik dovolil gospodu Robleku, da jih poseka in spravi iz farovškega posestva. Dokar zano, da je Roblek dobrotnik farovža, ne pa cerkve. Živio popravek!
Solčava. Pretečeni četrtek je naš kraj zares zaslužil priimek „črni kot.“ Nad tem najbolj črnim kotom so visele omenjeni dan tako črne meg1(e, da so bili zakriti celo najbližji hribi. Okoli poldneva se je vsula talka ploha, kakor bi se pretrgal oblak. In množica ljudi, ki se je zbrala ta. dan v cerkvi > ob
sklepu mislijona, je le z največjo težavo prišla domov. Zelo narasla Savinja je napravila veliko škode. Raztrgala je Opresnikove kašjte, zdatno poškodovala novi Knezov jez pri Rogov(ilcu, lučkemu mlinarju pa je spodkopala jez, da bo trpel Škode par tisoč kron. Vihar je izruval precej smrek. Hribe je že dvakrat pobelil sneg. — Obhajali smo v spomin Konstantinovega jubileja od dne 7. do dne 14. t. m. pod vodstvom pt, Al. Žužeka in p. L Pristova D. J. sv. misijon, katerega se je vsa fara udeleževala s hvalevredno požrtvovalnostjo.
Zgornja Savinjska dolina. Kakor razvidim iz „Straže“ z dne 14. t. m., se spominja nekdo na mene še iz prejšnjih let, kar mi svedoči, da sem s svojimi dopisi pravo zadel in da so ■— ne da bi se hvalil — ti 'dopisi nekaterim posebno ugajali. Sicer se nisem mislil več oglasiti v „.cajengah“, kar mi ni zameriti, ker sem se že zelo, zelo postaral; poleg tega se mi je tudi rešpetlin pokvaril in, ja presneti Jamelski Tona m[i ga dolgo ni popravil. Sedaj pa, ko je rešpetlin popravljen in ko tudi drugi želijo, da se še kaj oglasim, vam to tudi obljubljam, gospod urednik. Že naprej lahko povem, da bom s svojim rešpetlinom že lahko Zasledoval vse novice iz Sv. Frakičišjka, kajti Jamelski Tona mi ga je izvrstno popravil, da mi sedaj jako dobro nese. Ce bodo delali moji dopisi marsikateremu liberalcu res preglavice, bel morem pomagati; upam pa, da se bodo še poboljšali, ker bodo uvideli, da „nič ni tako skrito, kar bi ne bilo pu-ščavniku očito.“ Za danes sem se namenili poročati, kaj se mi je dogodilo na potu iz Jam, ko sem šel po rešpetlin. Hotel sem jo že mahniti proti svojemu domu, kar me ustavi nek RadomiršČan, 1 moj prijatelj, ki je ravnokar stopil iz Tišlerjeve gostilne. „No, ali ne greš malo pogledat k iTiišlerju?“ — „Kaj pa naj grem gledat?“ ga vprašam. — „E, kaj, ali nič ne veš, da .bo veselica,? Veš, eno društvo, ne vem, kako se mu že reče, ima tam svojo veselico in pa ples. Pravijo, da bomo sv. Cirila in pa 'Metoda počastili in pa veliko dobrega za narod storili, če bomo šli danes v Tišlerjevo oštarijo.“ — ,„Nb, če je tako“, sem rekel, „pa grem s teboj. Luštne ljudi imam tudi jaz rad.“ — Ko stopiva v sobo, najdeva notri par Rado-mirčanov, med njimi tudi gospoda Terčaka. Vsi so mi ponudili pijačo, še celo sam gospod Tjerčak. Vendar se je gospodu takoj videlo, da niso bogve kako dobre volje, menda zato, ker jih je Še tako malp došlo „za narod delat“ k Tišlerju. Ker so zastonj čakali večje udeležbe in ker je napovedani čas začetka že davno potekel, se je veselica končno pridela. Radoveden sem bil že zelo, kako bodo začeli „(delati za narod.'“ Saj mi je znano, da gotovi ljudje najraje delajo za narod pri kozarcih, če izvzamemo, da zabavljanje čez izobraževalna drušitva ni nobeno delo za narod. Sledilo je par govorov, nakar bi moral biti ples, menda tudi za narod. Tišler je privlekel na mizo neko cev in majhno omarico h- ljudje so pravili, da je gramofon — ki je tako čudne glasove dajala od sebe, da so me začela kmalu ušesa boleti. „No, kako pa, da »niso najeli kakega godca, na primer Piš-nakovega Janeza?“ sem vprašal prijatelja. harmonike bi se dalo vendar boljše plesati, koit pa na to čudno pošast.“ — „Veš, to je pa tako“, mi je ,začel razkladati prijatelj. „Pišnakov Janez se jim je hudo zameril, ker je gospodu Terčaku baje preveč zajce sestrašil. Zajci se gospoda Terčaka sedaj tako bojijo, da od tistega časa Še ni mogel nobenega dobiti, ker od samega strahu pred njim preveč letajo na levo.“ — Seveda sem se jaz one pošasti na mizi prav kmalu naveličal, in sem jo pobrisal proti Trbovljioi, kamor sem se sedaj prestavil, 'da bom lažje obiskoval svoje prijatelje Ksaverijance ; kajti Ksaverijan-ci so mi najbolj pri srcu. Ce jih pa ne bom mogel obiskati, bom nastavil svoj rešpetlin proti Ksaveriju in verjemite mi, gospod urednik, da se bo vsaka najmanjša novica vjela na njem. Za danes pa naj bo dovolj. Sedaj pa pozdravlja vas, gospod urednik in vse cenjene bralce dopisa iz Zgornje Savinjske doli-ne — puščavnik iz Trbovljlce._______________
Pridobivajte nove naročnike^!
Koroško.
Nesrečni alkohol. Dne 7, t. m. je prišel v Be -jaku v Žnideršičevo žganjarno delavec Tom. Serajnik in prosil, da bi se smel malo segreti. Ker mu je postalo slabo in je začel pljuvati, ga je gostilničar spravil v lopo. Ko se je ob dvanajstih po noči vrnil v isti hiši stanujoč agent Hainžič,) je našel Tomaža Serajnika že mrtvega. Prišli zdravnik je sodil, da je Serajnik umrl najbrže vsled zastrupljanja z — alkoholom.
Razgled po svetu.
Napaden in oropan grof v, vlaku. V vlaku med Krakovemi in Rzeszovom sta dva moška napadla grofa Viitholai Ostrowskega in mu vzela listnico, v kateri so bili neki važni spisi in 1000, kron. O roparjih ni sledu.
Špijonažna afera v Rimu. Iz Rima poročajo: Dne 14. t. m. zvečer so aretirali nekega [Tullia Me-nozzi zaradi špijunaže. Njegov tovariš-je kavalerijs-ki sergeant Robert Petriglia iz Rima, ki je bil tudi aretiran. Petriglia je ukradel jako. važne dokumente, ki jih je Menozzi fotografiral/1 in mu jih nato zopet
vrnil, 'da onemogoči odkritje. Kakor poroča „|Giorna-le d’ Italia“, je Menozzi špijoniral za nekega fran-coskega uradnika. V Menozzi j evem, stanovanju so našli razen mobilizacijskih načrtov za kavalerijo tudi šifre, ki se rabijo v vojni.
Prva slepa abiturieiitinja. Da so. se slepi mladeniči povspeli celo do vseučiliščih (Študijev,/I je že znano. Med ženskim spolom pa doslej ni bilo slepih visokošolk. Prva gospodična, ki s;e je klj,ub telesni slepoti tako povspela, da je napravila jabiturifeintski izpit, je hči komerčnega svetnika Hilda Mijtelstein-Scheid v tnestu Barmen v Nemčiji. Mlada dama se je vpisala na vseučilišču v Göttingen kot slušatelj i-ca kmetijskih ved. Istotam je vpisan njen brat, ki je tudi slep.
” 15 samomnorov in samoumorilnih poizkusov. IV dveh dneh je bilo na Dunaju 15 samoumorov in samoumorilnih poizkusov. Vzroki: beda, brezposelnost, bolezen, družinske razmere. Nek železniški uslužbenec se ' je 1 obesil, ker je bil za kazen prestavljen ; nek major se je ustrelil:, ker je bil v slabih finančnih razmerah; 281etni mož se je ustrelil, pri njem so našli 18 vinarjev; 171etni delavec je pil lizol, ker ni dobil dela itd. Ljudje se meišajo!
Bik prodan za 186.5601 frankov. Na gospodarski razstavi v Buenos Airesu je bil prodan durham-ski bik „Americus“, last doktorja Leonarda Perey-ra. Bik je bil prodan po končani razstavi na prostovoljni javni dražbi. Boj je bil hud. Končno je bika kupil za 186.560 frankov veletrgovec z govejo ' živino Ginocchi.
Vzorna ie sestava
Faysovih mineralnih pastilj v sle d tega, ker tvorijo v glavnem vse ,,zdravilne tvarine iz izvrstnih abčinskih izvirkov štev. 3 in 18. Izvirek štev. 3 učinkuje zdravilno *eper obolenje in združljivost dihali ib organov, izvirek štev. 18 pa naravnost izvrstno ičinknje na želodec in čreva. Iz tega slrdi, da so Fay sove pristne mineralne pastile v enaki meri izvrstno zd. a vi Ino sredstvo zoper katar itd. Skrbno je pa paziti na ime Fay. Skatjica stane K 125.
Prusko zasmehovanje. Nič ni dunajskemu časopisju prijetnejšega, nego 'to, • če more objaviti članek ali situacijsko poročilo,iz Nemlčlje, iv katerem se dokazuje, da interes Nemčije, kakor tudi Avstro-D-grske neobhodno zahteva,, da se Slovane v habsburški monarhiji neprenehoma in sistematično zatira. Preteklo nedeljo je objavila dunajska . „.Zeit“ podoben članek, ki ga je napisal Bernhardi,, penzijonirami pruski! general. Uredništvu „(Zeit‘1 je članek .brez-dvomno zelo ugajal, kajti žrtvovala je gostobesednemu generalu eno celo stran. * Pruski general je smatral za nujno in potrebno, kobštatirati v dunajskem listu, da je zveza Nemčije z našo monarhijo predpogoj za nadvlado Nemcev v sCislajjtsaniji in dMažarov v Translajtaniji. Cim brezobzirne,j’še se bodo Slovani zatirali, tem tesnejše in iskrenejše bodo zveze in pa stiki med Berolinom in Dunajem., Hruški penzijoni-rani general je ravno tako gostobeseden, kakor cesar Viljem, ki je s svojimi izvajanji in govori napravil že mnogo sitnosti; in je povzročil tudi vladi že mnogo neprilik. V članku, ki ga je (general_ pošla! na Dunaj, je namreč slučajno označil zavezniško — zvestobo, požrtvovalnost in ljubezen, kakor si jo že predstavljajo v Berolinu. Nemčija ne,. zahteva od Av-stro-iOgrske nič drugega in nič več, nego da, zatira Slovane. Kar se pa tiče nadaljnjega oboroževanj a,_ s tem mora baje naša monarhija v svojem lastnem interesu nadaljevati, da tvori v resnici trden klin med balkanskimi Slovani in Rusijo. , To, je njena naloga v bodoči evropski vojni in za to nalogo se mora z vsemi sredstvi pripravljati. Niti najnovejše zahteve avstrijske vojne uprave baje več ne zadoščajo. Av-stro-iOgrska se mora dobro zavedati, da more računati le, na omejeno pomoč Nemčije! in da vse svoje vojne moči ne bo mogla obrniti proti Rusiji, ker mora vsled svoje albanske politike računati tudi s Srbijo, Grško in Crnogoro kot s svojimi neprijatelji, katerih vojna t sila bo v bodoče mnogo večja, nego je bila do sedaj. Tudi če bi Rumunjska in Bolgarska šli s trozvezo, bo baje vedno naša monarhija na jugu vojaško zelo vezana. Pruski general torej proglaša za Avstro-Ogrsko za zelo nujno, da se (še naprej kolikor mogoče oborožuje. To nujnost utemeljuje na nov način. Moramo se nadalje oboroževati v svojem lastnem interesu,. Dunajska politika na Balkanu je sama ustvarila ' to nujnost. Avstro-'Ogrska bo morala braniti tudi Albanijo, kajti Italija bo zelo angažirana s Francijo in bo morala naša monarhija sama napasti Rusijo, da bi moglaj Nemčija, ki se bo morala na vshodu samo braniti, z vso silo na zahodu napasti Francijo. Po mnenju penzijoniramega pruskega generala se moramo torej oboroževati pred vsem za-se. Ta nauk iz ust praškega generala se sliši kakor zasmehovanje, češ, zdaj vas končno imamo tam, kjer smo vas hoteli že zdavnej imeti. Do sedaj smo vas- morali s silo priganjati, da ste se oboroževalni. 'Zdaj vas bo moral k temu . siliti Balkan, kjer ste si zaradi Albanije nakopali toliko sovražnikov. Od zdaj ^naprej se morate zanašati samo na — lastno vojno moč in ne vedno in z vsem čakati na Nemčijo 1
O
o
o
o
Šiba ho zopet pela v,1 angleških šolah. Londonski „Temps“ piše, da je komisija za vzgojo sklenila, da se v .angleških ljudskih šolah uvedejo zopet telesne kazni.
Še vedno nov smrad. Na dunajskem severnem kolodvora so aretirali nekega vojaščini podvrženejga izseljenca, ki je vstopil v Lunde,nburgu v vlak preoblečen v žensko. Piše se ^Andrej Smoliš in je iz Galicije. V Galiciji še vedno preiskujejo popotne pisarne. V Nadbrzeziem so zaprli ravnatelja; ’ agenture Avstro-Americane Ungerja, v Samoku pa več zakotnih izseljevainih agentov. Ko je hotel na krakovskem predmestnem kolodvora neki policijski agent z dvema policistoma aretirati dva izseljevalna agenta, sta potegnila revolverja in sta na, policista streljala. Policista sta se branila s sabljama in sta enega a-genta ranila. V nastali zmešnjavi sta agenta pobegnila. V Husstjatynu je pa došel gaiiški namestniški svetnik Adam pl. Gubatta, iki je okrajno glavarstvo revidiral in suspendiral okrajnega glavarja 1 viteza plem. Za,wadzkega, ki je zapleten v cel izseljeniški škandal.
Bik usmrtil — dva otroka. jV Sevili se' je splašil dne 11. t. m. bik, ki je zabodel dva dečka in ju usmrtil. Policisti so bika ustrelili.
Roparski napad. V noči od nedelje na pondel-jek je napadlo osem oborožejnih roparjev na vlaku ruske južne železnice nekega sela, ki je imel 120.000 mark denarja pri sebi. Napad se je-izvrši^ med postajama:	K r a s n o p awì ow,skom in GerzeAvafliowskijo:.
Ko so oropali sela denarja, so ustavili vlak ter zbežali v bližnjo pustinjo.
251etnica Pasteurjevega zavoda v Parizu. 25-letnice Pasteurjevega zavoda se je ! udeležil tudi predsednik Poincare, ki je slavil v daljšem govora Pasteurjeva dela,
25 trgovcev v Bombayu propadlo. Bombay, dne
17.	novembra. Bankrotiralo je 25 borzi Jan cev ,efokine borze.
Zopet požar na, parniku. Na španskem tovor nem parniku ..Bolines“, ki je vozil v severnem atlantskem oceanu, je izbruhnil grozen požar. Na ta kojšnje brezžične pomoč~)hlice mu je prihitel na pomoč parnik „jPanonia“, kateremu se je posrečilo rešiti vse pasažirje in tudi vso posadko gorečega parnika,. Tudi se je posrečilo udušiti požar. Oba parnika sta že došla v Novi-Jork.
Levinja ušla iz menažerije. V Köstingu pri Berolinu je ušla dne, 13. t. m. levinja, iz menažerije in bežala v bližnjo Šolo, kjer je med učenci nasjlala panika. Levinja je s taco udarila nekega dečka po glavi in ga je nevarno ranila., Krotilec je med tem prišel in se mu je posrečilo, da je spravil levinjo nap zaj v njeno kletko. &
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Decimi ob Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno doka «njej o vsak dan došla pmnalna pisma Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droter jah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Birgmannova litijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Gnojite jeseni in pozimi s Tomasu vo žlindro l
Vi današnjih gospodarskih razmerah dobiva kmetovalec pri reji živine največ in sicer stalnega in tudi zanesljivega dobička, zato mora razumen gospodar napeti vse svoje sile, da z umno rejo, vzrejo in oskrbo živine ta dobiček resnično tudi dobi in ga dosledno množi.
Podlaga dobičkonosni živinoreji jei pridelovanje zadosti in prave krme ter pravilno krmljenje.
Naša poglavitna krma, za goved je razno seno, oziroma tudi zelena klaja s travnikov, deteljišč, njiv in pašnikov. Ce naj veliko pridelamo, moramo seveda tudi redno zadosti in prav gnojiti, to je, rastline naj z gnojem vedno dobivajo dovolj hranilnih snovi, ki jih na vsak način potrebujejo. Rastlinam ne sme v zemlji nikdar manjkati dušika,. fosforove kisline, kalija in apna. Te hranilne snovi so najimenitnejše sestavine gnoja. Ce v zemlji, oziroma vi gnoju, manjka le ne teh snovi, pa drage ne pridejo do zadostne veljave, če tudi jih je v izobilju.
V naših zemljah primanjkuje že od narave fosforove kisline, zato naši pridelki niso zadostni toliko glede množine, kolikor glede dobrote in še tisto fosforavo kislino, ki smo jo imeli, smo z roparskim gospodarstvom večinoma iz naših zemljišč odprodali s pridelki (žitom) in z živino, ne da bi poskrbeli za — nadomestilo.
Ce naj sploh govorimo o umnem gospodarstvu, ter umni živinoreji, moramo pred vsem |tla nasititi s fosforavo kislino.! Zastonj je vsako pospeševanje živinoreje, ce ne pokladamo zadosti fosfora ata krmila.
Hlevski gnoj in gnojnica sta bila, ’sta in ostaneta najimenitnejši gnoj, a dokler ta gnoj nima po
naši krivdi v sebi dovolj fosforove kisline, kajti živina je nikakor ne more privesti v gnoj, Če ; je' ’ ne zaužije s krmo, toliko časa moramo fosforavo kislino dokupovati v obliki kakega primernega fosfatnega u-metnega gnojila.
Fosforovo kislino najbolje spravimo v zemljo na zemljiščih, ki na,j trajno služijo za, pridelovanje sena ali zelene krme (na travnike, deteljjišČa, ornioe itd.) z jesenskim f.alji ' z zimskim gnojenjem s iTlomasovo žlindro, ki učinkuje 3 do 4 leta. (Važno je omeniti, da ima Torgasova žlindra poleg fosforove kisline v sebi tudi do 60% najfineje zmletega apna,, zato ona fii samo fosfatno, ampak tudi apneno gnojilo in njeno fino zmleto apno nudi rastlinam na jako derber način laK-ko užitno apneno hrano, ki je v naših gerriljah večinoma ni dovolj užitne.
Kdor bo pa' gnojil samo s Tomasovo žlindra, bo v pričetku pač imel znatna večje pridelke, a čez nekaj let zemljišče opeša, če istočasno na katerikoli način ne dobi še dragih potrebnih rastlitnjskih hranilnih snovi in se travniška zemlja ne bo z brananjem vsako pomlad dovolj prezračevala, kajti drugače pri-čno rasti lišaji, mah in resje. Gnojite torej na vsak način s Tomasovo žlindro, zraven pa ne pozabite pognojiti tudi s kalijem, s apnom in prav posebno z dušikom, ki ga najceneje hitro učinkujočega spravite v zemljo z gnojnico. Travnike in dateljišča pa le vsako pomlad temeljito prebrainajte !
Živalsko telo je sestavljeno iz samih qelic, ki vsaka za-se živi in v telesu deluje. In kakoršno je delovanje celic, tako je yse uspevainjc živali, 'Najvažnejši 'del celice je njeno jedro, ki mora imeti v ise-bi določene fosforante spojine, ki pridejo vanj s krvjo, ki se dela iz krme. Rastoča žival potrebuje fosforante snovi pred vsem za razvoj okostja, ki1 more močno in veliko postati, če se v: njlem nabere fosfo-rovokislo apno, potrebuje jih za celično jedro, ki sestoji iz fosforna,tih beljakovin, in če naj se celice dele, to je, razmnožujejo, v Čemer ravno tiči rast vsega. telesa, potem mora vsaka rastoča žival v sebe dobiti, s krmo dovolj fosfornatih snovi. Pa tudi delovanje celic dorasle živine sloni f naj zadostni ' množijni fosfornatih beljakovin v jedrih celic, zato dela le fos-fornata krma sploh rastno, keliko, močno, mlečno in zdravo goved.
Bires fosfornatih umetnih gnojil pri nas topej za enkrat ne moremo dvigniti pridelka) nai i deteljišč cih, travnikih in njivah in povzdigniti živinoreje ; a ne pomagajo, nam prav nič najboljši biki-plemenkaki, če nimamo krme, napolnjene s fosfatnimi hranilnimi snovmi. Fosfatne hranilne snovi za prehranjevanje živine so pa le tedaj kaj vredne, če jih ž,iyina užije fino po krmilih razdeljene^ kamor so vanje prišle naravnim potom pri rasti. Vobče je le slepilo,)f skušati jih nadomeščati s klajnim apnom ali celo z ničvrednimi redilnimi praški.
Gnojite, torpj v jeseni ali v pričetku zime z naj-prikladnejšim fosfatnim umetnim gnojilom, s Tomasovo žlindro, in sicer na oral s 300 do 400 kg, pride-nite 100 kg kalijeve soli in vozite pridno na svoja zemljišča, gnojnico in, če ni drugače, tudi hlevski gnoj ter spomladi na vsak način travnike in detelji-šča temeljito prezračite z brananjem.
Varajte se pa agentov, ki vam. prodajajo umetna gnojila navidez ceneje, a vam. ne jamčijo za vsebino. Saj mora vsak vedeti, da je na primer 100 kg težka vreča. Tomasove žlindre, ki ima v sebi le 16 kg fosforove kisline,, manj vredna, kakor tista vreča, ki je,ima 18 ali celo več kilogramov. Število odstotkov, zapisano na vreči, še ni nikako jamsftvo, ampak le kemijska preskušnja, ki zanjo naša družba poskrbi, zato se družbeno blago prodaja'1 na * skra|no; ‘ pošjten način s popolnim jamstvom. Le iz tega stališča naj se cene umetnih gnojil vsekdar presojajo.
Ma ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošifja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
me Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 8 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode _ 40'— Srebrne ure ....	... K 6-50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18’— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice , . . „20' — Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure........„	4-—
Prave žeiezniSarske Roskopf-patsni.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure.............»	2'40
tke..................  »	S'—
’ ezvojnim p zvoncem . „ 8'60
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat me in srebrnine.
Za smeh.
O' n a!
Gospa kuharici:	„Kaj se bode kuhalo, bodem
jaz odločevala!*
Kuharica: „Ravno to mi je rekel pred desetimi minutami tudi gospod. Da pa ne bode zmešnjave, — bodem jaz odločevala!“
Učenca
iz poštena rodbine, s primerno šotako izobratbo sprejme! Vinko Pastovrh, Celje, Narodni dom.	209
Sirolin "Roche”
olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj, katar, influenco in neduho,
V izvirnih zabojčkih po K 4’— se dobi v vseh lekarnah.
I
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
registi»»v ana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li g q i Rentni davek plačuje zadruga sama ; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po	iztirjanje, daja predujeme r-skontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
■■v---.■■■	..= po najkulantnejših pogojih. -
iSSRBS5EI
/Harijivemu trgovcu
se nudi na Pfujš ugodna prilika postati samostojen. Reflektantje, ki razpolagajo najmanj čez 4000 K v gotovini, naj se oglase pod: »Špecerijska trgovina«, ustmeno ali pismeno v upravmštvu listaj
Franjo Duchek
svelar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna !	Nizke cene !
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford« Rogač» Maribor*
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Malisno Stupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, ...„ibbst-tt-,
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgovina s špecerije in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc
Graška ulica st. 22.
Redka priložnost 'M
1000 komadov flanelodej široke 120 cm, dolge T50 cm
po K 1*50»
Priporočam trdi svojo veliko zalogo zimskega blaga za moške in ženske obleke po jako nizkih cenah ! Pričakujoč obilnega obiska se beležim
Jožef Ullaga, Maršborob D.
Tegetthoffova cesta št 21.
Pozor! »ar-URE
repasirane $ pismenim jamstvom:
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Pristna srebrna ura K 7‘— Pristna srebr. ura ženska K7-— Pristna srebrna verižicaK 2~—
Pristna srebrna verižica_
_____ damska K 3‘40
Zlata ura .... K 28'—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
pgggjg Byres Maribor
Tegethofova cesta št. 39
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : PM
eekeracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjrh cenah.
likati Ostrin v Celju
Gospodska ulica 5.
Velika narodna trgovina
KiMVanic,Celje
Narodni
tiriporoča bogato zalogo (aanufakturnega In modli» ga blaga, posebno krasno {novosti za ženske in )ioške obleke po zelo znižani ceni ! »stanki pod luštno ceno Postrežba točna in solidna !
dom
Vzorci na razpolago.
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
IVÄ^TEMJ^RL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Strokovna izpeljava StrGlOVOdOV po najnižjih cenah.

Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo I	Na drobno I
W
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in ločna postrežba.
registrov, zadruga ii 19 sfili hlšf
z neomejeno zaveza V Illy I Sli Illy!
putto hranilnica in posojilnica n Celju
obrestuje hranilne its# g| i (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9 vloge po sät	----------—— prvo nadstropje----------------------
od in iiogt do int ntigi	/ w poltrii s 1. januarjem 1913. Rentni daieb plačuje posojilnico samo.

GRAND PRIX PARIS 1900
j ega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Točna postrežba
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke ! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K Pristna srebrna ura	K
Original omega ura	K 18
Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
BO
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, e°8P°8k* »boa 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Za božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov - Svilnatega papirja v vseh barvah - Kreppapirja v vseh barvah - Barvani papir ,na eno stran v vseh barvah - Barvani papir na dve strani v vseh barvah - Zlati in srebrni papir - Sveče za drevo, čarobne svečice - Cvetje za rože - Žica * Zlata pena - Jaslice izgotovlje
Podobice za jaslice - Rutke.
Božične in novoletne dopisnice kakor tudi druge vrste Na debelo! po izredno nizkih cenah. Na drobno!
Goričar & Leskovšek v Celju.
Graška uliča št. 7.
Rotovška ulica št. 2.
Trgovino s špecerijskim
blagom
Slomci! ZapEdajte se!
Trgovina z mobo in de-« žejnimi pridelki »
i	i
Glavna sl. zaloga in veliko izbira Kranjskega morskega blaga, n. pr. Strang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd
]. Ravnihar
Celje
Giavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in
-lakov.-----------=
Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Točna in solidna postrežba.-^ OfćIŠSićl llliCO ŠfCU. Zl. W*Točna in solidna postrežba.
Nadrobno io na debelo!
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
Razpošilja pravi ruski čaj 1 kg po K 450 in višje.
Kupuje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke.
Ima veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka.
Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom.
12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5'60.
Pri večjih naročilih mnogo ceneje. |
Thierry-a Balzam
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri ope-! klinah in izpuščajih itd.
Thienya- centifolijsko
mSTilA Je zanesljivo še pri tako starih IJlČiAllU ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjpje vse tuje snovi iz telesa, napravi vsled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.

Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
SS™.;? R. Sfermecki » 8e|i" 3Qi-
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Ni treba si glavo treti!
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč*
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staro znano tvrdki!
n\ilan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
Priporoča se Vam za nakup
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to Je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte ve-j liki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. 1
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo,*!
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih tbrestnje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripsuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni darek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Ža varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
f
0
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolita za dijaške ustanove 30 000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim učnim zavodim in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 E za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100 000 E.
Sprejema tndi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestnje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Spodnještajerska ljudska posiinica v Mariboru
zadruga
Hranilne Dinne se sPrejemaj° vsakega in se obrestujejo: nav*dt«	4-V, %, proti trimesečni odpovedi po 4s/«%- Obresti se
lil Ululilo Vluyu pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsacesm ku Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila st dajejo
in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%i na vknjižbo sploh po 5V*%, na vknjižbo in poroštvo po SViVo in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
llparlnp iiMO so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. are dopoldni Ul UUIIh Ul Ki sadnih se sprejema in izplačaj« denar.
rsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila SB dajejo	«'»1« Im tudi na razpolago domate hranilno nabiralnih..
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).


Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.1