Zaklad (šac) 
29. Nekoč je šel neki možak sredi noči čez Preval domov v Zapreval. Na 
vrhu Prevala naleti na kup žerjavice sredi poti. Nabaše fajfo, vzame s kupa 
ogorek, ga da na fajfo pa gre naprej. Čudno se mu je zdelo, da noče fajfa 
goreti. Pogleda — in kaj vidi? Da je namesto ogorka v fajfi — cekin! Koj leti 
nazaj pogledat, a ni bilo o žerjavici več ne duha ne sluha. Zavedel se je, da to 
ni bila žerjavica, ampak je cvetel šac. 
(Vinko Ažbe, v. Gribovškov, Zapreval) 
30. V Mihelskih robeh na Blegošu je ena čerfa srebrnega denarja zako 
panega. Tam je rob videti kot vrata: dve skali kot dva bangarja in še skala 
na vrhu počez. 
V teh vratih je neki pastir zagledal tisto čerfo denarja in splezal po robu 
do nje, a vrh denarja je sikala proti njemu kača. Tedaj so mu tudi ovce zašle 
v pšenico, moral jih je iti vračat. Ko je zlezel spet nazaj na rob, ni bilo o čerfi 
250 
»V teh (kamnitih) vratih 
je neki pastir zagledal ti 
sto čerfo denarja ... a vrh 
denarja je sikala proti nje 
mu kača ...« 
Ilustracija: Janez Dolenc 
po skici iz leta 1947 
z denarjem več ne duha ne sluha. Sam Bog ga je rešil, ker je bil tisti denar 
zavdan. 
Nekaj let kasneje je tam gorela gmajna. Pravijo, da je z Mihelskih robov 
kapljalo stopljeno srebro: gotovo se je od hude vročine šac stopil. 
(Valentin Rupar, v. Tinač. Gor. Zetina) 
251