l^IS X lllC • Volčja - dolna. (Vojnl knrat Janug Golec.) (Dalje.) r>rugi, zelo občuti.o iicl.iubi naši gostie, ki, so se kn» v legiiah pojavili ravno v VolCji dolni, so hilp, — uSi. Bolj obfiuttjivi bralec, posebno bralke. gosni«e, se bodo izpodtikale nad izrazom: častnik in "pn '— uš. Vsak pa, ki .ie vsa.i nekoliko mcsecev prebii i>a 1-)ojnem poliu, mi bo pritrdl], da s-e zajeda ufi nensmilifino v vsakega boievnika od proataka do generala. IISi so na.s grozno mufiile v Vol6;/-do!;-i, ker so se med nami Pastniki tedaj prvift pojavi']© in niamo poznal' viobenftga mazila in strupa zoper to golazen. Prav do krvi so bili opraskani po celem telosii' in celo noft ,;e bilo ivt'< po postojankah pritaie^io drganje in letelo. so tudi prar krhke kletvice na krvoloke, ki so ram krndli tolika.n.i potrebno spanje. Pameten in tedai edino izve<fljivi bojni nafrt zoper to rormi\e snanna nam jo ¦dal naš major: vsakdanja tem.-el.jita prefekava in smrt krvolokom s pomo?jo obeTi roftnih palcev, Pobijali smo vsafro jntro uši, a imeli smo iih ^dno veft in morali smo se ndati v uSivo usodo, katera nas preganja in mu^; S© aeda,'. Moie in vseh strokovniakov. kl so v tej vojsSi pasli in So pasejo v obilni meri uši, mnenje ie, neljntte živalioe bodo prenehaie, kadar bode zatrobila snVr»t trobenta folikajij zaželjenega miru! Od uši pa preidem na drugega skoraj vedno smrtnega sovražnika, nn kolero. Že izraz- kolera pn?e:ie vsakemu strali in trepet v vse ude. Tn ravuo t) : trašno bolezen smo za nnftega 1 ivanja v Volčji dol :i nbftut li vsi. Omoinl sera že popre.i, da je med nami in gozdom curlial r.eznaten i>oto(>e<-, ki je izviral nekje "a vrhu gladine. Vodo iz tega i>otoka smo mh-\\ vsi /a pit'ie iu kuho. Ravno ta potoeec je skrival bacile kolere, ki je naenkrat objela z ledeno smrtno roko nns '¦n Ruse. Kolera se je poiavila v naši sosednii postnianki med p^onirji. Ljudje so za^el" po noči bljnvati i i zjutrai je bila že vsnkemu i'osrefinežn v globoko \u drtih o<'eh in v votlo do-točem gl^su zapisa-i.a gotova siiirt. Ni niinulo 24 ur in /e smo ga zagrebli v gozdu. drozna bolezen sb je širila ve/lnn bolj in lx)li i-i za¦"eli smo brskati po izvoni in vzroku te koš^eno žan"ir-fi. Proiskal se je potok ii orlkrili so prav že ob n;egovem izviru 40 mrtvih trupel, k'< so vsa ležala nei;oIronana v vodi. SkuSa.li smo jih odstraniti in pokonati, n kleti P,.us je ustrelil vsaf-ega. k; se jf pribli,žal mrHfiem. Ni preostajalo druzega, kakor, da smo pokril; ^otnk s hlodi, nametali zeml>e na vrli. in nod sJr.irtnn 'aznijn ie bilo vsaoemu prepovednno rabiti vodn iz o. knženega vreloa. Najbol'Ša pomoč zooer kolpro je po mnejiiu nas vse-h dandanes tol kanj pregania'ii In psnvani — alkohol. Kakor hiitro so nam dali vira, nima in tudi mostvu tople hrane. :e ponoliala kolftra, a poT-olnoma je nas zapustila, ko smo ostivili isto klfito, za nas resniftno Volfijo dolno. Lahko bi vam popisa1, dragi braioi, ve?, ganliivih slufiajev za razsaiania kolere, a te dogodljaie lio. (^ern natanftneje op:sat', fie se So enkrat živ vrnem v domovino. Kot zakljuBek teh v domovin-o poslanih vrstio uaj služi en doživl^aj, kl se ti5e uši in kolere. Kot ..meuažmojster" sem moral oelo našo postoianko pre* skrbovali z mesom. Cloveku- se pristudi vsak dan tr(lo goveje m,eso in naši gospodje so poželeli svinjine in telet ne. Nekega poaold:ie m«d strelskim odmorom sem zajezdil svoje kljuse in ga pognal proti Tasi, da knpim debelega šoetinca. Rusi so me na potu v vas ''vbstrel.evali, a kljuse je dobro teklo in jaz sem nepoSkodovan došel v vas. PosrefHlo se mi tudi ,;e po dolgem baranju in kratki barant;.f kupiti svinfie. "LTkazal ?em ga zaklati in namenil sem se povrniti k tovarišem v postojanko, ko se pojavi pred meno.i na konju paš Franol in dragonski ordonanfini 5astnik. Hočeg, iiotv>eš, moral sem z n.jima slabo oblefien in na prav grdem klhisetu v &5 km oddaljeni Przemvsl, da naku!>imo tamkaj pofrebnega alkoTiola in nekaj boljSega za pod zob. Odjezdili smo ob 4. nri popoldne iz VolCje dolnfi in v trdem mrakn smo bili pri kolodvoru Novega Mjasta. Prece.jšna množioa ie bila tamkai zbrana^ iLstaviJi smo konie in .iezdili v korakn. Tzvlekel sem smndk-o i?i sem jo sknšal prižgati, ko je zagromel prav na kolodvoru grnzen pok "vz topa. Po ceiem telesii me 'e spreletela nekaka mrzlioa: mofemu klnisetu.je bil fa pok tudi nekai preve^ za viho in ubralo }o je preko oeste po travniku v divjem galopu, da sem se koma} nbdržal v sedliT. Kliuse se je vse zasoplo zopet ustavilo, napenjalo ušesa in iaz sem se'ozrl nekoliko nan\-rogpo vzroku poka. Vsi delavci, ki go popravljali žoleznioo, ro vs'e<T strahu nehote posedil na neimeno^ vani del telesa in se ozirali nlaSno okrog. Sl«dniiS sem vendar dognal vzrok občnega strahu. N«. kolo- dvoru je bil vkopan naš 30.5 om možnar in je oddal tedaj svoj prvi strel na sovražnika. To je bil prvi strel, ki sem ga na lastna ušesa slišal iz grla tega orjaka in nikakor si ne želim, da bi kedaj v življeniu obcutil njegov učinek, ko mi je že sam pok tako pognal mravljinoe po hrbtu. No, hvala Bogu, Rusi nimajo tega groznega morilnega orožja. Jezdili smo od Novega Mjasta naprej in po dobrem teku smo dospeli okoli 10. ure po noči v trkrat prve oblege rešeni Przemy&l. Konje smo oddali dragonoem in smo se napotili iskat preno6išfia. Ko' v prvem Iiotelu so sprejeli lepo obleBenega dragonskega častnika, a za naju z Franclnom ni b:lo v nobenem liotelu prostora. No, za mesto in še za hotel res nisva bila napravljena, pa tudi nisva bila ni6 kaj nevoljna, da so iiaju pognali na oesto. Usmilila se je naju slednjie neka stara, prav umazana ž dinja in je nama ponudila prenoč:š6e v kuhinji, katerega sva, tudi z odprtimi rokami sprejela. Postelj nama je bila torej zagotovljena, krenila sva io naravnost v kavarno z bojnim klicem: smrt alkoholu! V kavarni je bilo zelo malo vojaškili sukenj, paft pa prav obilo onih civilnih liudij, moških in ženskih. ki som jih jaz grozno zafirtel v fasn voine, namreč takozvanih: vojnih porofievalcev in oft:!vidcev. Bili so znešeni iz vseh delov sveta in kramljali o fronti, strelskih iarkih, v katerih ie že ta dvakrat bil, o žvižgn krogel, o razpoku granat i. t. d. Mene so že kar grizli ti večji del popolnoma zlagar.i pogovori in ne vem. 6e bi ne bl prvega potegnil po lažnjivih ustih, da niso v razgovoru1 prišli na kolero. ?.e samo ime kolern je napravilo na vse viden, globok utis. Sedaj so sc zafieli ponaSati, kolikokrat je kateri cepl.jen proti koleri, kako prekuhava vsako trohico vode, ki jo mora rabiti i. t. d. To blebetanje pa ie bilo tudi sicer potrpežljivemu Frandnu preveč. Namignil mi je in šepnfll: ,,Le pazi, kako bodern odgnal te zajoe enega za dmgim." Nato nii je za?el prav glasno razlagati, kako umirajo njegovi pionirji vsak dan prav tik njega na koleri, on prihaja prav od tamkaj in se še umil n; danes. Pogledal sem na Ca,snikar.ie, vsi so zrli nemo in prestrašeno drug na druzoga, 6eS: bežimo!' (Dalle prlhodnjie.)