PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 125 (13.063)
Trst, nedelja, 12. junija 1988
Nevarnost
razprševanja
glasov
BOGO SAMSA
Čez dva tedna bomo volili. V videmski pokrajini predvsem deželni svet, v goriški deželni in pokrajinski svet, v tržaški pa poleg deželnega tudi pokrajinski, tržaški občinski svet in v rajonske svete. Volitve bodo izredno pomembne, saj se bo ua njih odločalo o razmerju sil v baši deželi za dalj časa, poleg tega Pa tudi o odnosih med strankami na Goriškem in še zlasti v Trstu.
Volilna kampanja se zaostruje predvsem med demokristjani in so-rialisti, ki se borijo za prevlado v deželi, saj vse kaže, da se bo razmerje sil spremenilo. Komunisti skušajo Ustaviti vsedržavni negativni trend, ki je bil pri nas na zadnjih politič-Uih volitvah manj izrazit, saj partija ni izgubila toliko glasov kot drugod v Italiji.
V Trstu se bije bitka okrog Liste Trst. Bo ta nazadnjaška, vase za-Prta in nacionalistična stranka vsaj delno ohranila svoj vpliv, ali pa se bo kolo zgodovine obrnilo v bolj de-niokratično in splošno italijansko normalno politično ozračje? To je osnovno vprašanje.
Vsa ta vprašanja neposredno zani-jnajo Slovence v treh pokrajinah, "ior živijo. Odnos sil je za Slovence kot državljane, ki jih zanima splošna Politična usmeritev, važen, še zlasti P® je pomemben za reševanje speci-bcnih vprašanj. Pomen razmerja sil je izkazal ob zadnjem poskusu lis-'arskega poslanca Camberja, da bi v Poslanski zbornici vsilil razpravo o njegovem skrajno omejevalnem Predlogu manjšinske zaščite. To mu ni uspelo zaradi odločnega zadržanja vsedržavnih demokratičnih strank. Razprava se je pričela v se-?®tu. in t0 je odgovor na njegovo
‘zzivanje.
Slovence pa še zlasti zanima izvo-Jeno slovensko zastopstvo. V vse z3oraj omenjene svete - deželnega, °ba pokrajinska in tržaški občinski -.n»o Slovenci na prejšnjih volitvah dolili na kandidatnih listah SIo-onske skupnosti, KPI in PSI skupno trinajst predstavnikov. Tokrat jih ®hko izvolimo prav toliko, naše za-'opstvo pa morda celo rahlo okre-PUrio. r
Obstaja pa tudi resna, zelo resna, i.ev®rnost, da se skupno število izvornih drastično zmanjša in najbolj ougodne, naravnost katastrofalne «03noze nakazujejo možnost, da uPno število pade na štiri.
° vsem tem smo že pisali, podrobna .m° konkretne primere obrav-vali v prihodnjih dneh.
Za*ZV0^eno sl°vensko zastopstvo je ski Ce*0lno slovensko narodnostno ho t OSt v Hami izredno pomemb-■ kot je tudi zelo važno za vsakega
Posameznika:
v’0j.re<Ivsem gre za obstoj in težo iz-Ita,I®ne9a zastopstva Slovencev v st ‘ji; Veliko večino vidnejših pred-te(j n,ltov bomo volili prav čez dva su. a' Na tej osnovi se meri naša pj-tt?1*® Politična moč in možnost a v demokratičnem procesu 2 yVfnj® skupnih vprašanj. me2**?° P® Je tudi za vsakega posa-drob ‘"®' saj dobro vemo, koliko vPra? • P® tudi zelo pomembnih ihraš anj se l®žje in bolje uredi, če želj sn®.°bčini, pokrajini, ali na de-VaiCav°ie9a človeka, svojega sveto-
jas?nt0 ie .tudi razumljiv odločen in 9,asovP°Ziv' 4® ne smemo razpršiti tereSu da je v našem skupnem inske ka a-nieno fllasovati za sloven-listah Padate na treh kandidatnih žeumn e OInenjenih strank. Mi ne hianj Polemizirati z nikomer, še z,herianaS^‘ na nedostojno raven 0P°Zorit-a ln °brekovanja. Želimo pa nevarn ' n® dejstva in na obstoječo 5e9a ra»S • (‘emagoškega ali drugač-*at0 srti.?lP.avanj® naše skupne moči. ',®nju ,.„StaliSee ° strnjenem glaso-kai5°Vayiaj* ze °b pričetku vo-0dločno- j Panje in zato ga tudi sedaj n jasno ponavljamo.
Italija je zgubila protifašističnega borca
Umrl je Giuseppe Saragat eden od očetov republike
Italijanski politiki poudarjajo njegovo načelnost in pomembno vlogoy ki jo je imel v povojni izgradnji demokratične Italije - Ustanovitelja italijanske socialdemokratske stranke bodo pokopali jutri
DUŠAN KALC
RIM — V rimskem stanovanju v Ul. Camilluccia je preteklo noč umrl za srčno kapjo bivši predsednik republike, dosmrtni častni senator in ustanovitelj italijanske socialdemokratske stranke Giuseppe Saragat. Z njim odhaja del italijanske zgodovine tega stoletja, odhaja še eden od tistih ljudi, ki so s svojo osebnostjo, kulturo in sposobnostjo globoko posegli v predvojna, medvojna in povojna družbenopolitična dogajanja v Italiji. S Saragatom odhaja še eden od zadnjih borcev proti fašistični diktaturi in eden od očetov italijanske republike.
Njegova smrt je včeraj globoko odjeknila zlasti v italijanskih političnih krogih. Ze v prvih jutranjih urah se je začelo romanje vidnih državnih, vladnih in političnih predstavnikov k mrtvaškemu odru. Med prvimi je pokojniku izkazal čast ter izrekel sinu in hčeri sožalje sedanji tajnik socialdemokratske stranke Antonio Cariglia. Kmalu zatem se je spominu zgodovinskega liderja italijanske socialdemokracije poklonil predsednik republike Francesco Cossi-ga, ki je podčrtal pokojnikove vrline in zasluge v boju proti fašizmu in pri gradnji nove demokratične družbe. Med prvimi je prišla tudi delegacija KPI, ki so jo sestavljali Pajet-ta, Pecchioli in Bufalini. »Danes je umrl eden od tovarišev,« se je glasila kratka izjava Giancarla Pajette. Vladni predsednik De Mita se je Saragata spomnil kot enega največjih akterjev boja proti fašizmu in stalinizmu. Za republikanske-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Francozi ponovno na volišča
PARIZ — Teden dni po nepričakovanem izidu volitev za obnovo skupščine, ki jo je razpustil predsednik Francois Mitterrand, se Francozi vračajo na volišča, kjer bodo morali v drugem volilnem krogu dokončno "izoblikovati" parlament.
Ministrski predsednik Michel Ro-card je sicer izjavil, da bi lahko še »preprečili katastrofo« — skliceval se je na delni poraz socialistov v prvem volilnem krogu — ko bi Mitter-randova stranka lahko računala na podporo tistih 34 odstotkov volilcev, ki se jim prejšnjo nedeljo ni dalo na voliščhsUVisoko število vzdržanih je nedvomno vplivalo na izid prvega kroga volitev za obnovo skupščine, največ politične škode pa so pri tem utrpeli socialisti, ki jim ni uspelo doseči večine.
Neznanka drugega volilnega kroga pa ni le množica vzdržanih (negotovih ali demotiviranih) Francozov, ampak tudi glas volilcev Le Penove-ga Front Nationale, ki bi morali tokrat podpreti srednjedesničarsko koalicijo URC (Zvezo skupin sredine).
Socialisti upajo, da bodo lahko dosegli število 300 sedežev ali tudi malenkost več, kar bi jim po večinskem sistemu preštevanja glasov zagotovilo 350 sedežev. Ko bi si URC priborila 300 in več sedežev pa bi število njenih delegatov ostalo nespremenjeno.
Kljub pričetku ocenjevalnih sej
Šolniki in politiki proti odloku vlade
RIM — Včeraj je začel veljati zakonski odlok, ki ga je vlada sprejela pretekli petek, da bi na ta način zagotovila reden zaključek letošnjega razgibanega šolskega leta. Na šolah so pričeli z ocenjevanjem učnih uspehov učencev in dijakov, v vseh važnejših italijanskih mestih so ocenjevalne seje potekale redno. V veliki večini primerov so profesorski zbori nastopili polnoštevilno, le na Sardiniji je večje število profesorjev bojkotiralo seje.
Bo uspelo profesorskim zborom opraviti ocenjevanje v po zakonu določenem terminu? Kaže, da ne in da se bodo seje močno zavlekle. V Rimu so npr. ravnatelji že zaprosili ministra za šolstvo Gallonija, naj preloži začetek mature za teden dni. Se vedno pa je vprašljiv položaj cobasov, ki so sicer sklenili prekiniti bojkot ocenjevalnih sej, toda že načrtujejo novo obliko nadaljnjega boja. O tem se bodo danes pogovarjali na vsedržavnem zborovanju v Rimu.
Nedavna pogodba pa še naprej buri duhove med sindikati in v vseh političnih krogih. Vodstvo zveznih sindikatov CISL in UIL je ostro obsodilo ravnanje šolskega sindikata CGIL, generalni tajnik Pizzinato pa je odvrnil, da se je sindikat vedno avtonomno odločal. Resorni tajnik CGIL Berganti-no je odločno dejal, da je sindikat pripravljen, če bo treba, sklicati zborovanja in poslati lastne predstavnike na vse tiste šole, kjer naj bi se bojkot ocenjevalnih sej še nadaljeval.
Predstavniki šolskega avtonomnega sindikata SNALS močno kritizirajo petkov zakonski odlok. Ta bo po mnenju sindikata morda zagotovil uspešen zaključek šolskega leta, žal pa potrjuje neresnost italijanskega šolskega sistema. Generalni tajnik sindikata srednje šole CISL Lia Ghisani pa se boji, da bodo zaradi ministrskega dekreta oškodovani predvsem dijaki, ki bodo morda nepravilno in nepopolno ocenjeni.
Ob proslavah tisočletnice pokristjanjenja
Kremelj odprl vrata kardinalom
MOSKVA — »Odkar obstaja Kremelj gotovo ni sprejel toliko kardinalov kot danes,« je dejal vatikanski državni tajnik Agostino Casaro-li včeraj v svojem pozdravu med uradnim sprejemom v dvorani predsedstva vrhovnega sovjeta. Včeraj se je v Kremlju, v svetišču sovjetske države, ob proslavah tisočletnice pokristjanjenja Rusije zbralo namreč 500 predstavnikov svetovnih Cerkva, med njimi pa je bilo kar enajst kardinalov, ki sestavljajo dvojno katoliško delegacijo (zastopajo Vatikan in širšo katoliško skupnost). Srečanju so predsedovali predsednik Gromiko, ruski patriarh Pimen in minister za verska vprašanja Harčev.
Dogodek pa bo ostal zapisan v zgodovini tudi zato, ker je Andrej Gromiko na neposredno vprašanje msgr. Casarolija zagotovil, da se bodo med pripravljanjem novega zakona o svobodi vesti posvetovali z vsemi verskimi skupnostmi v Sovjetski zvezi. Casaroli je v svo-
jem govoru nato še enkrat in uradno pozitivno ocenil novo klimo glasnosti, ki jo bo Vatikan podprl z vsemi svojimi močmi. Ugodno priložnost pa je izkoristil tudi msgr. VVillebrands, ki je Gromika opozoril na vprašanje katoliških skupnosti v Ukrajini, katerih Cerkev je Stalin leta 1946 proglasil za nezakonito, in katoličanov baltiških dežel.
Še vedno pa ni gotovo, ali se bo Casaroli lahko sestal z Gorbačovom, saj vatikanski državni tajnik še ni prejel nobenega povabila. Kljub navideznemu optimizmu — Gorbačov bi Casarolija lahko sprejel v ponedeljek pred njegovim odhodom — pa vlada med člani delegacije precejšnja živčnost. Ko bi do srečanja ne prišlo, bi lahko pomenilo, da Sovjetska zveza trenutno še nima interesa, da vzpostavi globlje stike z Vatikanom.
V skladu s prizadevanji, da podprejo katoličane, je msgr. VVillebrands sprejel delegacijo ukrajinske skupnosti.
Ladja Tržaškega Lloyda Piave »talec« nigerijskih oblasti
RIM — Med Italijo in Nigerijo se je v teh dneh razvnela prava "ekološka vojna", saj nobena od dveh držav si noče prevzeti odgovornosti za industrijske strupene odpadke (2.000 ton) italijanskega izvora, ki sta jih dve manjši ladji pod lažno zastavo raztovorili na nigerijskih bregovih. Afera s strupenimi odpadnimi kemikalijami je v zadnjih dneh dobila med drugim skoraj obrise kriminalke, ker so nigerijske oblasti zaplenile italijansko kontejnersko ladjo Piave, ki pluje na progi med Sredozemljem in zahodno afriško obalo v službi mednarodnega konzorcija, ki ga med drugimi upravlja tudi Tržaški Lloyd.
Ladjo Piave so zaplenili pred štirimi dnevi v nigerijskem glavnem mestu Lagosu, izpustili pa naj bi jo pod pogojem, da si italijanska vlada prevzame odgovornost za prevzem vseh sodov s strupenimi kemikalijami. Voditelji Tržaškega Lloyda so včeraj odločno zavrnili obtožbo, da bi ladja Piave prevažala strupeni tovor. Ladja, ki pluje s 24-člansko posadko, kateri poveljuje tržaški kapitan Lucio Laudano, je prevažala samo
gospodinjske stroje, oblačila in živila. Tudi ko bi jim ukazali, naj strupene industrijske odpadne kemikalije natovorijo na Piave, bi bilo to nemogoče, ker ima ladja prevelik ugrez za pristanišče Koko, Piave pa ni opremljena za prevoz strupenih tovorov.
Italijanska vlada je včeraj izjavila, da sta prevoz strupenih odpadnih kemikalij organizirali zasebni tvrdki iz obeh držav, tako da italijanska vlada ne more biti odgovorna za dogovore, ki so potekali na zasebni ravni. Nigerijskemu veleposlaniku v Rimu so med drugim zagotovili, da bodo skušali razčistiti vso zadevo'in ugotoviti, iz katere tovarne prihajajo strupene kemikalije. Italijanska vlada pa je med drugim zatrdila, da je bilo raztovarjanje kemikalij v Nigeriji povsem zakonito, saj so na carini skrbno pregledali vso dokumentacijo, ki je spremljala tovor. Iz tega bi lahko sklepali, da so bili dokumenti ponarejeni. Prav zato želi italijanska vlada imeti čim popolnejše informacije o tem zagonetnem izvozu italijanskih industrijskih odplak.
Evropsko nogometno prvenstvo
Španija presenetila Dansko
Na včerajšnji drugi tekmi A skupine je Španija zasluženo premagala Dansko (na sliki) in trenutno vodi na lestvici skupine, v katero spada tudi Italija. Španija se je izkazala za zelo homogeno, dinamično in tehnično dobro pripravljeno moštvo
• Umrl je Giuseppe Saragat
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ga tajnika La Malto smo izgubili človeka, ki je znal dati neprecenljiv prispevek, da se je Italija priključila zahodni skupnosti in stopila v korak z naj razvitejšimi državami. Predsednik senata Spadolini je v svoji sožalni brzojavki poudaril, da bo Saragatovo ime večno povezano z uveljavitvijo načel demokratičnega socializma, ki jih je prvi razglasil Turati. Predsednica poslanske zbornice Jottijeva pa ga je označila za doslednega in odločnega borca za demokracijo, svobodo in družbeno pravičnost. Saragat, ki ga bodo pokopali jutri z vsemi državniškimi častmi, se je bližal devetdesetemu letu starosti. Rodil se je 19. septembra 1898 v Turinu sardinskemu priseljencu katalonske narodnosti in Turinčanki iz trgovske družine. V rodnem mestu je dovršil trgovsko šolo, že s sedemnajstim letom pa je vpoklican na fronto kot navaden vojak in si v kratkem prisluži čin artilerijskega častnika in vojni križec. Po vojni je diplomiral iz ekonomije in se zaposlil v Italijanski komercialni banki. Leta 1922 je prišlo do prvega velikega preokreta v njegovem življenju. Vpisal se je v Enotno socialistično stranko ter se kmalu uveljavil kot dober govornik in sposoben politik. Po Matteottijevem umoru se je začel njegov odločen protifašističen upor. »Če bi ne bilo fašizma, bi se ne odločil za politiko,« je imel navado reči v poznejših letih. »Ne bom se uklonil,« je bila njegova prisega med neko ekskurzijo na Mont Blanc. Te odločitve so ga seveda stale
izgnanstvo v Avstrijo in Francijo in tudi dvakratni zapor.
Ta politična angažiranost ga je vodila po zmagi nad nacifašizmom do predsedstva ustavodajne skupščine in kasneje celo do predsedstva republike. Z De Gasperijem je bil tudi protagonist pogajanj na mirovni konferenci.
Po znamenitem razkolu v Palači Barberini s Pietrom Nennijem, ki se je tedaj zavzemal za enotnost s komunisti, je Saragat leta 1947 ustanovil Socialistično stranko delavcev, ki se je pozneje preimenovala v socialdemokratsko stranko. Do leta' .1964, ko je bil izvoljen za petega predsednika republike, je neprekinjeno izmenjaval funkcijo tajnika stranke z vladnimi nalogami (bil je med drugim podpredsednik v De Gasperijevih vladah ter zunanji minister v prvih dveh Morovih vladah). Kot predsednik republike je bil porok levosredinske politične linije. V zadnjih letih je sicer ohranil funkcijo predsednika socialdemokratske stranke in senatorja, a mu starost in bolezen nista več dovoljevali, da bi se aktivno vključil v politično življenje. Ostal pa je kljub temu zgled in simbol stranke, ki jo je sam postavil na noge. Bil je tudi vedno med tistimi, ki so skušali popravljati hude napake in nemoralnosti nekaterih njenih predstavnikov.
»Želim umreti kot socialdemokrat,« je pred kratkim zaupal sedanjemu tajniku Carigli. S tem je hotel poudariti, da ne želi dočakati razkroja in propada politične sile, ki ji je vdahnil dušo in srce.
Po vrtincu novic in domnev zadnjih dni
Tudi jasni obrisi afere Moro zamegljeni v oblaku polemik
RIM — Kaj se skriva za polemikami o aferi Moro, ki v teh dneh spet polnijo prve strani italijanskih časopisov? So polemike izraz nepotešene želje po resnici? Ali pa gre za politično obračunavanje in poskus, da se z oblakom prahu zamegli tudi to, kar je bilo doslej odkrito? Ta vprašanja vznemirjajo italijansko javno mnenje ob zopetnem obujanju najrazličnejših domnev deset let po smrti demo-krščanskega predsednika.
A pojdimo po vrsti. Zadeva je bruhnila na dan v začetku tega meseca, ko so v okviru radijskega dnevnika na drugi mreži namignili na možnost, da so bili člani odbora, ki je v dneh Morove ugrabitve upravljal informacije, člani tajne lože P2. Nikoli pa naj ne bi prišlo na dan, so dodali, da je z odborom sodelovala tudi neka vidnejša osebnost, morda sam bivši vodja skrivne lože Licio Gelli. Na to možnost, sta poudarila včeraj novinarja, ki sta pripravila novico, je pred časom namignil tiskovni ataše bivšega sekretarja KD Benigna Zaccagninija.
Da bi bila stvar še nekoliko bolj zapletena, je v teh dneh poskrbel tednik Epoca, ki poudarja, da je nekdanji podtajnik za notranje zadeve Mazzola zadevo Moro opisal v svojem romanu I giorni del diluvio. Roman je izšel pred leti, piše Epoca, in ni vzbudil nobenega zanimanja. Osnovna teza knjige pa je, da je Licio Gelli odigral v zadevi Moro odločilno vlogo. Med drugim knjiga namiguje, da je bivši vodja tajne lože nekaj dni pred ugrabitvijo predsednika KD napovedoval skorajšnje dogodke. Med njegovimi sobesedniki pa naj bi bil tudi nekdanji šef policije Federico D Amato. Mazzola je to tezo zanikal. »V romanu se v bistvu opredeljujem za domnevo socialističnega po-
slanca Giacoma Mancinija,« je izjavil novinarjem. Mancini pa je predvčerajšnjim poudaril, da so obveščevalne službe ZDA in SZ najbrž kaj vedele o zadevi Moro, niso pa posegle in pomagale italijanskim preiskovalcem. »Upoštevajoč tragičen konec afere,« je dodal Mancini, »je verjetno, da sta bili državi zainteresirani za Morovo smrt.«
Vse te govorice se pridružujejo vrsti nepojasnjenih okoliščin o ugrabitvi in umoru Alda Mora, med katerimi velja omeniti vse zapletljaje okoli skrivališč v Ul. Gradoli in Ul. Montalcini, vlogo, ki so jo odigrale nekatere sile zunaj RB, sumljivo molčečnost brigadističnega voditelja Maria Morettija. Vendar, kot poudarjajo poznavalci afere, te nepojasnjene okoliščine se prepletajo s tudi že raziskanimi okoliščinami, ki jih je parlamentarna preiskovalna komisija vključila v svoje poročilo. Kdo bi hotel torej prikazati kot povsem nove izsledke že znane stvari?
To vprašanje je milanski tednik Panorama zastavil nekaterim politikom. Socialistični poslanec Salvo Ando je bil mnenja, da če gre za manever, bo ime zakulisnega lutkarja prej ali slej prišlo na dan. Dodal je, da lahko gre za naključje, vendar vse kaže, da so se nekatere gotovosti o loži P2 omajale, od kar se je Gelli vrnil v Italijo. Bivša predsednica parlamentarne preiskovalne komisije Tina Anselmi je dodala, da oblaki prahu ne pomagajo pri ugotavljanju resnice in izrazila upanje, da bo nova preiskovalna komisija lahko pojasnila še skrivnostne točke, komunist Violante pa je rekel, da prikazovanje starih novic kot svežih ni pozitivno. Bolj dvoumni pa so bili misovci in radikalci, ki so namignili na nov spopad med ložami in med strujami KD.
Mojca Borštnev o očetovi aretaciji in o obnašanju vojaškega osebja
V Comisu že čakajo sovjetske nadzornike
LJUBLJANA — Publicist Janez Janša, podčastnik Ivan Borštner in urednik Mladine David Tasič so še vedno v vojaškem zaporu v Ljubljani. Demokratična javnost se bori za njihovo izpustitev in obrambo s svobode. Ljudje pa skušajo po svojih močeh pomagati svojcem zaprtih. V najtežjem položaju sta hčerki Ivana Borštnerja, 19-letna Mojca in 16-letna Slavica. Živeli sta sami z očetom v garsonjeri v Škofji Loki. Oče se je ločil od njune matere, ki živi v Osjeku. Po aretaciji očeta sta ostali sami.
Objavljamo del intervjuja z Mojco Borštner, ki ga je za Radio Študent in tednik Mladina naredila Natalija Gor-ščak. Intervju bo v celoti objavljen v prihodnji številki Mladine.
Vprašanje: »Najprej me zanima, kako je potekala nedavna aretacija tvojega očeta, saj si bila ti takrat doma, sploh pa si bila ti tudi edina t. i. civilna oseba, ki je bila priča aretaciji.«
Odgovor: »Ja, takrat sem jaz bila doma. Po pol enajsti uri je nekdo pozvonil, odprla sem in zagledala očeta skupaj z nekaterimi vojaškimi starešinami. Vstopili so, lepo pozdravili in se takoj obrnili na očeta, češ da on že ve, za kaj gre. On je seveda odgovoril, da ne ve, za kaj gre. Nato so še rekli, naj jaz ne bi bila prisotna v prostoru, kjer bodo preiskovali, tako da sem šla v kuhinjo, saj kljub temu, da smo pri nas doma trije že skorajda odrasli ljudje, živimo še vedno v garsonjeri. No, med preiskavo sem bila v kuhinji, vendar pa sem videla, kaj se je dogajalo, saj je bila zavesa od glavne sobe napol odmaknjena tako, da sem tudi jaz lahko videla, kaj se je dogajalo. Imamo veliko knjig in so tam vse pregledovali. Očeta so celo vprašali, če je vse, kar je na policah, prebral in on jim je seveda odgovoril, da je to jasno. Pri pregledovanju so vse razmetali, vendar niso našli ničesar. Preiskavo so končali ob enajstih in petnajst in rekli: "To smo zdaj naredili, zdaj pa gremo naprej." Oče mi je seveda pustil še toliko plače, kolikor jo je imel in nato šel z njimi. Rekel mi je samo: "Adijo." Nato nisem o tem nič več slišala, dokler ni bilo objavljeno oziroma v petek zvečer, čeprav sem že vedela, da so ga prav gotovo zaprli.« *
Vprašanje: »Tebe osebno o aretaciji ni obvestil nihče, niti nobeden od tistih, ki so bili prisotni pri aretaciji?«
Odgovor: »Ne, nihče ni prišel.«
Vprašanje: »Kaj pa kasneje, so te pismeno o tem mogoče kaj obvestili?«
Odgovor: »Zvedela sem iz medijev. Od njih sem to zvedela v ponedeljek, ko je prišel vojaški branilec Kajfež in mi povedal, kaj naj prinesem očetu, ko ga bom obiskala. Rekel mi je, da ga lahko obiščem v sredo ali četrtek, kakor pač želim. Odločila sem se, da bova šli s sestro Slavico na obisk v sredo ob dvanajstih. In potem sva v sredo res šli.«
Vprašanje: »Kako pa je potekala vsa procedura obiska pri njem?«
Odgovor: »Najprej sem se morala javiti na Metelkovi 4 in zahtevati naj pokličejo očetovega branilca Kajfeža. On je potem posredoval in nas odpeljal, tudi teto seveda. -Šli smo v del, kjer so zapori. V sprejemnici sta se branilec in tisti, ki je bil tam, sprička-la, saj nas oni skorajda ni hotel pustiti noter in je vprašal branilca, kaj je to. Branilec je rekel, da je vse urejeno,
vendar pa so morali klicati tistega, ki naj bi bil to odobril. Pri tem sta se skregala in potem smo morali iti v drugo zgradbo počakat. Po petnajstih minutah čakanja so nas spet poklicali in ponovno smo šli v zgradbo, kjer so zapori. V sprejemnici pa je že bil oče, toda že takoj so nam povedali, o čem se lahko pogovarjamo, česa pa ne smemo omenjati. Dale smo jim seveda tudi vsaka svoje stvari, ki so jih seveda potem pregledali. Vrnili so mi brivnik, ki ga je oče sicer na listku, ki mi ga je pred obiskom dal branilec, napisal, vendar pa ga ne sme imeti. Teta je prinesla tudi nekaj sadja, ki pa ga skorajda niso hoteli vzeti, vendar pa je potem le nekako šlo. Nato smo po desetih minutah pogovora morale oditi, Kajfež, očetov branilec, pa nama je obljubil, da bova očeta lahko obiskali vsako sredo ob dvanajstih. Rekli sva naj bodo točni, saj grem jaz vsak drugi
teden popoldne v šolo in je težko, če zamujaš. Odgovoril je, da bo to bolj težko, pa še to je rekel, da teta enostavno ne sme več priti, da je ne bodo spustili k njemu, pa tudi oče je poudaril, da naj nikar ne prihaja.«
Vprašanje: »Kako pa je izgledal oče?«
Odgovor: »Še vedno je oblečen v vojaško obleko, je neprespan, utrujen. Ne vem, kako so ravnali z njim, čisto izčrpan je.«
Vprašanje: »Kako pa se je vojaško osebje obnašalo do vas?«
Odgovor: »Branilec se je zelo korektno obnašal, ostali pa... Ne vem, malo čudno se mi je zdelo, ko smo čakali in je teta vprašala stražarja, če sme kaditi, ji je ta rekel, da ne razume slovensko. Teta ga je potem vprašala v slabi srbohrvaščini in ji je dovolil. Drugače pa so se tako zapirali v tisti zapor, kot da bi hoteli nevemkaj...«
D. V.
V intervjuju za Ljubljanski dnevnik tožilec Mazič brani vojaško sodstvo
LJUBLJANA -r- Ljubljanski dnevnik je včeraj objavil pogovor z vojaškim tožilcem v Ljubljani Živkom Mazičem o zakonodaji na področju vojaškega sodstva v Jugoslaviji, o katerem prenešamo nekaj izsekov.
»V luči naše kazenske zakonodaje moramo vedeti, da so vojaška sodišča redna sodišča in da nimajo vzdevka "specialnih sodišč", kar je mnenje, ki ga vsiljujejo javnosti. Ta sodišča vodijo postopek po pravilih, ki jih predpisuje zakon o kazenskem postopku. Torej zakon, ki velja tudi za temeljna sodišča, ki so civilna,« je povedal polkovnik Mazič. O strokovnih kvalifikacijah vojaških sodnikov in tožilcev pa je rekel: »Sodniki in tožilci oziroma namestniki tožilcev, morajo zadostiti enakim pogojem kakor sodniki in tožilci na drugih sodiščih in tožilstvih. Po najnovejših določilih pa je pogoj strokovnosti celo mnogo strožji za predsednike vojaških sodišč in za vojaške tožilce. Na teh položajih so lahko le tisti, ki so si pridobili magistrski naziv na področju pravnih znanosti. Enak pogoj velja tudi za sodnike vrhovnega vojaškega sodišča in za namestnike tožilca JLA. Predsednik vrhovnega vojaškega sodišča oziroma tožilec JLA pa je lahko le oseba, ki je doktorirala iz pravnih znanosti. Ti pogoji pa ne veljajo za sodnike in tožilce na drugih sodiščih, oziroma tožilstvih. Torej je strokovna raven vojaških pravosodnih organov enaka kot na drugih sodiščih. Za kolege v vojaškem sodišču in tožilstvu v Ljubljani poudarjam, da je večina dobila naziv diplomiranega pravnika na pravnih fakultetah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.«
O odvisnosti ali neodvisnosti vojaških sodišč: »Samostojnost vojaških pravosodnih organov je povsem izenačena kakor pri drugih sodiščih. Lahko celo trdim, da je ta samostojnost vojaških sodišč celo nekoliko bolj zagotovljena, kot pri ostalih sodiščih. Sodnike in vojaške tožilce imenuje in razrešuje predsedstvo SFRJ in pri svojem delu niso na nikakršen način vezani na kakršnokoli raven poveljevanja. Edina posebnost vojaških sodišč naj bi bila, da je po 65. členu zakona o vojaških sodiščih lahko obtoženčev zagovornik le vojaški zagovornik ali druga vojaška oseba, ki je diplomirani pravnik. To pa takrat, če obstaja med kazenskim postopkom nevarnost, da bi odkrili vojaško tajnost, kar bi lahko imelo hude posledice za varnost države.« Izločitev civilnega zagovornika pa naj ne bi bila nikakršna posebnost jugoslovanskega vojaškega sodstva, je poudaril polkovnik Mazič, ki je tudi zanikal, da naj bi jugoslovanski pravni sistem dajal široka pooblastila policiji.
O hitrosti dela vojaških sodišč in kdaj bo mogoče o treh priprtih (Janezu Janši, Ivanu Borštnerju in Davidu Tasiču) izvedeti kaj več, pa je polkovnik Mazič rekel: »Po podatkih, ki jih je moč najti v statistiki, so vojaški pravosodni organi hitrejši od drugih sodišč. Redki so primeri, da se kazenski postopek pred vojaškim sodiščem ne konča v šestih mesecih - pri čemer mislim na pravomočno obsodbo. Torej so odveč in nepotrebni vsi pozivi, naj konkretni primer čim-prej zaključimo. Vojaški pravosodni organi bomo tudi v tem primeru ravnali vestno in zakonito ter dovolj ekspedi-tivno, kakor smo delali tudi doslej.«	jj y
RIM — Minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero je dal pooblastilo carinarnicam, naj do skrajnosti poenostavijo začasni uvoz naprav, ki jih bodo imeli s seboj sovjetski nadzorniki, ko bodo prisostvovali uresničevanju sporazuma o uničenju raket srednjega in kratkega dosega v oporišču Comiso na Siciliji.
Teh naprav italijanske oblasti sploh ne bodo pregledale. Kot predvidevajo določila sporazuma INF, je to v prl' stojnosti ameriških vojakov oporišča v Comisu. V primeru, da bi bila kaka naprava "sumljiva", jo bodo uskladiščili, sovjetski nadzorniki pa jo bodo brez drugih zapletov vzeli s seboj P° končani misiji.
Italijanske oblasti bodo poskrbel® tudi za čimboljše počutje sovjetskih nadzornikov, ki bodo v to sicilsko oporišče prispeli v prvih dneh julija-
Medtem pa še vedno ni povsem j®s' no, kako bodo v bodoče izkoristili 1 oporišče, ko bodo uničili manevrirn rakete. Vsakomur pa je lahko že sedal jasno, da porabljenih bajnih vsot n bodo uspeli izkoristiti.
Na sliki (telefoto AP): eden 0 orjaških transporterjev z izstrelitv nimi cevmi za manevrirne rak® Cruise, ki jih bodo demontirali. ka usoda čaka tudi 112 raket v tem sicilskem oporišču.
Nacionalistični neredi v Bakuju
MOSKVA — Položaj v Azerbajdžanu ostaja še naprej sila zaostren in napet. V preteklih dneh je moskovska Pravda poročala o hudih nemirih v Gorskem Karabahu, kjer se Armenci odločno potegujejo za priključitev bližnji Armenski državi, včeraj pa je tiskovna agencija France Presse poročala o ostrih spopadih v glavnem mestu Azerbajdžana Bakuju.
Agencija navaja, da je prišlo do spopadov med tam živečimi Armenci in Azerbajdžanci, ko so slednji manifestirali po mestnih ulicah. Zdi se, da je v nemirih izgubilo življenje več Armencev. Predstavnik azerbajdžanske televizije je sicer vse te nerede in prelivanje krvi odločno zanikal. Dejal je, da
je po cestah sicer veliko ljudi, ki si le izmenjujejo lastna mnenja.
Dobro obveščeni zahodni krogi pa poročajo, da je prišlo do večjih nacionalističnih manifestacij že pretekli četrtek, ko je skupina tridesetih Azerbajdžancev napadla sedež vlade. Z molotovkami'in kamenjem so močno poškodovali pročelje stavbe. Policijski organi so takrat aretirali 18 manifes-tantov.
Plenum centralnega komiteja bo moral vsekakor v kratkem ponovno vzeti v pretres položaj v Zakavkazju, če ne želi, da se ponovi primer iz Sumgaita, ko je med februarskimi krvavimi izgredi izgubilo življenje kar 26 Armencev.
nadomestni deli za	jg
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
UPRAVA'	'n 23 tU^6 znam^e av'om°hilov
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST -
Ul. sv. Frančiška 38
Tel. 768667-772002
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C s n e
ZASTOPSTVO
panto

Nabrežina 35/c Tel. 200371
Ul. Carducci 15	^
TRST — Tel. 64610^^)
Včeraj odprta avtocesta - obvoznica Vidma
Kljub pomanjkanju poslovnih prostorov
Od včeraj hitrejša in udobnejša pot v Srednjo in Vzhodno Evropo
VIDEM — Srednja Evropa nam je od včerajšnjega dne bližja. Motoriziranim potnikom, tako turistom kot tistim, ki gredo na pot iz poslovnih razlogov, ne bo treba več čakati v dolgih kolonah na vstopnih in izstopnih postajah pri Vidmu. Včeraj zvečer, ob 22. uri, so namreč odstranili pregrade na novem,.komaj pet kilometrov dolgem avtocestnem kraku na videmski ob-novznici.
36 milijard lir za izgradnjo te obvoznice sta porabili družba Autovie Venete, ki upravlja avtocesto od Mošče-nic in Mestre do Vidma ter državna družba Autostrade, ki upravlja avtocesto od Vidma do avstrijske meje na Trbižu.
Slučaj je nanesel, da se je včeraj opoldne, prav takrat ko je bila v teku otvoritvena svečanost pod velikim platnenim šotorom, tam mimo vila dolga nepregledna kolona vozil turistov, ki so v našo deželo prišli iz Avstrije ter Nemčije. Ko se bodo ti turisti čez teden ali dva vračali proti domu bodo po tej cesti lahko hiteli brez dosedanjih nepotrebnih zastojev. Na izvoz z avtoceste je bilo treba včeraj čakati več kot pol ure. Odslej vsega tega ne bo.
Na otvoritveno svečanost ni bilo zabeljenega in napovedanega predsednika vlade De Mite, ki je poslal samo telegram. Prišla pa sta dva ministra, Ferri, ki odgovarja za javna dela, ter domačin Santuz, ki ima opravka s prevozi. Oba sta poudarila velik pomen, ki ga ima ta prometnica. Še zlasti v času ko tudi Avstrijci odpirajo zadnji
krak njihove avtoceste med Beljakom in Spittalom. Vsi govorniki so govorili o pomenu, ki ga nova infrastruktura ima za sodelovanje z Avstrijo. V znak tega sodelovanja je bil na svečanosti prisoten tudi inž. Jorg Freunschlag, član koroške deželne vlade.
Govorili so seveda tudi drugi. Videmski župan Bressani, predsednik Družbe Autovie Venete Giacomo Romano, predsednik Družbe Autostrade — Iri Italstat Gianni Pasguarelli, predsednik deželne vlade Adriano Biasutti.
Vsi so dejali, da ima nov avtocestni krak velik pomen ne le za promet, ki gre mimo Vidma, marveč za samo
mesto Videm. Na vsej trasi okrog mesta sta namreč speljani tudi paralelni cesti, ki bosta služili krajevnemu prometu. Novi krak bo koristil tudi mednarodnemu prometu, saj se bo tovorni promet med Italijo in Avstrijo v desetih letih podvojil. Govor je bil tudi o drugih avtocestnih strukturah v deželi ter o gradnji novega predora, ki bi povezoval Karnijo in Ziljsko dolino.
Biasutti je s svoje strani poudaril, da ta cesta odpira našo deželo v Srednjo in Vzhodno Evropo prav v trenutku ko Skupnost Alpe-Jadran praznuje svojo desetletnico.
MARKO WALTRITSCH
Pajčevine v praznih trgovinah
Če bi pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Kopru ta hip imeli na voljo 50 poslovnih prostorov v mestu, bi jih takoj, brez težav oddali v najem, zlasti zasebnikom, precej interesentov pa je tudi v organizacijah združenega dela. Stanovanjska skupnost trenutno oddaja v najem okrog 360 poslovnih prostorov, letos pa naj bi jih za raznovrstne dejavnosti usposobili še osem, od tega v starem mestnem jedru štiri. Pomanjkanje poslovnih prostorov je očitno in na težave ob tem so na zadnji seji koprske občinske skupščine opozorili tudi delegati občinskega Obrtnega združenja. Člani združenja, pa tudi mnogi, ki bi člani postali, krepko občutijo te zadrege. Ob tem, ko v koprski občini dobesedno kot gobe po dežju rastejo obrtne (proizvodne) cone, ko občinska politika (davčna, urbanizem, gospodarstvo in finance) z naklonjenostjo spremlja in spodbuja razvoj drobnega gospodarstva (v občini je registriranih 800 rednih obrtnikov in prav toliko popol-dancev), se pri poslovnih prostorih zatika. Obrtniki opozarjajo, da je pomanjkanje veliko in da mesto in občina precej izgubljata, ker na tem področju bolj smelo ne zastavijo aktivnosti, ki bi odprle vrata storitveni obrti v mestu.
Ne gre prezreti nekaterih pojavov, dejstev, ki pričajo, da tej problematiki v Kopru ne namenjajo dovolj pozornosti. Zgodilo se je namreč, da je zaradi prodaje stanovanjskega objekta zasebni prostor »izgubil« frizerski salon (pustimo vnemar, da jih je za ženske v Kopru verjetno že preveč), ki je na isti lokaciji deloval kar petdeset let, optika so iz Čevljarske ulice (zaradi prodaje hiše zasebniku) morali preseliti drugam, na slabšo lokacijo, še danes pa (po dveh letih) v prostorih, ki jih je zasedal optik, ne »živi« nič drugega od pajkov, pa morda še česa. In še bi lahko naštevali.
V Kidričevi ulici v Kopru, na Staničevem trgu, v Župančičevi ulici in še kje imajo Jestvina, Soča, Nanos in še kdo svoje poslovne prostore, ki jih slabo ali pa sploh ne izkoriščajo. Te prostore bi drugi ozdi ali pa zasebniki lahko še kako koristno »napolnili«. Znana je čistilnica v Santorijevi ulici, kjer se zasebnik komaj obrača med oblekami, zraven pa je zapuščen poslovni prostor (trgovina) Jestvine, Nanosova trgovina z živili je polna pohištva, Preskrbina mlekarna zaprta... To pa so poslovni prostori, ki so v lasti ozdov, ki so jih dobili v skladu z zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih iz 1974. leta. To je »njihovo« in Stanovanjska skupnost - kot pravijo - na gosodarjenje s tem fondom ne more vplivati. Bržčas bo res tako, toda nujno je, da se v Kopru najde kdo drug (in spet
je tu občinski izvršni svet poklican »na pomoč«), ki bo »naredil red«. Nemogoče je namreč ugotavljati, da v občini in v mestu primanjkuje storitvenih obrtnikov (od čevljarjev do krojačev, ki bodo z leti »izginili«, ker mladih moči, vajencev ni več, pa do različnih serviserjev gospodinjskih aparatov, pletilstev, trgovin s starinami, pa trgovin z živili...), ob tem pa doživljati, da za vse to obstoji interes, ki ga ni moč uresničiti, ker ni prostorov... Prostori so, neizkoriščeni, po namembnosti napačno locirani, včasih pa tudi v nepravih rokah. Pri obrtnem združenju zato upravičeno zahtevajo, da se tej problematiki posveti več pozornosti, saj (med drugim) očitno prihajajo časi, ko bodo raznovrstne storitve, popravila pri občanih vse pogostejša, nujna.	DUŠAN GRČA
V spomin na francoskega geologa markiza Dolomieua
alpinistov, izletnikov in turistov, ki so danes glavni vir dohodkov za prebivalce Dolomitov.
Geološko odkritje markiza Dolomie-uja bo to poletje pretveza za celo vrsto prireditev in manifestacij v Gortini in njeni okolici. Njegovo dvestoletnico hočejo prebivalci pokrajine Bel-luno praznovati kar se da svečano. Organizirali bodo torej geološke in paleontološke razstave, a tudi razstave slik in grafik s prejšnjega stoletja na temo »Dolomiti, prvi vzponi, prvi turizem«. Mednarodni tečaj lesnih skulptur bo spremljal festival zborovske pesmi. Hoja po stezah prve svetovne vojne bo deležna enake pozornosti kot tekmovanja v prostem letu z deltaplani ali v veslanju s kanuji po jezeru Auronzo. Gobe in cvetje, gorski filmi in glasba, plezalci in alpinisti bodo sestavine pisanega potpurija v veselje poletnim obiskovalcem in turistom. Pri prazniku narodnih noš v Tai di Cadore bodo sodelovale tudi skupine iz Avstrije in Jugoslavije, pri folkloristični manifestaciji v Sappadi pa predstavniki iz vseh dežel skupnosti Alpe-Jadran. V Gortini se bodo na simpoziju zbrali gorski pisatelji. Septembra pa bo razglašena posebna nagrada za poezije v ladinskem jeziku - prvotnem jeziku prebivalcev Dolomitov.
Redkokdaj obletnica znanstvenega odkritja uspe združiti v slovesnost vse izraze človeškega delovanja in kulture. Res pa je tudi, da znanstvenikom redko uspe svoje ime vklesati v zgodovino tako mogočnih skal in gora, kot sp Dolomiti. Ker pa se je francoskemu markizu Dolomieuju ta povzdig posrečil, si obširna praznovanja in slavja, ki bodo to poletje na sporedu, tudi pošteno zasluži.
Nova vremenska hišica
PORTOROŽ — Turistični delavci so tako obubožali, da so zadovoljni že z vsako manjšo novostjo, ki jo uspejo pripraviti za popestritev turistične ponudbe. Letos bodo tako v sredini Portoroža namesto kakega prenovljenega hotela, novega kopališča, garažne hiše, ali drugega pomembnega objekta turistične infrastrukture, pridobili tri manjše, vendar za turizem vseeno zanimive novosti.
Na portoroški plaži bodo kmalu odprli nov, velik in dvojni tobogan, o čemer smo že poročali. Te dni pa bodo po dolgem pričakovanju in pripravah v turističnem društvu, začeli graditi vremensko hišico, in to na mestu, kjer je bil nekaj časa sporni »račji« kiosk (v bližini stavbe portoroške krajevne skupnosti). Zanjo so v Turističnem društvu Portorož zbrali 4,5 milijona dinarjev, delav-ci Obrtne zadruge Jadro iz Pirana naj jbi jo zgradili v približno treh tednih, torej še pred glavno turistično sezono. Tu bodo lahko mimoidoči prebrali osnovne vremenske podatke - temperaturo in vlažnost zraka, zračni pritisk, po vsej verjetnosti pa jim bo uspelo tudi sproti meriti temperaturo morja na bližnjem portoroškem kopališču.
Torej bo to majhen objekt, ki ga poznajo v številnih turističnih krajih in informira gosta o osnovnih podatkih o vremenu. Za tretjo novost pa so poskrbeli delavci Kompasa, ki bodo v k sodelovanju z Obalno-kraško Turistično poslovno skupnostjo v začetku julija na portoroški ploščadi, Trgu Prekomorskih brigad, postavili prvo multivizijo na prostem. Stvar so zasnovali tako, da bodo na omenjeni ploščadi postavili veliko (tri metre široko in osem metrov dolgo) platno, na katerem bodo s 14 projektorji in 1500 diapozitivi (projektorji bodo postavljeni na portoroškem prirejenem dvonadstropnem londonskem avtobusu) vsak večer prikazovali (s pomočjo fotografij) možnosti turistične ponudbe kraja in regije.
35 let zavoda E. Vatovec
STRUNJAN — Delavci in šolarji strunjanskega vzgojnega zavoda Elvire Vatovec so v tej šoli s prilagojenim programom pripravili proslavo ob 35-let-nici šole.
V zavodu, ki je namenjen vzgoji otrok štirih občin iz regije, je zaposlenih 74 delavcev, od tega 50 strokovnih delavcev, specialnih pedagogov, psihologov, vzgojiteljev, učiteljev itd. V osnovni šoli s prilagojenim programom je zdaj vpisanih 123 učencev, 19 učencev je v delovnem usposabljanju, od teh pa jih je 48 v popolni domski oskrbi. K tem pa je treba dodati še enoto v Divači, kjer vzgajajo še 14 otrok. Gre za mladostnike, ki bi težko uspeli v klasični šoli, medtem ko na strunjanski lahko dobro razvijejo vse svoje sposobnosti in si na ta način s pomočjo svojih učiteljev ne dovolijo, da bi jih življenje do konca premagalo. Zanimiva je bila ugotovitev predstavnika izolskega »2. oktobra«, kjer z veseljem zaposlijo šolarje, saj se je v praksi izkazalo, da gre za izredno uspešne in marljive delavce. To pa sta po svoje potrdila tudi izjemna razstava in kulturni program, ki so ga pripravili ob jubileju šole.
(B. Š.)
Nekoč so se imenovale Blede gore -Monti Pallidi. Danes jih ves svet pozna kot Dolomite. Novo ime je staro točno 200 let in izhaja iz priimka markiza Deodata de Dolomieuja, velikega francoskega geologa, rojenega leta 1750. Markiz Dolomieu je bil razisko-valec in znanstvenik. Proučeval je Predvsem potrese in vulkane. Pred 2°0 leti je odkril, da kamen Bledih 9ora ni apnenec, kot bi zgledalo na Prvi pogled, ampak dvojni magnezi-
jn kalcijev karbonat, torej popol-°rna drugačna in do takrat nepozna-9 kamenina. Analiziral jo je in pra-im0 klasificiral. Po njem je dobila df d°l°mit. Edinstvene gore, ki jih i° .rnit sestavlja, pa so od takrat Do-‘hiti. Odkritje je v dolomitske Alpe jjfrvabilo številne znanstvenike in ge-Q?9e' učenjake in ljubitelje gora. aiskovalci so tvorili prvo jedro tistih
Pred volitvami na tisoče
prerezanih trakov
Odkar smo presiti, ni več predvolilnih golažev. Ko je zazijala v naše dnevne sobe in kuhinje televizija, so prenehali stari volilni shodi (ko pridejo vsedržavni zvezdniki, je shod predvsem špektakel). Danes smo se tudi miselno polenili in nas vedno manj vabijo predvolilne okrogle mize o kulturi, športu, spolnosti, kulinariki itd...
Politiki, vsaj tisti, ki imajo nekaj oblasti, so si izmislili odprtja in otvoritve. Te dni otvarjajo in odpirajo razne centre, mostove, tovarne, ceste in avtoceste, razstave, športne objekte, kulturne in drugačne manifestacije, mednarodne znanstvene simpozije itd. itd. Vplivni kandidati se s prijaznim nasmeškom selijo iz kraja v kraj in neusmiljeno režejo trakove. Potem pozdravljajo in spregovorijo. Navadno tako, da jit] ljudje razumejo, zakuska pa pomaga, da pozabijo na to, kar so razumeli, in jim ostane v spominu le lepa slika. Pred volitvami moraš biti razumljiv, izogniti pa se moraš človeški radovednosti. Kaj bi bilo, ko bi začeli ljudje preverjati izrečene besede?
Neverjetno je, da nikoli ne zmanjka »otvoritvenega« materiala. Novinarski spomin nam namreč pravi, da so pred leti odpirali mostove, ki jih ni bilo, vodovode, ki niso delovali itd. Letos nam še ni znano, da bi prišlo do takšnih spodrsljajev. Konec koncev je tudi za politika nerodno, če reže trakove ob bregu deročega potoka ali pa na praznem travniku...
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Preda Konte
4.
Cen^°čniki na Waltovi cesti so bili zelo lepi. Poleg ozke trat ntne poti ie imel vsak še zel° širok' leP° negovan pas zas e.' Na vsakih petnajst metrov so bili po obeh straneh in n eni oleandri, en bel, en rožnat, en rdeč, pa spet rožnat, p0n a te četvorke so bili prebivalci Waltonove ulice zelo FucrraH*' ^arack njih so v glavnem tudi dobili vsakoletno revijap| Z3j najlepšo ureditev ulice, ki jo je podeljevala
parke°^ep e.ne9a od oleandrov na pločniku pred hišo Emily CertienteVe ktl parkiran ogromen tovornjak za pravažanje °b o)pa ,Njegov boben se je enekomerno vrtel in udarjal tna	Po žlebu je na travo tekla lepljiva siva cemen-
iti p asa' Kapljala je z žalostnih, okamenelih drevesnih vej ih nit;)581 tozla v vdolbine, kjer trata ni bila povsem ravna, stisjUp,^ na cementno pot. Maryjine ustice so bile od jeze da je ,e v tanko črto. Le kaj je obsedlo Emily Parkerjevo, ala obložiti rdečo opeko svoje hiše s to nesnago?
Okusi so pa res različni, če človek sploh lahko govori o okusu, je pomislila. Zraven avta je na soncu stal razoglav mlad moški in neprizadeto opazoval skrunitev Waltonove ulice. Mary Hortonova je z oddaljenosti kakih deset metrov osuplo strmela vanj.
Če bi živel pred dva tisoč petsto leti, bi ga Fidias in Praksiteles uporabila kot model za najlepšega Apolona vseh časov. Namesto da takole stoji, popolnoma nezaveda-joč se svojega obstoja, na nepomembni sydneyski ulici, obsojen na umrljivost in pozabljenje, bi lahko večno živel v hladnih, kot sate gladkih oblinah belega marmorja, njegove kamnite oči pa bi lahko neprizadeto zrle čez množice občudovalcev, ki bi se vrstili generacija za generacijo.
Toda on je stal sredi zdrizaste cementne mase na Wal-tonovi cesti, očitno eden izmed gradbenih delavcev Harry-ja Markhama. Oblečen je bil namreč v uniformo gradbincev, se pravi v kratke hlače svetlorjave barve, z zavihanima hlačnicama, tako da je bilo videti spodnjo obliko njegovih stegen, v pasu pa so mu zdrsnile na boke. Razen kratkih hlač in debelih volnenih nogavic, ki jih je zavihal čez težke, okorne delovne čevlje, ni imel na sebi ničesar drugega, niti pokrivala na glavi.
Ko se je za hip obrnil, tako da ga je videla s profila, je zasijal v soncu kot topeče se zlato. Noge je imel tako lepo oblikovane, da se ji je zdelo, da ima pred seboj tekača na dolge proge. Pravzaprav je bila taka vsa njegova postava, bil je visok, vitek, lep. Ko se je obrnil proti njej, je opazila kako se mu prsni koš oži od širokih ramen do izredno ozkih bokov.
Obraz pa - oh, obraz! Bil je brez napake. Nos je bil raven in kratek, ličnice visoke in poudarjene, usta pa nežna in lepo oblikovana. Tam, kjer se je lice stikalo s kotičkom ust, je imel na levi strani drobno gubico, in zaradi te je bil videti žalosten, podoben nedolžnemu otroku. Njegovi lasje, obrvi in trepalnice so bili barve zrelega žita, čudoviti v sončni svetlobi, njegove velike oči pa so bile živo modre kot plavice.
Ko je videl, da ga opazuje, se ji je srečno nasmehnil in ta nasmeh je povzročil, da je Mary Hortonova nehote sunkovito zajela sapo. Še nikoli v življenju ni tako zajela sape. Zgrožena nad tem, kako je nanjo učinkovala njegova lepota, je kot nora planila v varno zavetje svojega avtomobila.
Ves čas počasne vožnje v poslovni center severnega Sydneya, kjer je imela družba Constable Steel and Mininig svojo štiridesetnadstropno poslovno stavbo, je mislila nanj. Naj si je še tako trudila, da bi se osredotočila na promet in na opravke, ki so jo čakali tistega dne, iz misli ga ni mogla pregnati. Če bi bilo na njem kaj pomehkuženega, če bi bil njegov obraz le lep ali če bi izžareval neko nedoločeno neomikanost, bi ga lahko zlahka pozabila, ker se je z leti s strogo samodisciplino navadila, da pozabi vse kar ji je neprijetno ali kar jo vznemirja.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Posebna pozornost bo veljala znanstvenim raziskavam
Na 40. tržaškem velesejmu uradno zastopanih 28 držav
V petek, 17. junija, ob 11. uri bo v Kongresnem centru Tržaške sejemske ustanove pod Montebellom slovesnost ob odprtju štiridesete, torej jubilejne izvedbe mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo trajal do 29. junija zvečer. Kakor sta pojasnila na včerajšnji predstavitveni tiskovni konierenci predsednik sejemske ustanove Marchio in direktor Tamaro, bodo jubilej uradno proslavili dan poprej, 16. t. m., ob 19. uri v mali dvorani Verdija, istega dne ob 17.30 pa bodo odprli v Kongresni palači (Pomorska postaja) razstavo »Dunaj v Trstu«, s čimer bodo potrdili, da sodi tudi to kongresno središče v sklop sejemskih struktur, pa tudi, če hočemo, v okvir razvijajočega se kongresnega turizma.
Gianni Marchio je naglasil vse globljo specializiranost sejemskih prireditev v Trstu, ki sproža zanimanje naraščajočega števila tujih gospodarstvenikov in ustanov ter postavlja naše mesto v križišče mednarodnega poslovanja. V tem pogledu velja posebej poudariti dolgoletno udeležbo airiških držav na poletnem velesejmu, ob čemer je značilno, da se njihovi predstavniki zanimajo edinole še za milanski velesejem, na druge pa ne zahajajo. Ta prireditev zadobiva iz leta V leto večji pomen v sklopu Evropske gospodarske skupnosti, katere države članice vidijo v njej dragoceno priložnost za navezovanje poslov z Airičani (in drugimi čezmorci). Za vse to, še posebno pa za priredbo jubilejnega sejma, je, bilo potrebnega veliko truda in denarja, na srečo pa finančne pomoči ni manjkalo, tako ne iz vrst raznih ustanov in bank — tudi TKB — kot še zlasti ne iz deželne blagajne, za kar se je govornik izrecno zahvalil.
Med letošnjimi novostmi je Marchio navedel razstavo »Immaginario scientifico« v pritličju Palače narodov, ki bo postala trajna in se polagoma razvila iz laboratorija v znanstveni muzej, kot je ponazoril prof. Budinich iz Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Takšno razstavo so priredili prvič, kot znano, v Parizu, nato v Neaplju, v bodoče pa jo bodo v Madridu in Moskvi. Namen laboratorija-muzeja je približati javnost znanosti in znanstvenikom. Poudariti moramo, da so vsi filmski izdelki v okviru teh
pobud delo odseka VIDEOEST pri Založništvu tržaškega tiska, ki tudi stalno sodeluje pri organiziranju tovrstnih razstav.
Prireditelji jubilejnega velesejma ne prikrivajo zadovoljstva nad okoliščino, da bo letos število uradno zastopanih držav precej višje, saj jih bo 28 (podjetij pa 1000): Argentina, Avstrija, CSSR, Kongo, Ekvador, Egipt, Filipini, Gabon, ZRN, Gana, Indija, Indonezija, Izrael, Mongolija, Poljska, Srednjeafriška republika, Kitajska, Romunija, Somalija, Španija, Sri Lanka, Tajska, Turčija, Madžarska, SZ, Urugvaj, Zaire in seveda Jugoslavija.
»Dan Jugoslavije« bo v soboto, 18. junija, ko bo ob 9.30 na Trgovinski zbornici ustrezno srečanje, ob 11. uri pa v Kongresnem centru tiskovna konferenca in zatem ogled jugoslovanskega paviljona.
Neuradno bodo zastopani Irain, Danska, Francija, Velika Britanija, Mehika, Peru, Portugalska, Sirija, Švedska in Brazilija. Združenih držav Amerike ne bo zaradi znane zadeve okrog njihovega konzulata v Trstu, pač pa bodo Američani poslali v tržaško pristanišče torpedni rušilec, tako da si bo njegovih dobrih 440 mož posadke lahko ogledalo velesejem...
Poleg držav kot takih bodo na sejmu zastopane tudi nekatere posamezne regije, sicer Bavarska, avstrijska Koroška in Štajerska, Salzburg in, kot rečeno uvodoma, Dunaj.
Med velesejmom bodo na sporedu, kakor vsako leto, specializirana zasedanja in posvetovanja. V dneh 17. in 18. junija bo na vrsti kava: v petek ob 17.30 bo v Kongresnem centru okrogla miza z naslovom »Kakovost kave od izvora do potrošnje, posredniška vloga tržaškega pristanišča v trgovanju s kavo, revizija mednarodnega sporazuma o kavi«; v soboto (od 10. do 13. ure) se bo okrogla miza nadaljevala v prostorih Trgovinske zbornice.
Prav tako v soboto, 18. t. m., bo v Kongresnem centru od 16. do 18. ure okrogla miza o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo-Ju-lijsko krajino.
V sredo, 22. junija, bo od 9. do 13. ure v Kongresnem centru zasedanje o »prenosu tehnologij v odnosih z državami v razvoju«, ki ga priredita
Trgovinska zbornica in Tržaško združenje industrijcev.
V četrtek, 23. junija, bo od 9. do
12.30	seminar Inštituta za zunanjo trgovino ICE o »razvijanju gospodarskih odnosov z Vzhodno Evropo«, ki se ga udeježijo predstavniki uradov ICE iz Češkoslovaške, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske, Sovjetske zveze, Bolgarije in Romunije.
Istega dne se začnejo posvetovanja o lesni trgovini: v četrtek bo med drugim zasedanje o »preskrbi s tropskimi surovinami«, v petek pa posvet o »tipologijah lesa in njegovih derivatov«.
Skupna razstavna površina bo znašala 16.000 kvadratnih metrov — 11.500 na pokritem in 3.500 na odprtem — ki vključujejo tudi 1.000 kv. m znotraj Kongresnega centra. Površina se je v primerjavi z lanskim letom povečala približno za 10 odstotkov spričo hvalevrednih preustrojit-venih del, prvenstveno pa seveda zaradi popolne obnovitve oziroma odprtja novega paviljona GH. D q
Čakajoč na avtomobil
Poljski duhovniki jih blagoslavljajo, vzhodnonemške vdove čakajo nanje, Cehom pa se je treba prilizovati, da jih kupijo. Ena najbolj očitnih razlik v življenjskih razmerah 'med vzhodnoevropskimi državami je v ponudbi avtomobilov. Z izjemo privilegirancev iz komunistične partije in tihotapcev trdnih valut, samo Čehi lahko naročijo avto, ne da bi morali čakati nanj vrsto let. Bolgari in Romuni čakajo na avtomobile dlje kot pred desetimi leti.
Za Poljsko je pridobitev lastniške pravice do avtomobila predvsem mistični dogodek, ki ga proslavljajo s hrupnimi slovesnostmi, na katerih duhovniki avtomobile, ki jih pripeljejo s spoštljivo nizko hitrostjo, škropijo s posvečeno vodo in mrmrajo blagoslove. Lastniki novih avtomobilov morajo bodisi čakati tri do štiri leta, potem ko so vplačali polno ceno ali pa najti 2 tisoč dolarjev trdnih valut, da jih kupijo brez čakanja. Najcenejši avto (dvojček majhnega fiata iz šestdesetih let) velja dveletno plačo.
Ob nedeljskih dopoldnevih se na varšavski trg rabljenih avtomobilov zgrne na stotine osebnih in dostavnih vozil, tovornjakov in traktorjev. Tudi novih avtomobilov ni težko najti, prodajajo jih po dvakrat višji ceni od uradne, ki jo navajajo v državnih distribucijskih centrih Polmozbyt. Barantanje se prične v zlotih in kmalu preskoči na dolarje. Uradniki _pravijo, da bodo napovedane nove modele doma prodajali samo za dolarje. Cas čakanja na avtomobile se lahko raztegne na pet let v Vzhodni Nemčiji, kjer lahko vdove »podedujejo« mesto v vrsti, ki so ga imeli njihovi možje, a so pred dobavo avta umrli.
V	Pragi pa je vlada pred kratkim vpeljala posojila, ki zajemajo vse stroške za novi avto, da bi tako spodbudila prodajo. Cehi odlašajo z nakupom novih vozil, dokler Škoda ne pošlje na trg prvi novi model po letu 1976. Ta pa zamuja že dve leti.
V	drugih vzhodnoevropskih državah se bodo repi za avtomobile nada-
ljevali. Izdelovalci bodo morali na tujem prodati več vozil, to pa najverjetneje pomeni manj avtomobilov doma, da bi dobili tuje valute za posodabljanje tovarn in izdelavo novih tipov, (jo)	The Economist, London



/»«	Alt *#


a
Goriški krompir za Nemčijo
Edinost, 3. junij 1928
Tudi letos nam ni nebo milo. Vreme tepe našega kmeta in mu uničuje upanje. Od vseh krajev dežele nam prihajajo poročila o škodi, ki jo je napravil dež. Vendar vidimo, da živi kmet z upanjem, da se bo vreme spremenilo in da kar je narava do sedaj zamudila, dohiti ob nastopu toplih dni. Mnogo upanja postavlja kmet goriške okolice na zgodnji krompir, ki pa bo na žalost letos bolj pozen in menda tudi droben. V splošnem vlada za naš krompir zanimanje na nemškem trgu. Lansko leto se je blago malo popravilo ter je postalo spodobno vzdržati daljšo pot. Nemški trgovci so se lani prepričali sami na licu mesta o napredku našega krompirja. Izboljšanje semena je kaj dobro vplivalo na trg, postavilo je novo upanje, da se bo dalo kaj narediti za bodočnost.
Kakor vse kaže, je letos razpoloženje dobro, samo bati se je, da bo blago trpelo preveliko škodo ne samo z zakasnitvijo ampak tudi z boleznijo. Mnogo se čuje, da bodo letos poljedelci nekoliko bolj negovali krompirjeve nasade. Položaj bo letos malo stinejši kot druga leta: prvič radi tega, ker bo tudi Avstrija nastopila kot izvoznica krompirja ter radi poviška tarif na tranzit krompir-
ja preko Avstrije. Proti povišku so se sicer ukrenili koraki a zdi se, da bodo le malo zalegli. Avstrijski trg je bil zadnja leta za nas itak malo pomemben, izvoz je prevladoval v Nemčijo. Tudi Švica je uvažala manjše količine. Ako pa letos nastopi Avstrija na trgu, bo Švica najbrž posegla po avstrijskem blagu, ki bo že radi manjše razdalje cenejši in tudi trdnejši za prevoz. Čuje se, da bo letos zopet začela zadruga za izvoz krompirja s svojim rednim delom. Želimo ji uspeha in blagoslova v borbi kmeta za gospodarsko osamosvojitev. Glede zadruge naj omenimo še to, da je danes trg močno izbirčen tudi pri krompirju ter da bo treba že sedaj pogledati, ako se misli res kaj začeti, radi vreč, da bodo lepe in pripravne za krompir. Trg sodi blago tudi po vrečah in danes se zahtevajo že nove vreče ali vsaj jako dobro ohranjene. Ako so vreče stare, Bog ne daj, da bi le-te od solitra, kakor se je dogajalo druga leta in kar je povzročilo marsikatero sitnost. Zadrugarjem naj ne upade pogum! Mnogo se da še popraviti in marsikaj se da spraviti v red, samo treba je dobre in trdne volje ter vestnosti. Prav bo, če na tem mestu še enkrat opozorimo, da ima zadruga dolžnosti, pa tudi mnogo pravic in to naj kmet zadrugar upošteva. Dolžnosti in pravice ima seveda tudi kmet do zadruge. Zadruga je podjetje kmeta, je njegova šola in učiteljica v gospodarskem boju.
VALUTE IN DEVIZE					
NA MILANSKI BORZI					
	Efektivne valute			Devize	
	3.6.88		10.6.88	3.6.88	10.6.88
Nemška marka . . . .	743,80		742,65	743,80	742,65
Nizozemski gulden .	662,16		661,67	662,16	661,67
Belgijski frank .. . .	35,558		35,533	35,558	35,533
Danska krona 		195,42		195,25	195,742	195,25
Norveška krona . . .	203,38		203,82	203,38	203,82
Švedska krona ....	213,-		213,14	213,—	213,16
Ameriški dolar ....	1283,30		1274,25	1283,30	1274,25
Kanadski dolar . . . .	1041,80		1042,—	1041,80	1042,—
Španska pezeta . . .	11,259		11,248	11,259	11,248
Portugalski eskudo .	9,066		9,07	9,066	9,07
Grška drahma 		9,306		9,262	9,306	9,70
Avstrijski šiling ....	105,73		105,565	105,73	105,565
Francoski frank ....	219,80		219,88	219,80	219,88
Švicarski frank ....	892,45		890,60	892,45	890,60
Japonski jen 		10,202		10,182	10,202	10,182
Funtšterling 		2305,40		2320,70	2305,40	2305,70
ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE					
3.6.88	10.6.88			3.6.88	10.6.88
F. šterling zlat 142.000	144.000		Zlato (gram)	19.000	19.100
Napoleon	112.000	113.000		Srebro (gram) 309,8		306,4
TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI
Družbe	Datum 3.6.	10.6. +	-%	Družbe	Datum 3.6.	10.6.	+ -%
Alleanza	45.250	45.000	-0,5	Italmobiliare	95.750	98.500	+2,9
Assitalia	15.320	15.140	+ 1,2	Mediobanca	16.850	16.840	+0,1
Boa Comm. It.	2.002	1.975	-1,3	Montedison or.	1.529	1.574	+2,9
Bco Roma	4.960	5.000	+0,8	Montedison ris.	743	759	+ 2,1
Bastogi	235	245	+4,3	Olivetti ord.	9.630	9.805	+ 1,8
Benetton	9.150	9.310	+ 1,7	Olivetti priv.	5.350	5.449	+ 1,8
Nuovo Bco A,	2.199	2.195	-0,2	Pirelli S.p.A.	2.499	2.493	+0,2
Cigahotels	3,600	3.600	—	RAS	40.650	40.000	+ 1,6
Čred. It.	1.035	1.001	-3,3	Rinascente	3.450	3.620	+4,9
CIR	5.230	5.385	+3,0	SAI	14.900	14.800	+0,7
Eridania	3.450	3.715	+7,7	SIP	2.085	2.149	+3,1
Fiat ord.	8.830	8.779	-0.6	SME	1.885	1.895	+0,5
Fiat risp.	5.618	5.570	+4,5	SNIA Viscosa	2.010	1.970	-2,0
Generali	84.600	84.450	-0,2	Standa	16.780	18.550	+ 10,5
IFI risp.	14.925	14.810	+0,8	ŠTET	2.900	2.856	-1,5
Iniz. Meta	9.590	9.990	+4,2	Toro ord.	15.980	17.700	+ 10,8
Italcable	9.600	9.640	+0,4	Toro priv.	11.590	12.010	+3,6
Italia Assic.	10.200	9.950	-2,4	Unipol	16.450	16.650	+ 1,2
Dve pozitivni novici sta pritegnili nase pozornost. Prva zanima indirektno družbo GENRALi. Francoska COMMiSStON des operations de BOURSE je namreč odtočno zavrnila pritožbe predsednika družbe MIDI Pagezy, ki se s z vsemi sredstvi upira dostopu italijanske družbe v njeno glavnico. Druga prihaja iz Amerike in je povezana s poskusom COMITA za odkup IRVING BANKE. Doseženi rezultati skupno s težavami, ki jih beleži tekmec BANK of NEW YORK, so svetovali, da so podaljšali termine za odkup do 27.junija s konkretnimi možnostmi za uspeh. Medtem ko se nahajajo svetovne borze v pozitivnem trendu ne nudi milanska tistega elana, ki bi napovedal preobrat.
(V sodelovanju s Tržaško kreditno banko)
SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI								
ITALIJANSKI (v lirah)	3.6.	10.6.		3.6.	10.6.		3.6.	10.6.
Ala		11.439	11.478	Fondimpiego		11.069	11.087	Phenixfund 		9.349	9.330
America		10.924	10.938	Fondinvest 1 		11.835	11.859	Primecapital 		21.401	21.167
Arca BB		18.097	18.044	Fondinvest 2		13.327	13.243	Primecash		11.937	11.955
Arca RR		11.720	11.757	Fonde Centrale		13.250	13.188	Primeclub Azion . . . .	8.849	8.788
Arca 27 		8.810	8.805	Fondo Profess		25.395	25.290	Primeclub Obbl		10.408	10.422
Aureo 		14.712	14.687	Genercomit		15.433	—	Primerend		16.732	16.622
Azzurro		15.233	15.139	Genercomit Rend ....	10.405	—	Promofondo 1 		10.008	9.969
BN-Multifondo		10.442	10.412	Gepporeinvest 		9.505	9.437	Redditosette 		14.557	14.564
BN-Rendifondo		10.738	10.742	Gepporend 		10.236	10.252	Rendicredit		10.600	10.615
Capitalcredit		9.409	9.351	Gestielle B 		9.316	9.282	Rendifit 		11.179	11.199
Capitalfit 		11.672	11.618	Gestielle M 		10.689	10.710	Risp. Italia Bil		15.404	15.343
Capitalgest 		13.411	13.354	Gestiras		17.303	17.300	Risp. Italia Redd. . . .	. .	13.561	13.570
Cashbond 		10.145	10.153	Imi2000 		11.349	11.367	Rologest 		10.540	10.546
Cash Management F. . .	12.040	12.023	Imicapital 		22.162	22.156	Rolomix		9.577	9.523
Centrale Capital 		10.034	10.089	Imindustria 		8.955	8.953	Salvadanaio 		9.180	9.096
Centrale Reddito		10.751	10.773	Imirend 		13.703	13.730	Sforzesco 		11.140	11.144
Commercio Turismo . . .	8.919	8.857	Interbancaria Azion. . .	15.634	15.479	Venture-Time 		10.418	10.368
Corona Ferrea 		10.126	10.068	Interbancaria Obbl. . . .	13.766	13.768	Verde		..	11.014	11.011
Eptabond		11.277	11.277	Interbancaria Rend. . .	14.316	14.347	Visconteo 		14.221	14.143
Eptacapital 		9.697	9.644	Investire Azion		9.821	9.738			
Euro Andromeda 		14.719	14.624	Investire Bil		9.920	9.902	TUJI (v dolarjih)		
Euro Antares		12.630	12.632	Lagest Azion		10.331	10.296	Capital Italia		28,13	28,79
Euromob. Cap. Fund. . .	9.683	9.671	Lagest Obb		10.249	10.245	Fonditalia 		66,41	66,45
Euromob. Redd		10.381	10.398	Libra 		15.155	15.081	Interfund 		34,03	34,14
Euro Vega		10.894	10.910	Money-Time 		10.044	10.072	Int. Securities 		24,62	24,59
Fiorino		20.983	20.860	M uiti ras		15.676	15.565	Italfortune 		37,69	37,69
Fondattivo		10.936	10.871	Nagracapital		13.502	13.452	Italunion 		20,48	20,64
Fondersel 		23.318	23.226	Nagrarend		12.130	12.131	Mediolan S. F		31,10	31,20
Fondicri 1 		10.921	10.932	Nordcapital 		9.332	9.293	Rominvest		29,40	29,49
Fondicri 2 		9.874	9.859	Nordfondo		11.622	11.653	Fondo Tre R. Lit		35.442	35.442
BLAGOVNE BORZE
KOVINE
New York (stotinke dolarja za funt)
Baker vvirebars..........................
Baker elektrolitičen.....................
Bakrovi odpadki št. 2. . ................
Cink high grade .........................
Cink elektrolitičen......................
Paladij 99,9 ............................
Platina (v dolarjih za unčo troy)........
Železni odpadki (v dolarjih za tono) ....
Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) .
London
Svinec bel dry fob UK....................
Aluminij 99,5% ..........................
Nikelj high purity...... ................
Jeklo v palicah .........................
Cinkova pločevina........................
Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov.....
SEMENSKO OLJE
Rotterdam (v dolarjih za tono cif)
Zemeljski lešniki junij, julij ..........
Soja iz Nizozemske guilders stot fob julij . . Palmovo olje Sumatra julij, september . . . .
Sončnica junij ..........................
Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton)
junij, julij ............................
Laneno olje junij, september.............
Ricinovo olje (ex tank) junij, julij.....
ŽITA
VVinnipeg (kanadski dolarji za tono)
Rž julij.................................
Rž oktober...............................
Rž december..............................
Oves julij...............................
Oves oktober.............................
Oves november............................
Ječmen julij.............................
Ječmen oktober . ........................
Ječmen november .........................
Pšenica julij............................
Pšenica oktober 1........................
Pšenica november ........................
BOMBAŽ
New York (stotinke dolarja za funt)
Julij ...................................
Oktober .................................
December ................................
Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob)
Giza 45 fg extra.........................
Giza 45 g................................
SVILA
Jokohama (jenov za kilogram)
Takojšnja dobava ........................
Junij....................................
Julij ...................................
Avgust...................................
115,62-118,25 113-113,50 84,— 52,— - 63.— 52,50 - 63,50 131,— 571,50-572,50 107.—108.— 721.—
756,—
191.— 126 — 295.—310,—
600,—
94.—
455.—
465.—
575.—
440.—
1050.—
175,10
180.50 181.— 102,80
106.50
107.50 100.— 105,70 107 — 121.—
124.50 125.—
65,80
62,85
61,46
225,72
216,79
14.170
14.168
14.250
14.541
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Krhka gospodarska ravnovesja
Po letu 1980, ko je preprosto zamrl, je zdaj devizni trg v Jugoslaviji prvič spet začel delovati. Obudili so ga majski gospodarski ukrepi, ko je bila zaradi pritiskov tujih upnikov in tudi zaradi dolgotrajnih zahtev domačih izvoznikov državi vendarle odvzeta pravica do razpolaganja z devizami. Že prvi podatki o trgovanju na deviznem trgu so presenetljivi: v slabih dveh tednih so na tem trgu prodali za 241 milijonov dolarjev deviz. Ponudba deviz je dobra. Narodna banka Jugoslavije (NBJ) je sicer morala na trgu posredovati s svojimi devizami - kar
V EGS nerešen problem kmetijstva
BRUSELJ - Jutri se bodo v Luksemburgu spet sešli ministri za kmetijstvo članic Evropske gospodarske skupnosti, da bi se dogovarjali o cenah kmetijskih pridelkov za dveletje 1988-89. Srečanje naj bi trajalo dva dni, možno pa je, da ga podaljšajo tudi do konca tedna, če bi ministrom ne uspelo uskladiti pogledov ter doseči sporazuma. Turnusni predsednik Kiechle je namreč pripravljen tudi na maratonsko razpravljanje, da bi razprtije okrog cen kmetijskih pridelkov ne prišle na dnevni red seje šefov držav in vlad skupnosti.
Glavni problem je reforma ag-romonetarnega sistema, za katero-se zavzemata zlasti Italija in Francija, ki bi tako lahko devalvirali zeleno liro in frank ter nekoliko dvignili ceno svojih kmetijskih pridelkov kljub dejstvu, da jih je komisija EGS zamrznila. Med pripravami na srečanje se je turnusni predsednik Kiechle sestal z vsemi ministri za kmetijstvo, Italija pa je skušala prepričati mediteranske države, naj podprejo njeno stališče.
je bilo pričakovati - in umiriti oziroma pokriti povpraševanje po devizah, toda hkrati se je zgodilo nekaj povsem nenadejanega: večino deviz so ponudile poslovne banke in enkrat je bil enodnevni promet z devizami celo tak, da je lahko NBJ kupila več deviz kot pa jih je na deviznem trgu prodala.
Na podlagi dvotedenskih podatkov o delovanju deviznega trga se sicer ne da napovedati še kaj natančnejšega in določnejšega. Eno pa je neizpodbitno: gibanja na deviznem trgu dokazujejo, da je deviza postala drago blago, ki ga je težko kupiti tudi zaradi tega, ker je začelo primanjkovati dinarjev.
Podjetja in banke že nekaj časa čutijo dokajšnjo denarno sušo. Nekateri viri za plasmaje denarja so se namreč zaprli, nekatere normalne poti za bančne transakcije pa so se zamašile (npr. menično poslovanje, ki je zaradi finančne afere Agrokomerc močno uplahnilo). Gotovine za nakup deviz zato ni, saj jo marsikje z veliko težavo zberejo celo za izplačilo plač. Devalvacija je po drugi strani kar primerno podražila tuj denar, ki ga zdaj kupuje le tisti, ki nujno rabi devize za uvoz, ne pa tudi oni, ki je uporabljal devize zato, da je z uvozom dobro zaslužil. Zanj so zdaj devize predrage, pa tudi preračunljiv mora biti, saj gibanja na domačem trgu potrošniškega blaga kažejo, da je kupec že preveč siromašen in si ne more več privoščiti dragega tujega blaga (ki je drago tudi zato, ker so carine in uvozne dajatve precejšnje).
Vendar so zdajšnja gibanja na deviznem trgu šele prvi tržni znak, ki sam po sebi še ne zagotvlja devizne umirjenosti. Ob tem je razveseljivo, da se je država (bolje: Narodna banka) vsaj tokrat nekoliko bolje pripravila na ponovno organizacijo trga deviz. Zagotovila si je dovolj tujega denarja (brez tujih posojil, ki bodo za ta namen šele pritekla) in dokaj uspešno posredovala. Zaradi gibanj na deviznem trgu ji še ni bilo treba spreminja-
ti dinarskega tečaja. Zaupanje v delovanje deviznega trga se je okrepilo, kar dokazujejo poslovne banke, ki so na ta trg poslale sorazmerno veliko »svojih« deviz. Zaradi vsega tega si je namestnik guvernerja Narodne banke upal celo napovedati, da pričakuje nadaljne povečevanje deviznih rezerv, če bo le izvoz ostal na primerni ravni.
Takšne značilnosti z deviznega trga kažejo, kako se da vzpostaviti »normalne« gospodarske pogoje, če gospodarska politika zagotovi (ali vsaj zanesljivo napove) takšne razmere, ki so vsaj nekoliko podobne tržnim. Vse skupaj se seveda lahko hitro podre, če takšna gospdarska politika ne bo stalna. To pa pomeni, da bo morala zvezna vlada vztrajati pri nekaterih gospodarskih stalnicah, pa če bodo nasprotovanja še tako huda. Morala bo denarno politiko še bolj zaostriti in počasi začeti vzpostavljati finančni red. Še trdneje bo morala ohranjati realne obresti, tečaj dinarja pa popolnoma prilagoditi tržnim razmeram. Še dodatno bo morala pospeševati izvoz in tako omogočiti, da bo v državo priteklo več deviz. Zelo hitro bo morala spodbuditi devizno varčevanje in tako privabiti v banke domače in zdomske zasebne devize. Še več cen bo morala sprostiti in jih prepustiti trgu. Hitro bo morala dokončno odpreti vrata tujemu naložbenemu kapitalu. Temeljito bo treba izkoristiti turistično sezono za večji odkup deviz. In tako naprej!
Seznam nalog je dolg. Nekatere bo moč opraviti sorazmerno kmalu, druge šele z gospodarsko reformo, ki jo že toliko časa napovedujejo. Prav zaradi napovedane gospodarske reforme, ki se lahko časovno še precej odmakne, bo morala biti kratkoročna gospodarska politika (do konca leta) dokaj natančno vodena, sicer se bodo spet podrla nekatera komaj vzpostavljena, a še zelo labilna ravnovesja, drugih pa ne bo možno vzpostaviti. Brez ravnovesij pa gospodarstvo ne more delovati, kaj šele napredovati.
JOŽE PETROVČIČ
Wris simnneta
Izkoristite predčasno starostno upokojitev
Vpr.: »V vaši zanimivi rubriki ste že obravnavali problem predčasne starostne upokojitve in sprožili mojo radovednost. Star sem 54 let, sem pri dobrem zdravju in imam dobro službo, ki mi daje veliko zadoščenj (lani sem zaslužil 30 milijonov lir). Imam že 36 let delovne dobe, a nameravam delati še 4 leta, da bom imel polno dobo in najvišjo možno pokojnino. Je po vašem to pravilno, ali bi bilo bolje, da se takoj upokojim? Koliko bi znašala moja pokojnina danes in koliko čez 4 leta?«
D. Z.
Odvisni delavec s pokojninsko dobo vsaj 35 let (upoštevajo se tudi simbolični in prostovoljni prispevki razen obdobij brezposelnosti in bolniškega dopusta) se lahko odloči za predčasno starostno upokojitev (anzianita) pod Pogojem, da prekine delovno razmerje, ker ta pokojnina ni združljiva z redno službo. Toda »usodni« korak za upokojitev ni vedno enostaven in večina se raje odloči, da dela še naprej in si zagotovi 40 let pokojninske dobe, ki je najvišja možna za pridobitev pokojninskih pravic. V takem položaju je tudi naš bralec, ki ima akreditiranih že 36 let zavarovalnih prispevkov, a še ne misli v pokoj. k>a bo slika jasna, navajam nekaj številk. Ker je v zadnjem letu vaš kosmati dohodek znašal 30 milijonov lir, lahko približno izračunamo pokojnino, ki bi jo uveljavili danes. Zakaj približno? Za točen izračun moramo vzeti v Poštev zadnjih 5 let plače z ustreznim koeficientom ovrednotenja. Plačo za 1987 in za 6 mesecev 1988 bi
upoštevali nominalno tako, kakršna je; prejemki prejšnjih let pa se ovrednotijo s koeficientom 1,0544 za 1986, 1,1166 za 1985, 1,2107 za 1984 in 1,3448 za zadnjih 6 mesecev 1983. Če seštejemo tako ovrednotene plače v zadnjem petletju in vsoto delimo s 5, dobimo povprečno letno plačo, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Da bo to bolj razumljivo, predspostavimo, da je vaš povprečni dohodek v zadnjih 5 letih znašal 30 milijonov lir. Ker imate 36 let dobe, vam pritiče letna pokojnina 72% (število let krat 2) od 30 milijonov lir, to je
21.600.000	lir. Če to število razdelimo na 13 mesečnin, bi danes vaša mesečna (kosmata) pokojnina znašala
1.662.000	lir. Za boljšo primerjavo naj še izračunamo, kolikšno pokojnino bi s polno dobo 40 let uveljavili čez 4 leta (ob predpostavki, da letno povprečje plače ostane 30 milijonov lir). V tem primeru bi kosmata mesečna pokojnina znašala 1.850.000 lir, torej bi se po 4 letih povišala za 10%. Na osnovi teh podatkov se morate sami odločiti, kaj vam bolj ustreza. Upoštevajte pa nevarnost, da bodo pokojnine v bodoče nižje. Mislim na pokojninsko reformo, ki naj bi jo parlament odobril v prihodnjih mesecih. V pristojnih komisijah je postopek precej napredoval, čeprav so seveda vedno možni birokratski in zlasti politični zapleti. V dobro obveščenih krogih se šušlja, da bodo za osnovo verjetno vzeli v poštev povprečno plačo zadnjih 10 let: čez 4 leta bi se vam lahko torej zgodilo, da bi s polno dobo prejeli nižjo pokojnino od tiste, ki bi vam j d INPS odmeril danes. Na vašem mestu verjetno ne bi odlašal z predčasno upokojitvijo...
RANK XEROX
Xerox 7010. Mali, veliki telekopirni stroj.
■ISll
, Poverjeni

	
		uiii	ggBia
UBi		H	J
JUNU88
Xerox 7010 lahko spravite v kovček in vendar lahko z njim komunicirate s celim svetom v nekaj sekundah. In ne samo to, Xerox 7010 lahko sprejema tudi avtomatično, lahko ga uporabljate kot kopirni stroj in tiskate popolna poročila o vseh oddanih in sprejetih sporočilih.
Poleg tega beleži datum in uro sprejetih sporočil in navede podatke o podjetju na oddanih kopijah. S Xeroxom 7010 imate končno na dosegu roke, poleg telefona, majhem telekopirni stroj z izrednimi zmogljivostmi.
LOG.O.S. s.r.l. Gorica uradi ORZAN
Drž. cesta 55 za Trst, nasproti letališča Tel. 0481/20666 - 21162
LESm
Mednarodni sejem iesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
od 13. do 17. JUNIJA 1988
PROGRAM SEJMA:
•	Lesnoobdelovalni stroji in naprave ter rezilna orodja
•	Reprodukcijski materiali za lesarsko proizvodnjo
•	Iznajditeljska in novatorska dejavnost v lesarstvu
•	Komercialno-tehnične predstavitve
Poslovne aktivnosti na sejmu bodo spremljala že tradicionalna lesarska posvetovanja in predavanja. Lesni sejem v Ljubljani je tradicionalna specializirana sejemska prireditev, prvi specializirani sejem v Jugoslaviji in prvi sejem, s katerim je leta 1955 Gospodarsko razstavišče pričelo svojo dejavnost.
Glede na to, da je jugoslovanska lesna industrija pomembna panoga našega gospodarstva, je lesni sejem priložnost za seznanitev z najnovejšimi dosežki tehnike za predelavo in obdelavo lesa, priložnost, da se udeleženci seznanijo z novimi reprodukcijskimi materiali, načini obdelave, da izmenjajo mišljenja in izkušnje, izvejo za nove vire in literaturo s tega področja, sodelujejo na posvetovanjih, navežejo nove poslovne stike, skratka, osvežijo stara znanja in pridobijo nova.
Ob vzpostavitvi poslovnih stikov med proizvajalci opreme in predstavniki lesne industrije ter ob prenosu znanja in tehnologije s področja strojegradnje v lesarstvu se mednarodni lesni sejem po strokovnem nivoju in doseženih poslovnih rezultatih uvršča med uspele mednarodne specializirane prireditve. Razvija se vzporedno z razvojem tehnologije predelave in obdelave lesa v svetu, obenem pa prikazuje domačo proizvodnjo opreme za lesno industrijo.
Med sicer precejšnjim številom specializiranih sejemskih prireditev te stroke v svetu je ljubljanski lesni sejem vse bolj priznan glede na pomembnost in doseženo tehnično-strokovno raven. Na sejmu sodeluje povprečno 200 razstavljalcev iz 22 držav, obiskovalcev je okoli 30.000, predvsem poslovnih ljudi.
Tvimuc s.r.u
IMPORT - EXPORT
Opčine — Ul. Nazionale 124 Tel. 211-732 — Telex: 460405 Telefax: 214411
OPREMA .
Z/l LESNO INDUSTRIJO
Zastopstva: CMS - ZOGNO BIESSE VIET
G. D. G. GABBIANI OLIMPIC
GIBEN - IMPIANTI
so. be. ma.
IMPORT - EXPORT
GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I
SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO)
Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969
Filiala: Štivan 3/c — Tel. 040/208798
A VTOPRE VOZNI Š TV O
CUNJA R. Eredi s.«,.,.
TRST
Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko
Telex: 460441
Tel. 040/213944
ebb.bTi ^i
L—J^lr^Oi^nrl.RL
Ul. TERZA ARMATA 165, GORICA Tel. (0481) 20111/20728 Tx. 460694 MIKLUZ I Telefax 0481/521064
UVOZ	LESNA INDUSTRIJA
IZVOZ	KEMIJA
METALURGIJA
Prireja ga Slovensko planinsko društvo Trst
Danes v Mačkoljah srečanje obmejnih planinskih društev
V dolinski občini bo danes na sporedu 17. srečanje članov slovenskih planinskih društev iz obmejnih območij v Italiji, Avstriji in v Sloveniji, ki ga tokrat prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta. "Uradni" del srečanja bo popoldne v borovem gozdičku pri Mačkoljah, začelo pa se bo že v jutranjih urah. Zbirališče gostov in planincev iz Slovenije, Koroške, pa tudi s Tržaškega in Goriškega bo ob 9.30 na Trgu v Boljuncu, kmalu nato pa se bo začel pohod, ki bo planince popeljal v Dolino Glinščice ter se nato — po treh urah zmerne hoje — zaključil v Mačkoljah, kjer je okoli 14. ure predviden kulturni program.
Poleg slavnostnega govora predsednika SPDT Lojzeta Abrama ter pozdravov gostite-
fra Breg iz Doline ter mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj, za ples pa bodo nato igrali Veseli godci iz Bo-Ljunca. Nastopile bodo tudi razne pevske, folklorne in godbene skupine, ki delujejo v okviru raznih planinskih društev iz Slovenije. Za pijačo in jedačo bo seveda preskrbljeno, tako da se bo v popoldanskih in večernih urah srečanje nadaljevalo v prijateljskem in razposajenem vzdušju in prispevalo k utrjevanju prijateljskih vezi med planinci in njihovimi organizacijami.
V primeru slabega vremena bo prireditev v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Ijev in gostov predvideva pro gram nastop pihalnega orkes
Med njimi so štirje slovenski dijaki
Pokrajina nagradila zmagovalce na natečaju »Dnevi odprtih vrat«
Pokrajinski odbornik za šolstvo Cavicchioli je včeraj podelil nagrade najbolje uvrščenim udeležencem natečaja »Dnevi odprtih vrat«. Natečaj, ki ga že tri leta po vrsti prireja Pokrajina, je letos naletel na izredno veliko zanimanje šolarjev in dijakov z domala vseh šol na Tržaškem. Ocenjevalna komisija je morala namreč pregledati več kot sto likovnih in pisnih izdelkov. Pokrajina je dala na razpolago nagradne bone za nakup knjig v skupni vrednosti 5 milijonov lir.
Med dobitniki nagrad_ so tudi štirje slovenski dijaki, in sicer Erika Hrovatin, Barbara Mazza, Riccardo Škerk in Martin Vremec. Prvo absolutno nagrado pa je odnesel dijak liceja Dante. Kot znano, je namen pobude "odprtih vrat" seznaniti šolsko mladino z raznimi oblikami dela, zato podjetja, tovarne in trgovine omogočijo dijakom obisk svojih prostorov. Letos so si dijaki in šolarji lahko ogledali tudi urade in delovne prostore raznih javnih uprav in gospodarskih ustanov.
Priprave na občinski razstavi vin v Nabrežini in v Zgoniku
Občinska uprava in vinogradniki občine Devin-Nabrežina s sodelovanjem Kraške gorske skupnosti prirejajo 27. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo v Nabrežini 1., 2. in 3. julija letos. Na njej lahko sodelujejo vsi vinogradniki iz občine, ki so v zadnji letini na svojem posestvu pridelali najmanj tisoč litrov vina. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki naj bi bila pripuščena na razstavo. Vpisovanje in sprejemanje vzorcev bo potekalo v občinskih uradih do vključno 8. junija letos.
Repentabrska občinska uprava pa bo 9. in 10. julija v parku na Mouzarju v Repnu priredila že 26. tradicionalno razstavo terana in pokušnjo belih vin. Priprave so že v polnem teku, v torek pa je komisija enoloških izvedencev, ki ji je predsedoval dr. Fantina, opravila predselekcijo vin. Prijavljenih je bilo 18 vzorcev terana, od katerih so jih pripustili na razstavo kar 13, od šestih vzorcev belega vina pa so sprejeli štiri. Ljubitelji pristne kapljice bodo torej lahko izbirali med kar 17 primerki in po splošni oceni je letos kakovost vin nad običajnim povprečjem. (B. S.)
Od konca prihodnjega tedna
Šagra mandrjerjev v Podlonjerju
Od prihodnje sobote, 18. t. m., do četrtka, 23. t. m., bo v Ljudskem domu v Podlonjerju Šagra mandrjerjev, ki bo tokrat povezana tudi z 10. obletnico delovanja kulturnega društva Union. Tokratna prireditev bo obsegala vrsto zanimivih pobud: slikarski ex tempore za otroke, razstavo Milka Bambiča, nastopa dramske skupine SKD Tabor ter Sergija Verča in Borisa Kobala s satiričnim kabaretom »Oprosti, ne juriš?«, recital Staneta Raztresena, srečanja ob kresovih itd. Organizatorji, ki se zavedajo pomena takšnih praznikov za slovenski del prebivalstva v tem tržaškem predmestju, pa tudi za utrjevanje sožitja med obema narodoma, so na prireditve povabili vrsto kulturnikov in zaslužnih vaščanov, vezanih na Sv. Ivan in na Podlonjer.
V Finžgarjevem domu s številnimi gosti
Sedmi praznik mladih pevcev Vesele pomladi na Opčinah
Letošnjemu sedmemu Prazniku mladih pevcev Vesele pomladi je na soboto dajala pečat glasba, v nedeljo pa smo se prijateljsko zadržali v pisani družbi mladih pevcev, plesalcev, glasbenih izvajalcev in nepogrešljivega čarodeja.
Na sobotnem večeru so se predstavili pianist Marko Ozbičj flavtistki Erika Buzečan in Metka Žerjal, kitarist Aleks Košuta in harmonikar Cor-rado Rojac, vsi bivši ali sedanji gojenci Glasbene matice iz Trsta in že priznani mladi glasbeniki. Marko Oz-bič je samostojno izvajal Debussyjevo skladbo Jardins sous la pluie. Še posebej pa ga je treba pohvaliti, da je v enem samem popoldnevu naštudiral Koncert v e-molu za dve flavti in klavir in tako zamenjal pianistko Tamaro Ražem, ki zaradi poškodbe v zadnjem trenutku ni mogla nastopiti. Kitarist Aleks Košuta je s skladbami Ville Lobosa, Albeniza in Pipoja pričaral značilno špansko vzdušje, harmonikar Corrado Rojac pa se je predstavil s Plesom komedijantov iz Smetanove oprete Prodana nevesta. Mlade goste sta s krajšim pevskim nastopom pozdravila mladinski pevski zbor Vesela pomlad in Dekliška pevska skupina, s katero se je prvič predstavila tudi Fantovska skupina.
V nedeljo nas je nenaklonjeno vreme prvič po sedmih letih pregnalo iz prelepega parka Finžgarjevega doma v Finžgarjevo dvorano, kjer je stekel bogat in pester kulturno-zabavni program. Začel ga je domači otroški pevski zbor, za njim pa je zaplesala Otroška skupina iz Trebč, ki jo vodi Ignac Duh, spremlja pa skupina osmih mladih instrumentalistov. Med pevskima točkama, ki sta ju izvajala otroški in mladinski pevski zbor Zvonček z Repentabra pod vodstvom Loredane Guštin in Toneta Bedenčiča, je nastopil Zoran Lupine, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Najmlajše je nato prisrčno priteg-
nil iluzionist Roman Frelih iz Spodnje Idrije, nakar smo z užitkom prisluhnili ansambloma Taims in Zvezde. Zadnji se je okrepil z novim instrumentom in s še enim pevcem ter je ob koncu spremljal tudi izvajanje mladinskega zbora Vesela pomlad.
Najbolj pričakovano je bilo seveda nagradno žrebanje. Tretji srečni dobitnik se bo odpeljal z otroškim zborom na izlet na Koroško, drugi bo spoznal delo mladih pevcev med študijskimi dnevi v Kanalski dolini, prvi pa bo spremljal mladinski zbor na gostovanju v Kanadi.
Majda Danev
Skupina mladih ustanovila združenje Concentus organi
Mladi ljubitelji glasbe so pred kratkim ustanovili združenje Concentus organi, ki bo kmalu dobilo tudi pravno priznanje. Zamisel se je izoblikovala povsem naključno, ko sta se mlada organista Štefan Bembi in Andrej Pegan sestala s prijatelji Majo Lapornik, Markom Tavčarjem in Ivanom Flor-jancem. V pogovoru so ugotovili, da so orgelski koncerti na Tržaškem prava redkost in da zna ta instrumemnt le malokdo pravilno ceniti. Sklenili so torej, da ustanovijo združenje, ki bo pripomoglo k ponovni uveljavitvi tega nekdaj priljubljenega glasbila. Pri organizacijskem delu je tej mladi skupina pomagala tudi Sonja Lokar in kmalu so vzpostavili stike z drugimi organizacijami, ljubitelji glasbe in izvajalci.
Že v nedeljo bo Concentus organi priredil prvi koncert, in sicer ob 20.30 v Rojanski cerkvi, kjer bo nastopil znani izvajalec Hubert Bergant.
V soboto v Športno-kulturnem centru
Prvo srečanje prijateljskih pevskih zborov v Zgoniku
Zaključne prireditve in razstave naznanjajo konec šolskega leta
Z včerajšnje prireditve na šentjakobski osnovni šoli Josip Ribičič
Kulturna društva so nastajala zaradi pevske dejavnosti in okoli tega jedra so širila svoja obzorja in delovanje na druga kulturna področja. Pred več kot štirimi desetletji je na takšnih zasnovah nastalo tudi KD Rdeča zvezda iz Saleža. 43 let neprekinjenega delovanja pevskega zbora Rdeča zvezda v društvenem jedru ne pomeni neke posebne prelomnice, ker letnica ni jubilejna, pomeni pa bogato pevsko tradicijo in veselje do petja naših ljudi ter ljubezen do materinega jezika, slovenskega naroda in rodne zemlje. V tem času so se zvrstile vse postavke zbora: moška, ženska, mešana, mladinska. Nekatere od teh so prenehale delovati in kasneje spet zaživele in tako se je pevska dejavnost ohranila do danes.
Ženski zbor Rdeča zvezda se je obnovil pred dvema letoma, k njemu so pristopile večinoma nove pevke ter nekaj pevk, ki so od leta 1981 do maja 1984 pele v mešanem zboru in še pred tem samostojno. Čeprav je ženski zbor prenehal delovati, je moški del zbora nadaljeval z delom pod vodstvom Janka Simonete. Konec novembra 1987 je prišlo do mešane postavke.
Delo za dirigentko Marto Werk-Volk kot tudi za pevke je bilo naporno, saj so obdržali še naprej žensko
postavko. Vaje so se začele že avgusta. Za 8. marec so pripravile koncert desetih novih narodnih in umetnih pesmi, s katerimi so se predstavile domačemu občinstvu, uspešno so sodelovale na reviji pevskih zborov Primorska poje v Piranu in se udeležile tretje revije ŽPZ pri Domju. Mešani zbor je prvič zapel 24. aprila v pozdrav manifestaciji, ki jo je imel TPPZ po poimenovanju notranje sekcije ANPI po bazoviških junakih ter popestril kulturni program ob spomeniku v Zgoniku, ob obletnici osvoboditve ter ob priliki otvoritve vaške hiše v Repniču. V novembru so posneli intervju za radio Trst A za oddajo Od Milj do Devina. V skrbi za rast kvalitete je bilo maja organizirano kratko srečanje s pevci in seminar za~ pevke, ki ga je vodil dirigent Matjaž Šček.
Ženski in mešani zbor Rdeča zvezda se nam bosta ob zaključku sezone predstavila v soboto, 18. junija, v Športno-kulturnem centru v Zgoniku, na prvem srečanju prijateljskih pevskih zborov, kot so začasno poimenovali večer zborovskega petja, za katerega pa upajo, da bo postal tradicionalen. Nastopila bosta še ŽPZ Prosek Kontovel (dirigentka Marta Werj<-Volk), kot gost pa nam bo zapel mešani pevski zbor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka. (J. J.)
Številne šolske prireditve in razstave nas opozarjajo, da smo na koncu šolskega leta. Nekatere šole so svoje prireditve že imele, druge se bodo zvrstile v prihodnjih dneh. Včeraj so se z lepim programom predstavili učenci osnovne šole F. Bevk z Opčin. Prireditev, ki je obsegala pevske točke in igrice, je bila v Prosvetnem domu. Prisrčne prireditve so imeli tudi učenci mestnih osnovnih šol D. Kette in Josip Ribičič, dijaki nižje
srednje šole I. Gruden iz Nabrežine, učenci osnovne šole J. Srebrnič iz Gabrovca, srednje šole F. Erjavec s Proseka, osnovne šole F. Milčinski in otroci slovenskega vrtca v Barkovljah.
Za jutri so svoje prireditve napovedali osnovnošolci s Peska, ki se bodo predstavili z recitacijami, petjem in prikazom diapozitivov ter z razstavo risb in ročnih del, in učenci šole K. Širok, ki so prav tako pripravili razstavo svojih likovnih in ročnih del.
V petek zvečer so imeli v dvorani KD Ivan Grbec v Škednju svojo prireditev otroci domačega vrtca in osnovne šole I. Grbec. Čeprav šteje šola relativno malo učencev, so ti s svojimi vzgojiteljicami in učiteljema pripravili tako bogat program in izredno lepo razstavo risb in ročnih del, da je imel gledalec občutek, kot bi sodelovalo pri izpeljavi programa in tudi izdelavi risb in ročnih del veliko več otrok. Program so začeli otroci iz vrtca, ki so sproščeno podali igrico o zajčku in li' sici, nato pa so zapeli več pesmic, s katerimi so se poslovili od tistih, ki bodo z novim šolskim letom prestopili prag osnovne šole. Osnovnošolci so nato s pesmijo in recitacijo predstavili vrsto dogodkov in datumov, pomembnih za šolo, pa tudi za slovensko skupnost. Tudi na boj našega ljudstva proti okupatorju so se učenci spomnili z vrsto partizanskih in z italijansko borbeno pesmijo. Na programu je bila še folklorna točka, kjer so otroci zapeli zaplesali splet belokranjskih pesmi in plesov. Za konec so učenci presenetili starše in ostalo občinstvo s prizoromr ki je govoril o škedenjskih krušarcah-Mlade krušarce so umesile, 'spekle in nato ponudile gostom dober ške' denjski kruh. Ker je bilo med gledalci veliko mamic z majhnimi otroki, je upati in želeti, da bodo le-ti v prihod' njih letih povečali število učencev v škedenjski šoli, ki je za obstoj Slovencev tako potrebna, (ni)
Razpis štipendij za obisk tečajev glasbe in kiparstva
V okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje razpisuje Občina Devin-Nabrežina natečaja za podelitev dveh štipendij za obiskovanje dvotedenskega poletnega tečaja Mednarodne zveze glasbene mladine v Grožnjanu ter tečaja kiparske šole "Kornarija" v Marušičih.
Prvega se lahko udeležijo gojenci glasbenih šol, ki stalno bivajo v občini Devin-Nabrežina in ki obiskujejo višje razrede glasbenih zavodov. Letos bodo tečaji za kitaro, klavir, violino, orgle, za godalni kvartet in harmoniko, za narodno glasbo, kompozicijo, za kulturno animacijo, za dirigente, čeliste, pedagoge, za jazzovsko glasbo in za lutkarje.
Interesenti naj pismeno prošnjo z osebnimi in študijskimi podatki oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini, in sicer do 15. junija letos. Tam bodo dobili tudi vse ustrezne informacije.
TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE		TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE
ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLIN IN VODO		ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLIN IN VODO
(A.C.E.G.A.)		(A.C.E.G.A.)
razpisuje javni natečaj z naslovi in kolokvijem		razpisuje javni natečaj z naslovi in kolokvijem
za sprejem v službo		za sprejem v službo
DIREKTORJA		DIREKTORJA ODDELKA
ZA SPLOŠNE IN PRAVNE ZADEVE		ZA TEHNIČNE STORITVE
v organik funkcionarja II. stopnje		v organik funkcionarja II. stopnje
z diplomo iz prava, naslovom prokuratorja		z diplomo inženirja
in z ustreznimi delovnimi izkušnjami.		in z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
Zainteresirani lahko dvignejo kopijo razpisa na personalnem od-		Zainteresirani lahko dvignejo kopijo razpisa na personalnem od-
delku podjetja A.C.E.G.A. — Trst, Ul. Genova 6, II. nadstropje, soba		delku podjetja A.C.E.G.A. — Trst, Ul. Genova 6, II. nadstropje, soba
št. 48/A, telefon 040/7793484, od 7.30 do 12.30 ob delavnikih.		št. 48/A, telefon 040/7793484, od 7.30 do 12.30 ob delavnikih.
Prošnjo je treba predložiti v roku 30 dni po objavi natečaja v		Prošnjo je treba predložiti v roku 30 dni po objavi natečaja v
Uradnem listu Dežele Furlanije-Julijske krajine.		Uradnem listu Dežele Furlanije-Julijske krajine.
PREDSEDNIK		predsednik
dr. Renzo Bassani		dr. Renzo Bassani
Trst, junij 1988		Trst, junij 1988
Na volilnem shodu s članom vsedržavnega vodstva Napolitanom
Anamarija Kalc (KPI): Slovenci si moramo izboriti vlogo subjekta
Deželni komite KPI je včeraj uradno sporočil, da bo namestnik vsedržavnega tajnika Achille Occhetto v naši deželi v zadnjih dneh volilne kampanje, točneje od 22. do 24. junija. V istem času se bo pri nas mudil tudi vsedržavni tajnik socialistične stranke Bettino Craxi, ki bo imel volilni shod v Trstu 23. t. m., njegov namestnik Claudio Martelli pa bo v našem mestu že v torek, ko bo ob 16. uri prisoten na volilni manifestaciji PSI v hotelu Savoia Excelsior. Iz Palače Diana pa napovedujejo, da se bo zaključnega dela volilne kampanje pri nas udeležil tudi vsedržavni tajnik Krščanske demokracije in predsednik vlade Ciriaco De Mita, vendar točnega datuma prihoda še niso sporočili.
Včeraj je bil v Trstu eden najvidnejših voditeljev KPI, posl. Giorgio Napolitano, ki v partijskem vodstvu odgovarja za vprašanja mednarodnih odnosov. Na volilnem shodu na Goldonijevem trgu, ki je bil posvečen predvsem nujnosti novega načina upravljanja tržaških krajevnih ustanov, je Napolitano podčrtal zavzetost in doslednost KPI, ki se je tudi v najbolj težkih obdobjih borila za perspektivo popuščanja napetosti, razorožitve in sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. »To smo venomer delali s potrebnim ravnovesjem in realizmom, vendar vztrajno in prepričano, medtem ko so se bile druge stranke — pred vzponom Gorbačova in preden se je Reagan spreobrnil v korist dialoga s SZ r— že skorajda sprijaznile z najhujšim. Na to perspektivo — je nadaljeval Napolitano — so vezani življenjski interesi Trsta in dežele.«
Na shodu so poleg Napolitana govorili tudi nosilca kandidatnih list KPI za Deželo in Občino Poli in Pessato ter v slovenščini kandidatka za občinski svet Anamarija Kalc. Le-ta je med drugim poudarila, da moramo Slovenci na teh volitvah »jasno in glasno povedati, da nam je dovolj slepomišenja. Ponovno si moramo izboriti vlogo subjekta, ki o sebi govori, ki o sebi odloča. Večinske stranke, predvsem LpT in KD, s podporo PSI in ob nejasni, medli prisotnosti Slovenske skupnosti, so uspele krepko zavreti, če ne celo potisniti nazaj kolo zgodovinskega razvoja naše skupnosti v Italiji.« Potem ko je omenila znane zaplete okrog zaščitnega zakona v rimskem parlamentu, je Anamarija Kalc podčrtala »jasno in neizpodbitno dejstvo, da se iz te farse reši le KPI, saj je samo zavestna prisotnost komunističnih parlamentarcev, slovenskega in italijanskih, tržaških, goriških in furlanskih, preprečila, da bi se manever listarskega predstavnika sprevrgel v pekoč poraz vse manjšine.«
Slovenska kandidatka KPI je tudi obsodila nekatere "obrambne in radikalne pozicije«, ki so se pojavile med Slovenci v tej volilni kampanji, o katerih je menila, da »ne spadajo v našo politično kulturo«.
Prav s tem v zvezi naj omenimo, da je včeraj predstavilo svoj program novo zavezništvo med Proletarsko demokracijo, Tržaškim gibanjem in Samom Pahorjem. Zavezništvo je nastalo iz nujnosti — kot piše v programskem dokumentu — da se porazijo nacionalizem in sile, ki ga zastopajo, torej sile, ki že predolgo zavirajo vsakršno možnost družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja mesta. V dokumentu je tudi polemično zapisano, da Pahorjeva kandidatura moti ne samo italijanske nacionaliste, ampak tudi »buržujski spokoj širokega dela vodstva slovenske narodne skupnosti v Trstu in v deželi«. V dokumentu je tudi potrjen namen ustanoviti enotno slovensko komponento na deželni ravni, ki da bo »vzdrževala neposredne stike s SR Slovenijo«.
Včeraj je bil v Trstu tudi voditelj radikalcev Marco Pan-nella, ki je na tiskovni konferenci orisal pomen volilnega zavezništva med radikalci in zelenimi na listi "smejočega se sonca". »Naša transnacionalna izbira — je med drugim dejal — najde v tem demokratičnem in modernem, in torej večnacionalnem mestu osnovo za takšno Evropo, ki naj polnopravno zajame tudi Jugoslavijo.«
Pa še nekaj napovedi. Socialisti prirejajo jutri ob 18. uri v Krožku Salvemini okroglo mizo o perspektivah zaposlitve za mlade, na kateri bodo med drugim govorili podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Anzellotti, Ariella Pittoni in Gianfranco Carbone. Glavni slovenski kandidat na listi KPI za deželne volitve Miloš Budin bo imel danes ob 19.30 volilni shod pri Korošcih. Slovenska skupnost pa začenja v nastopajočem tednu z vrsto okroglih miz, ki želijo spodbuditi razpravo o nekaterih perečih problemih in pri katerih ne bodo sodelovali le strankini zastopniki, temveč tudi drugi strokovnjaki. Prva okrogla miza bo jutri ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici, z naslovom Slovenci in zaščita okolja. O problemih sinhrotrona, parkov, infrastruktur in onesnaževanja bodo govorili inž. Aljoša Vesel, inž. Franko Pisani, predsednik Gozdne zadruge s Padrič Pavel Grgič in devin-sko-nabrežinski župan Bojan Brezigar. V torek bo na vrsti razprava o problemih ostarelih in osamljenih v našem mestu. Okrogla miza bo v Peterlinovi dvorani, v Donizettijevi ulici 3 v Trstu. Kandidat SSk za pokrajinski svet Zorko Harej pa bo jutri zvečer ob 23.45 nastopil v volilni oddaji »Contropelo« na Tele4, ki jo bodo ponovili v torek ob 14.10.
Na koncu pa še zanimivost: ZKMI si prizadeva združiti sedanjo volilno kampanjo z evropskim nogometnim prvenstvom ter zato organizira skupen ogled najvažnejših tekem na velikem TV ekranu v dvorani v Ul. Madonnina 19. V torek si bo tako mogoče ogledati prvi tekmi med Nemčijo in Dansko ter med Italijo in Španijo (ob 17.15 in ob 20.15).
Včeraj na Pomorski postaji
Okrogla miza o izboljšanju turistične ponudbe v Trstu
V prihodnjem desetletju bo več kot 800 milijonov turistov z vsega sveta skušalo preživeti idealne počitnice. S kakšno turistično ponudbo bo takrat razpolagala Italija in kako se na turistično prihodnost pripravlja Furlanija-Julijska krajina? Na to vznemirljivo vprašanje so včeraj skušali odgovoriti turistični delavci, včlanjeni v mednarodni klub SKAL, ki so priredili okroglo mizo v Kongresnem centru na Pomorski postaji.
Uvodno poročilo je podal predsednik turistične agencije Utat Giorgio Cividin, ki resnici na ljubo, ni bil nič kaj optimističen. Dejal je, da sta FJK, še zlasti pa Trst, glede turistične ponudbe popolnoma nekonkurenčna in da se tukajšnji turistični delavci preveč zanašajo na naravne lepote, s katerimi pa ni mogoče docela osrečiti
Predstavili program miljskega festivala otroških gledališč
Na Gradu sv. Justa je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavili spored letošnjega miljskega festivala otroških gledališč. Tudi letos bomo videli več tujih gledaliških skupin, od katerih sta najzanimivejši Di-vadlo Drak iz Prage in Wroclaw-ski Teatr Lalek. Jugoslavijo bosta zastopali dve skupini, in sicer Gledališče Papilu iz Ankarana z igrico Potep in Zagrebško lutkovno gledališče z Mozartovo opero Bastien und Bastienne. Poleg gledaliških predstav bo še sekcija, posvečena mladim glasbenikom iz naše dežele, v njenem okviru pa bodo nastopili tudi gojenci glasbene šole Glasbene matice. Spored seveda obsega še marsikaj drugega, o čemer bomo podrobneje poročali, (bov)
Včeraj s krajšo slovesnostjo pred novim poslopjem
Občina Devln-Nabrežina predala KZE sedež bodočega zdravstvenega okraja
Ob blagoslovu župnika Breclja in koračnicah domače godbe na pihala je Občina Devin-Nabrežina včeraj dopoldne uradno predala tržaški Krajevni zdravstveni enoti novo stavbo, kjer oo sedež zdravstvenega okraja v Nabrežini.
. Poglejmo nekaj- tehničnih značilnosti novega objekta, ki stoji lučaj od vaškega središča, na cesti za pokopališče. V novi dvonadstropni stavbi je dvanajst ambulant, administrativni Urad, sejna dvorana, v pritljičju pa so nrejeni arhiv, sanitarije za osebje in skladišče. Pri gradnji stavbe so upoštevali vse norme za odpravo arhitektonskih pregrad. Investicija je znašala 'fdO milijonov lir, ki so jih delno krili s Prodajo občinske stavbe, kjer se tre-dutno nahajajo ambulante KZE Nab-režinski hranilnici in posojilnici, 150 dtllijonov pa je kril deželni prispevek. - Kot je v svojem nagovoru poudaril ^dpan Bojan Brezigar, sta v razvoju .Nravstvenih služb v devinsko-nabrp-.tdski občini predvideni dve fazi. Že dez teden dni naj bi se v nove prosto-ve vselile vse službe, ki sedaj delujejo y ambulantah na nabrežinskem trgu.
novem sedežu bodo torej kmalu Plošna ambulanta in otroška ter dru-dska posvetovalnica. V njem pa nn?0 sprejemali tudi družinski zdrav-ki, ki delujejo v občinski ambulanti k Nabrežini. V naslednji fazi, verjetno in t0 ^ec* koncem leta, pa bo dokon-0 urejen zdravstveni okraj. Do usta-
Predsednik Krajevne zdravstvene enote Bevilacgua in devinsko-nabrežinski župan Brezigar med včerajšnjo uradno predajo novega sedeža
novitve zdravstvenega okraja na Proseku se bodo posluževali nabrežinske-ga okraja tudi prebivalci zgoniške občine ter prebivalci zahodnokraškega okraja tržaške občine. O konvenciji z zdraviliščem Pineta del Carso je Brezigar povedal, da so na pobudo devin-sko-nabrežinske občine v teku pogajanja med Občino samo, tržaško Krajevno zdravstveno enoto in zdraviliščem.
Namen pogajanj je sklep konvencije med tržaško KZE in zdraviliščem za zdravniške izvide. Podpis pogodbe bi prihranil prebivalstvu veliko neugodnih poti do Trsta, saj bi veliko zdravniških izvidov lahko opravili kar v občini.
V imenu KZE je nato spregovoril njen predsednik Bevilacgua. V svojem govoru, ki je malce le spominjal na predvolilnega, je poudaril vlogo
zdravstvenih okrajev v decentralizaciji zdravstvenih služb, seveda v korist prebivalstva. »Ob sprejemu svojega mandata sem se obvezal, da bo KZE odprla vsaj pet zdravstvenih okrajev. Upam, da mi bo do novembra ta uspelo. Nabrežinski okraj bo prvi v pokrajini in kot tak pilotski. Iz te izkušnje se bomo učili,« je dejal Bevilacgua. Popolno avtonomijo nabrežinskega okraja misli KZE uresničiti tudi s konvencijo z zdraviliščem Pineta del Carso in z namestitvijo računalniškega terminala za naročanje specialističnih pregledov^ Tehnični vodja okraja bo zdravnik Štoka, usmerjanje in preverjanje njegovega delovanja pa bo poverjeno posebnemu odboru, v katerem bodo imeli besedo tudi predstavniki porabnikov in družbenih sil. Pozdrav in željo po čimbolj uspešnem delovanju novega objekta je Bevilacgua prebral tildi v slovenščini.
Slovesnosti so se udeležili številni člani upravnega odbora KZE, nabrežinski občinski predstavniki, župan zgoniške občine Budin in predsednik zahodng-kraškega rajonskega sveta Slavko Štoka. Ta nam je povedal, da so tudi prebivalci s Proseka, Kontove-la in iz Križa zadovoljni s pridobitvijo v Nabrežini, saj jim bodo zdravstvene službe sedaj veliko bližje. Še naprej pa si bodo prizadevali in pritiskali na Občino Trst, da v skladu z načrtom KZE uredi zdravstveni okraj na Proseku.
V torek in sredo v Rimu
Srečanji o podjetjih z državno udeležbo
GoF'vVezi s Pr°blemi državnih podjetij na Tržaškem in ki i t? • m' 50 zainteresirane strani potrdile datume srečanj, kaliv le Pre<^ časom napovedala Dežela. Srečanji med sindi-druJK111 or9anizacijami, ustanovo IRI, njenimi finančnimi kovt ^ Deželo bodo tako 14. in 15. junija. Sindikat r^ii^rjev FIOM-CGIL pa je glede teh dveh sestankov iz-čitev iaZen' b* njihovo vsebino lahko pogojevala odlo-hačrt V, e ° preureditvi železarskega sektorja. Vlada je shtdik t Preci kratkim odobrila, z njimi pa se ne strinja 0dn af' saj težijo predvsem h krčenju delovnih mest in želez vljanju tako imenovanih "suhih vej", se pravi tistih spadrf1^ • objektov, ki niso več rentabilni. Med slednje Pol VSaj ta^° meni IRI, tudi škedenjska železarna AIT. ladjetje^ železarstva pa bodo na sestankih obravnavali tudi Trstu G rnštvo in možnost ustanovitve dizelskega centra v dosiej t čemer je že dalj časa govor, otipljivih načrtov pa Zacju , 6 pk CGIL je povabila ostali dve sindikalni organi-jo enot°Vlnarlev Dl k m CISL, naj za sredo, 15. t. m., priredi-časnost?0 manlfestacijo delavcev v znak protesta proti po-čevanii, iin nedoslednosti vlade in ustanove IRI pri uresni-I korenite preureditve državnih sektorjev v krizi.
Na tekmovanju pihalnih orkestrov SRS
Uspeh godbe iz Ricmanj
Godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi kapelnik Enio Knzanovsky, je včeraj požela lep uspeh. Na 5. koncertu 9. tekmovanja pihalnih orkestrov SR Slovenije tretje težavnostne stopnje, ki je bil sinoči v Portorožu, je prejela zlato plaketo. Pred njo se je uvrstila edinole godba iz Pirana, ki je odnesla zlato plaketo s posebnim priznanjem, medtem ko sta pihalna orkestra iz Bobrovega in Žirov odnesla srebrno oziroma bronasto plaketo. Uspešni nastop bo Ric-manjcem omogočil, da se bodo prihodnje leto udeležili tekmovanja 2. težavnostne stopnje.
Razdeljevanje bencinskih bonov bo steklo z zamudo
V Uradnem listu št. 134 je bil končno objavljen odlok ministrstva za industrijo z dne 24. marca o kontingentih bencina za tržaško pokrajino. Jutri se bo zato sestal odbor tržaške Trgovinske zbornice, ki bo upravljal kontingent. Odboru predseduje Giorgio Tombesi, na jutrišnjem sestanku pa se bodo pogovorili o kriterijih porazdeljevanja bencinskih bonov, zelo verjetno pa bodo tudi določili datum, ko bo mogoče bencin nabaviti po predvideni znižani ceni.
Jugoslovan lažje ranjen pri Bazovici
Včeraj popoldne se je pri Bazovici pripetila prometna nesreča, v kateri je bil lažje ranjen jugoslovanski državljan. Ranjenec je 44-letni Vjenčeslav Somek iz Karlovca. Peljal se je v zastavi 128, ki jo je upravljal 48-letni Ra-divoj Kukič, prav tako iz Karlovca.
Dvojica je bila namenjena na ronško letališče, kjer bi morala sprejeti znanca. Ura je bila 15.45 in Karlovčana sta komaj prešla državno mejo pri Pesku. Peljala sta se dokaj hitro, ko sta na križišču med državno cesto in Ul. Kette nenadoma zagledala avtomobil. Bil je to renault 9 57-letnega Tržačana Luciana Bossija. Kukič je krepko pritisnil na zavore, pri tem pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je po 40 metrih zaviranja trčilo v obcestni zidek. Somek se je ranil v levo koleno in v glavo, za kar so mu v katinarski bolnišnici določili 10 dni zdravljenja, vendar ga niso sprejeli.
vedno bolj zahtevnega gosta. Cividin meni, da tukajšnjim turističnim delavcem manjkajo podjetnost, smisel za novosti in nemara tudi kanček tveganega poguma. Za njim je v politiko turizma z veliko večjo žlico zajel podjetnik Ouirino Cardarelli, ki je pred dnevi predstavil javnosti načrt za ureditev Šesljanskega zaliva. Tudi on je sicer poudaril pomanjkanje dobre volje in živahnosti tržaških turističnih služb, ogreval pa se je zlasti za elitni turizem, ki po njegovem mnenju lahko edini dvigne raven splošnejše ponudbe. Elitni oziroma kakovostni turizem torej, vendar z zmernimi cenami in z bogato vsestransko ponudbo — to bi moralo postati geslo tržaških turističnih delavcev, ki bodo morali pošteno zavihati rokave, če hočejo ustrezno izkoristiti enkratne naravne lepote, s katerimi razpolagajo.
Med ostalimi govorniki so se zvrstili še direktor deželne turistične službe Franco Richetti, predsednik Pokrajine Dario Locchi, devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in vsedržavni predsednik klubov SKAL Umberto Sarra.
Zapustil nas je naš dragi
Vittorio Slavec
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Nabrežino.
Žalujoči žena Lucia, hčerki Ester in Laura, zet Bruno, ljubljeni vnuk Ivano, sestra, brata, svakinji, svak, Valerija in nečaki
Namesto cvetja darujte za Center za rakasta obolenja.
Sožalni obiski niso potrebni.
Nabrežina, Trst, 12. junija 1988
t
Po življenju, v celoti posvečenemu družini, je preminila naša draga mama in nona
Valerija Starc vd. Ferluga
Pogreb bo jutri, 13. junija, ob 11.45 iz kapele na pokopališču v Barkovljah v cerkev in nato na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčerka Silva ter sinova Marjo in Pino z družinami, vnuki in vsi sorodniki.
Barkovlje, 12. junija 1988
Dne 11. junija nas je zapustila draga mati
Grozdana Corbatti vd. Bernetti
Pogreb pokojnice bo v sredo, 15. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo sin Fabio, snaha Leandra, brat Vittorio, sestre Dala, Justina in Ema z družinami.
Trst, 12. junija 1988
ZAHVALA
Ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage mame, none in sestre
Kristine Zahar vd. Sedmak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
VSI NJENI
Boršt, 12. junija 1988
15. 6. 1987	15. 6. 1988
Darko Klun
Ob 1. obletnici smrti se ga z žalostjo v srcih spominjajo
žena, otroci z družinami, vnuki ter Ondina in Sergio.
Rovte, 12. junija 1988
SPDT vabi na
17. srečanje obmejnih planinskih dt FJK, Slovenije in Koroške
čustev
ki bo danes, 12. t. m., v Mačkoljah.
SPORED: ob 9.30 iz Boljunca pohod po Dolini Glinščice do Mačkolj, ob 14. uri kulturni prooram z nastopom pihalnega orkestra Breg iz Doline, MePZ Primorsko iz Mačkolj in kulturnih skupin iz Slovenije ter priložnostni govori, sledi ples z ansamblom Veseli godci iz Boljunca.
CASSA ItURALK CD ARTICIANA - ORIONA HRANILNICA IN R0S03ILNICA - OPČINIC

KD F. VENTURINI - DOMJO
SAG RA na Krmenki
□	Danes, 12. t. m.: ob 10. uri odprtje kioskov. Ob 17. uri kulturni program: Pihalni orkester KUD Karol Pahor iz Pirana, Tržaška folklorna skupina Stu ledi, Plesna skupina KD F. Prešeren iz Boljunca. Od 20. do 24. ure PLES.
□	Jutri, 13. t. m.: ob 16. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure PLES.
Oba večera igra ansambel POMLAD - Delujejo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru.
Vabljeni!
PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEC
vabi 18., 19. in 20. junija v Hribenco.
Ples z ansamblom Pomlad, v nedeljo pa velik
PRAZNIK ”C0UNTRY VVESTERN & BLUEGRASS“ GLASBE
z ansambli RED WINE in SUMMERTIME BAND, solist BEPPE GAMBETTA
GLASBENA
MATICA
TRST
šolsko leto 1987/88
zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
V sredo, 15. junija, ob 20.30
Tamara Ražem, Marko Ozbič -klavir,
Raffaella Petronio - violina,
Aljoša Starc - klarinet,
Miran Pisani - trobenta,
Max Černigoj, Jordan Pisani
-	kitara,
Aleksi Jercog, Aleksej Mahnič, Maurizio Marchesich
-	harmonika,
Marko Ozbič, Claudia Sedmach, Verenka Terčelj
-	klavirska spremljava.
Vabljeni!
koncerti
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Vorrei che tu fossi qui, r. David Leland, i. Emily Lloyd, Tom Bell.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 AlTimprov-viso uno sconosciuto, i. Diane Lane,
EXCELSIOR II - 16.30, 21.45 H pranzo di Babette, dram., Danska 1987, r. G. Axel, i. S. Audran, B. Federspiel.
NAZIONALE IV - 15.30, 22.00 Siesta, dram., ZDA 1988; i. E. Barkini, I. Ros-sellini.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street.
NAZIONALE II 15.30, 22.15 Tutto guella notte, kom., ZDA; r. Ch. Columbus; i. E. Shue, K. Coogan.
PENICE - 17.00, 22.15 La regina della notte, □□
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. T. Scott; i. T. Cruise, K. McGills.
LJUDSKI VRT - 21.15 Colore dei soldi.
EDEN - 16.00, 20.00 La vicina di časa, pom.,
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Ouella villa in fondo al parco.
Verdi
Nocoj ob 21. uri bo v Sejni palači v Gradežu simfonični koncert zbora in orkestra Oberland Biihne pod vodstvom Rudolfa Maier-Kleeblatta. Na sporedu bodo Mozartove in Bachove skladbe.
Jutri, 13. t. m., bo v mali dvorani gledališča Verdi koncert za klavir, štiriroč-no ga izvajata Valter ATTANASI in Lu-cia BOLOGNESE. Na programu Satieje-ve, Debussyjeve, Ravelove in Novakove skladbe.
II Pošto delle Fragole
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 v baru "II Pošto delle Fragole" v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu koncert skupine Fabio Mini Ouartetto.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.45 L’ul-timo imperatore, dram., It./ZDA 1987 1987, 203’, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Nimoy, i. Steve Guttenberg, Tom Selleck, Ted Danson
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Sid e Nan-cy, glasbeni.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Basil, Tinvesti-gatore topo, ris., ZDA 1986, prod. Walt Disney.
RADIO - 15.30, 21.30 II piacere delTatto sessuale, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
GLASBENA MATICA
TRST Šolsko leto 1987/88
zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
Jutri, 13. 6., ob 20.30 VOKALNO-INSTRUMENTALNI VEČER
Otroški pevski zbor Dekliški pevski zbor Godalni orkester Dirigenta: Borut Logar, Stojan Kuret
Vabljeni!
TPPZ
"P. Tomažič"
V četrtek, 16. junija, ob 20.30
bo v Bazovici v Partizanskem domu TELEVIZIJSKO SNEMANJE ZA TV LJUBLJANA.
Sledila bo GENERALKA za nastop, ki bo pri Sv. Alojziju (S. Lui-gi) v soboto, 18. 6., ob 19. uri.
Concentus organi
v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu in FINCAT vabi na
KONCERT
organista
HUBERTA BERGANTA
danes, 12. junija, ob 20.30
v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu.
Vstop prost!
izleti
Zvezi upokojencev CGIL Devin-Nab-režina-Križ prirejata v nedeljo, 19. junija, izlet v Abano Terme in na področje Colli Euganei. Vpisovanje na sedežih v Križu in Nabrežini ob uradnih urah, tel. 200036.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet na Sviščake nad Ilirsko Bistrico 29. junija. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, v četrtek, 16. junija, od 9. do 10. ure za člane in od 10. do 11. ure za nečlane.
čestitke
Naša ljubljena ANUŠKA bo danes ugasnila 2. svečko. Lepo in srečno življenje ji želijo nonoti.
Včeraj sta praznovala 25-letnico poroke ANGEL in LILI KANTE iz Repni-ča. Obilo zdravja in sreče jima želita sestri Cvetka in Žita z družinama.
Srebrno poroko sta istega dne praznovala tudi BORIS in LENČKA ZIDARIČ. Še veliko zdravih in srečnih skupnih let jima želita Franc in Žita Legiša.
/ ; \
velika izbira BVtOTBČiov najboljših znamk
UNIVERSALTECNICA
SPECIALIZIRANI SERVIS
TRST - UL Machiavelli 3
V_________________________J
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 12. junija 1988
ADELA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 19.28.
Jutri, PONEDELJEK, 13. junija 1988
ANTON
PLIMOVANJE DANES: ob 03.16 najnižje -58 cm, ob 09.50 najvišje 23 cm, ob 14.43 najnižje -11 cm, ob 20.43 najvišje 51 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.51 najnižje -63 cm, ob 10.33 najvišje 27 cm, ob 15.25 najnižje -8 cm, ob 21.16 najvišje 50 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1009,9 mb usta-
ljen, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gioia Puzzer, Federico Maracchi, Federico Stoch.
UMRLI SO: 81-letna Anita Telban, 83-letni Francesco Udovich, 53-letni Vitto-rio Slavec, 45-letna Marialuisa lenko, 90-letna Valeria Starc, 89-letna Andrea Cugliat, 87-letna Edvige Renelt, 73-letni Nicos Drassich, 88-letni Luigi Coretti, 72-letna Maria Blažko.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 12.junija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure samo pO telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. junija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 ‘Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
19	16	8	69	57
40	46	48	88	36
41	60	68	7	83
84	57	13	46	42
27	7	77	32	81
21	33	39	81	30
72	41	37	86	8
19	34	40	14	27
47	69	70	43	80
56	50	32	80	83
ENALOTTO
1XX 211	21X XXX
KVOTE:
12	99.224.000.—
11	1.247.000.—
10	115.000.—
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Ob zaključku sezone prirejata odbor in MePZ Rdeča zvezda -Salež
1. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV
v športno-kulturnem centru v Zgoniku
v soboto, 18. junija, ob 20.30.
Nastopajo:
MePZ Rdeča zvezda ŽPZ Prosek-Kontovel ŽPZ Rdeča zvezda MePZ Logatec.
Vabljeni!
MAGNET
organizira danes, 12. 6., ob 20.30 v gledališču S. Maria Maggiore -Ul. Collegio 6 (nad rimskim amfiteatrom)
jazz koncert skupine
FABIO MINI GROUP
Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava z naslovom UMETNOST V OBLEKI Branke Donassy, Magde Starc-Tavčar in Marije Vidau.
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	Galeriji Studio PHI (Ul. S. Michele 8/1) bo do 19. junija na ogled fotografska razstava GAETANA ZANNIBONIJA.
V	Ljudski knjižnici (Ul. Teatro Romano 7) je odprta fotografska razstava Fa-bia Balbija z naslovom "Sahara N'Ajjer".
V	umetnostnem studiu N. Bassanese (Trg Giotti 8, I. nadstr.) bo do 15. julija na ogled razstava JASPER JOHNS: LETNI ČASI.
Osnovna šola na Proseku vabi na ogled razstave risb in ročnih del. Razstava bo odprta danes, 12. t. m., od 10. do 19. ure in jutri, 13. t. m., od 8. do 12. ure.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na ogled razstave risb in ročnih del. Razstava bo odprta danes, 12. t. m., ob 10. do 19. ure ter jutri, 13. t. m., od 8. do 13. ure.
Učenci osnovne šole Sesljan-Devin vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih danes, 12. 6., od 10. do 13. ure.
Osnovna šola Mačkolje vabi vaščane in starše na razstavo ročnih del, ki bo danes, 12. t. m., od 9. doo 12. in od 16. do 19. ure.
Učenci in učiteljice osnovne šole P. Trubar iz Bazovice vabijo na ogled razstave ročnih del in likovnih izdelkov danes, 12. t. m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
mali oglasi
OSMICO je odprl Maks Kralj v Slivnem na št. 12.
PRI GOLJEVIH pod Javo je odprta osmica. Poleg belega in črnega vina je na razpolago tudi domač prigrizek.
V	STANDREŽU je odprl osmico Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter ponuja domači prigrizek.
OSMICO ima Alojz Kante v Praprotu na št. 18.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi je odprta osmica.
OSMICO je v Zgoniku na št. 15 odprl Marjo Milič. Toči pristno belo kapljico in teran.
V	GORICI oddamo v najem trisobno sodobno urejeno stanovanje. Informacije v goriškem uredništvu, tel. 0481/83382.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. 003865/51149.
18-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. na št. 577079 ob uri kosila
DVONADSTROPNO POČITNIŠKO HIŠICO, na novo opremljeno, 25 km od-Vrhnike, v neokrnjeni naravi ob robu gozda, 6 ležišč, 2 dnevna prostora, ka-minet, kuhinja, WC, tuš, terasa, pokrit prostor za 3 avtomobile, parcela 2.000 kv. m oddajamo. Tel. 040/744556.
APARTMA v Červarju, 5-6 ležišč, oddam julija, avgusta in septembra. Tel. 003861/483037.
VSA GOSPODINJSKA IN VRTNA DELA želim opravljati 1-krat tedensko pri slovenski družini. Tel. 003866/35121 po 20. uri.
PRODAM stanovanje v centru Trsta, 110 kv. m, 2 vhoda, samostojno ogrevanje. Tel. 762228.
PRODAM register-blagajno, 10 seštevkov, 4 oddelki, električna, 450.000 lir in drugo, 1 seštevek, 4 oddelki, 300.000 lir, skoraj novi, znamke Asler. Tel. 040/767235.
PRODAM fiat 500 po zelo ugodni ceni. Tel. 200834.
TAKOJ zaposlimo sposobno in vestno natakarico v gostilni Veto - Opčine, tel. 211629 vsak dan razen ob torkih.
PRODAM stanovanje 71 kv. m z garažo v Nabrežini. Tel. 200586.
PRODAM jadrnico 470 v dobrem stanju. Tel. 211688 od 13.30 do 14.30.
PRODAM mali tovornjak lupetto OM s kabino ali brez. Za informacije telefonirati na št. 0481/391209.
PRODAM citroen viša club II, 650 kub. cm, rdeče barve, letnik '83, prevoženih 27.000 km, v odličnem stanju. Za informacije telefonirati na št. 53396 ali 43713.
LAVRIHA JOSIP, Dolina 233 toči črno in belo vino.
KD Lonjer-Katinara
MAGIC VIKJ SHOW
s čarodejem Vikijem & Co.
V četrtek, 16. 6., ob 20.30 na
dvorišču društvenega sedeža v Lonjerju.
Vabljeni!
SKD L GRUDEN
priredi 10., 11. in 12. junija v Nabrežini
4. kraški praznik piva
Danes, 12. 6., igra rock-skupina MARTIN KRPAN.
Program vsebuje tudi vrsto zabavnih igric.
Kioski so odprti od 17. do 1. ure.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: jutri, 13. 6., ob 18. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah; v torek, 14. 6., ob 18. uri v Dijaškem domu v Trstu, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini in v Prosvetnem domu na Opčinah.
Glasbena matica Trst - šolsko leto 1987/88 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV GLASBENE MATICE: evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili. V petek, 17. junija, ob 20.30 - Tomaž Fabec, Claudia Sedmach - klavir, Maila Ozbič, Marko Sancin - violina, Erika Buzečan, Marjana Debeljuh, Metka Zeriali - flavta, Marko Štoka - klarinet, Francesco Furlanich, Adam Selj -harmonika, Marko Ozbič, Tamara Ražem, Aljoša Starc - klavirska spremljava. Vabljeni!
razna obvestila
ANPPIA - Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev priredi srečanje političnih preganjancev (obtoženi in obsojeni od fašističnega sodstva ali konfinirani) v soboto, 18. junija, ob 15.30 v Kulturnem domu A. Ukmar - Domjo. Vpisovanje za srečanje na sedežu združenja v Ul. Crispi 3, E-nadstr. Za informacije tel. na št. 730306 od 9. do 12. ure ter od 16.30 do 18.30 ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Glasbena matica vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
Jutri ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Podlonjerju sestanek organizatorjev in sodelavcev letošnje šagre mandrjerjev. Govor bo o letošnjem prazniku, ki bo potekal od 18. do 23. junija.
šolske vesti
Osnovnošolci s Peska vabijo starše in vaščane na prikaz diapozitivov ob petju in recitacijah, ki bo jutri, 13. junija, ob 14. uri v šolskih prostorih. Istočasno bo v šoli razstava risb in ročnih izdelkov.
Učenci in učitelji osnovne šole K. Širok vabijo na zaključno šolsko Prire“1/ tev, ki bo po maši jutri, 13. junija, p® 10.30 v šolskih prostorih. Obenem vabi] ^ na ogled razstave likovnih in ročnih izdelkov, ki so jih pripravili otroci, ki s obiskovali podaljšani pouk.
Sindikat slovenske šole sporoča, da j® do 20. junija odprt rok za vključitev n vih prosilcev v posebni seznam tov na skrbništvu za poučevanje na s venskih šolah. Sedanje lestvice Pos®'?nza ga seznama ostanejo v veljavi tudi prihodnje šolsko leto - kot ostale jinske lestvice suplentov (min. nEr-.®’	•
4. 3. 88) - zato tistim, ki so že vljuc vanje, ni treba na novo vlagati pip8 Informacije dobite na sedežu SSS, Carducci 8/II.
velika izbira avtoradiov najboljših znamk
DNIVERSiLTECNICA
SPECIALIZIRANI SERVIS
TRST - UL Machiavelli3
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Evropa v nogometni mrzlici
Televizijske mreže, tako privatne kot državne, so se pri organizaranju 'servisa" gledalcem ob tem evropskem nogometnem prvenstvu res potrudile, saj so poleg neposrednih prenosov pripravile vrsto drugih oddaj. TV Koper bo tako imela vsak dan (izmenoma ob 13.50, 20.30 ali okrog polnoči) komentarje iz studia. Prvi program RAI se seveda ni pustil presenetiti. Omenili bi predvsem prijeten in tehnično dovršen večerni komentar Michela Platinija (ob 19.25). RAI 3, ki je tako navajena na športne procese, se seveda tej svoji navadi ni izneverila. Obnavljala ga bo namreč ob torkih in petkih (ob 22.25). Vsekakor bi še dodali, da so se poročanja s tekem (predvsem zaradi konkurenčnosti) zelo izboljšala. Vsi komentatorji imajo ob sebi kakega bivšega nogometa-
ša, ki s svojim mnenjem poživlja prenos, v glavnem pa so tudi povezani s študijem, tako da prenos deluje bolj dinamično.
In še neposredni prenosi: RAI 3 bo v nedeljo ob 17.55 posredovala tekmo Anglija-Eire, TV-Kp in RAI 1 pa ob 20. uri Nizozemska-SZ; v torek ob 17. un bodo TV-Kp, RAI 2 in RTV-Lj prenašale srečanje Nemčija-Danska, ob 20.00 pa TV-Kp in RAI 1 Italija-Spanija; v sredo ob 17. uri bo po TV-Kp, RAI 2 in RTV-Lj tekma Anglija-Hoiandska, ob 20. uri spet po TV-Kp in RAI 3 Eire-SZ; razgiban bo petek s tekmo Italija-Danska ob 20. uri na TV-jCp in RAI 2, ob 22.15 pa s srečanjem Nemčija-Spani-ja po RAI 1 in TV-Kp.
Na sliki: vratar italijanske reprezentance Walter Zenga
nedelja 20.30 RAI 3 Acgue profonde (dram.) ponedeljek 20.30 Rete 4 Arabesgue (krim.) ponedeljek 0.30 RAI 2 Skidoo (kom.) torek 0.35 RAI 2
La scala a chiocciola (krim.) sreda 20.05 RTV-Lj Dodsvvorth (dram.) četrtek 15.00 Canale 5 Gigi (glas.) četrtek 20.30 RAI 1
Sam il selvaggio (vestern) četrtek 0.05 RAI 2 La terra (dram.) petek 24.00 RAI 2
II tram che si chiama desiderio (dram.)
glasba
nedelja 17.00 RAI 2
Koncert Francesca De Gregorija sreda 16.00 RAI 3 Koncert Tine Turner sreda 23.20 RAI 3 Peter Haag dirigira Schuberta četrtek in petek 16.00 RAI 3 U. S. Festival Ali Starš četrtek 20.30 Italia 1
Koncert Brucea Springsteena
šport
nedelja 10.00 RAI 2, 22.25 TV-Kp Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji nedelja 10.00 TV-Kp SP v motociklizmu: VN Avstrije nedelja 10.55 in 14.10 RAI 3, 0.20 RAI Motociklizem 125 ccm in 500 ccm nedelja 18.10 in 22.15 RAI 2 in TV-Kp Avtomobilizem: VN Kanade petek 17.30 RAI 3
Košarka: Italija-Francija
ali
petek 22.30 Canale 5 Skrivnosti noči - Bruselj (aktualno) petek 21.15 RTV-Lj Halo, Berlin (dok.)

I11M11MIII
Po zimski sivini pestre Poletne noči
Kdor čaka, dočaka. Poletno noč, seveda. Mogoče pa ni kar tako, že prvi hip razumljivo. Poznamo namreč več poletnih noči, ki so lahko vroče in soparne, napojene z osvežujočim poletnim dežjem, nežne in tople, polne novih doživetij, zabavne in prebrisane, igrive in kratkočasne, in še marsikaj so lahko poletne noči...
Pred približno tednom dni pa je na valih ljubljanske televizije sivino zimskih večerov pregnala Poletna noč, tokrat z veliko začetnico, saj je to vendar naslov nočne oddaje, ki zvesto spremlja televizijske gledalce vse od junija do začetka septembra. Marsikdo si bo mislil, da je to pravcati križarski pohod, da je v bistvu nemogoče zvesto slediti vsem Poletnim nočem. Konec koncev je to res: treba bi bilo ostati priklenjeni na domače fotelje, ki so
lahko še tako udobni, za vzdušje poletja pa vendar nekoliko neprimerni. Vsekakor prinašajo Poletne noči RTV Ljubljana tudi letos dovolj raznolik in živahen spored, ki naj bi zadovoljil vse okuse, razbremenil gledalce vsakodnevnih težav in jih ob koncu mehko zazibal v poletno spanje.
To pa še ni vse: veliko bo glasbe (saj brez nje ni mogoče nikamor!) in gostov, kar tretjina oddaj bo potekala izven studia v živo, toda brez "filmskih intermezzov" seveda ne gre. Zato bo vsak dan na sporedu tudi nadaljevanka, med temi so predvidene Veliki rop, Beg v neznano, Napoleon in Jo-sephina, Sužnja Isaura in Manhattan bo moj, ki jih bodo v Jugoslaviji ob tej priložnosti videli prvič, ter že "poznana" Schwarzwaldska klinika. Poleg nadaljevank bodo na sporedu tudi ce-
lovečerni filmi. Vsako soboto lahko gledalci napenjajo možgane ob detektivkah premetene Agathe Christie, vsak petek pa se lahko kratkočasijo ob filmih vseh žanrov, od kriminalk do glasbenih filmov. Kot poslastica se vsak dan pojavlja polurna epizoda iz humorističnih ali kriminalističnih serij, najzvestejši pa se bodo "posladkali" ob priredbah kratkih erotičnih novel znanih pisateljev, kot so La Fontaine, Maupassant in De Sade.
Kdo pa se vse skriva za kulisami Poletne noči? Mojster oddaje je urednica Nataša Assejev, okrepila pa se je tudi skupina voditeljev. Nekatere od teh vidimo na sliki: Neva Zajc in Jože Hudeček (zgoraj), Branko Maksimovič in Saša Gerdej (spodaj). Glasbeno uredništvo je v rokah Janija Kende.
■111111111	■;i
■f" ^	■ Milili«

r Nisi
IISN*
£4...?.»Bili
.... .

i*.

.
lir.;::;,,.
1111
liti
|llipi«i:,.^. '-1'
illlSItlS....
		
lili. . I
i»V '
iijjlHjgjjjj;
■
111111
i
., g
II
RAI 1________________________
9.00 Dokumentarna oddaja: GJuarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Maša
10.55	Nabožna oddaja
11.10	Reportaža o papeževem potovanju po Italiji
12.30	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50 Vreme in dnevnik
20.10	Šport: nogomet za EP, Holand-ska-SZ (iz Kolna)
22.05 Dnevnik
22.25	Športna nedelja, vmes boks Ka-lambay-Sims
0.10 Dnevnik
0.20 Šport: motociklizem 250 ccm (iz Salzburgringa)
RAI 2_________________________
8.00 Informativna oddaja: Week-end 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes igre, risanka Thundercats in nanizanka Punky Brewster
10.00	Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (prenos)
10.35	Film: La doppia vita di Andy Hardy (kom., ZDA 1942, r. George B. Šeitz, i. Mickey Rooney, Lewis Stone)
12.25	Inf. odd.: Week-end (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20 Dnevnik - športne vesti
13.30 Variete: Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio
17.00	Glasbena oddaja: Koncert Fran-cesca De Gregorija
18.10	Šport: avtomobilizem VN Kanade (prenos iz Montreala)
19.35	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25	Rubrika: Mixer
23.35	Rubrika: Protestantizem
24.00	Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: L'AquiIone
RAI 3_________________________
9.00 Vsedržavni evharistični kongres
10.50 Glasbena oddaj: Musiča mušica - Tedenski koncert RAI 3, Poklon Mariu Zafredu
10.55	Šport: motociklizem 125 ccm (iz Salzburgringa)
11.45 Film: 11 re in esilio (zgod., ZDA 1947, r. Max Ophuls, i. Douglas Fairbanks jr., Maria Montez)
13.15	Kviz: Waku Waku (vodi Gianni Manganelli, r. Claudio Rispoli)
14.00	Deželne vesti
14.10 Šport: motociklizem 500 ccm
17.55	Šport: nogomet za EP, Anglija-Eire (iz Stuttgarda)
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40 Deželne športne vesti
20.15	Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (povzetki)
20.30	Film: Acgue profonde (dram., Fr. 1981, r. M. Deville, i. Isabelle Huppert, J.-L. Trintignant)
22.00	Dokumentarec: A volo d'uccello
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Deželne športne vesti - nogomet
RTV Ljubljana_______________
9.10	Otroška oddaja: Živ žav
10.10	Nanizanka: Grizli Adams (pon. 19. dela)
10.35	Nad.: Gospa Monsorojska (pon.)
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Borisa in Mateja Kovačiča
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
15.35	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (10. del)
16.10	Dokumentarna oddaja: Novomeška pomlad 1920 - Rojstvo neke avantgarde
16.50	Film: Pirat (pust., ZDA 1958, r. Anthony Ouinn, i. Yul Brynner, Charlton Heston, Claire Bloom)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in TV Mernik 19.16 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Tri lahkotne igre -Notranje rezerve (Kazimir Klarič; r. Berislav Makarovič, i. Žarko Potočnjak, Slavica Kneževič, Etta Bortolazzi)
21.10	Aktualna oddaja: Zdravo
TV Koper_____________________
10.00	SP v motociklizmu: VN Avstrije 125 ccm, 250 ccm in 500 ccm
13.30	TVD Novice
13.45	Iz studia: Reportaže o EP
14.50	Atletika: mednarodni miting za Gran Prix (iz Leningrada)
17.30	Športna oddaja: Juke Box
18.15	Avtomobilizem: VN Kanade (iz Montreala)
20.00	EP v nogometu: Nizozemska-SZ (iz Kolna)
22.15	Avtomobilizem: VN Kanade (povzetek)
22.25	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji (zadnja etapa)
23.05	Košarka: prvenstvo NBA
CANALE5_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nan.: Top Secret, 11.00 Helena, 12.00 Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Accadde a Bro-oklyn (kom., ZDA 1947, r. Richard Whorf, i* Frank Sinatra, Kat-hryn Grayson)
16.00	Nan.: Lottery, 17.00 Orazio, 17.30 Glitter,
18.30	Love Boat
20.30	TV film: Una grande storia d'amore (dram., It. 1987, r. Duccio Tes-sari, i. Francois-Eric Gendron, Claudine Auger, 1. del)
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Koncert Filharmoničnega orkestra Scale (Beethoven, Brahms)
0.45 Nan.: Gli intoccabili
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Aktualno: Italija sprašuje
10.20	Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.)
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Bun Bun
15.30	Film: Dietro l angolo (kom., ZDA 1938, r. Ir-ving Cummings, i. Shirley Temple)
17.30	Šport: golf
18.30	Aktualno: Novi svet
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: Delitti inutili (krim., ZDA 1980, r. Brian G. Hutton, i. Frank Sinatra, Faye Dunaway)
22.30	Tednik: Tv Tivu
23.30	Rubrika iz Parlamenta 0.25 Nanizanki: Vegas, 1.20
Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, Ewoks
10.30	Nanizanke: Boomer cane intelligente,
11.00	Dimensione Alfa,
12.00	Legmen
12.55	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Nan.: Starman, 15.00 Downtown, 16.00 Robin Hood, 16.30 I forti
di Forte Coraggio,
17.00	L uomo di Singa-pore, 18.00 Master
19.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alvin Show, Denni, Gli orsi Berenstain
20.30	Variete: Grand Hotel
22.30	Film: I due sergenti del generale Custer (kom., It. 1965, r. Gior-
■ gio Simonelli, i. F. Franchi, C. Ingrassia)
24.00	Film: Young Giants (dok., ZDA 1983, r. Ter-rill Tannen, i. John Huston, Pele, Peter Fox, Lisa Wils)
1.40	Nanizanka: Tre cuori in affitto
TELEPAPOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia7 za življenje
15.00	Film: In amore e in guerra (dram., ZDA 1952, r. Philippe Dun-ne, i. Robert Wagner)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
19.30	Nad.: Falcon Crest
20.30	Film: Le astuzie di una vedova (kom., 1962, r. G. Sidney, i. Shirley Jones, Gig Young)
22.15	Rubrika: Fuori gioco
23.15	Kviz: Colpo grosso 0.45 Film: (je Sartana...
vendi la pištola e com-prati la bara (vestern, it. 1970, r. Giuliano Gemma, i. George Hil-ton)
TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Nadaljevanka: La con-guista di Luke
14.15	Nan.: Corpo speciale Sand Baggers
15.15	Nadaljevanka: Dora
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.3Qi Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Glavna mesta Evrope
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: La vita co-mincia a guaranfanni
20.30	Film: Padrone del mondo (pust., ZDA 1961, r. VVilliam Wit-ney, i. Charles Bron-son, Vincent Priče)
22.30	£lan.: II perdutp amore
23.00	Športna oddaja
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
I
!l
|l
jj
!
1
1
i
:

I ITALIJANSKA TELEVIZIJA	_________I
RAI 1	____________________
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Jack London
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Risanke: Čudoviti svet Walta Disneyja
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Dokumentarec: Ouarkov svet
14.50	Sedem dni v Parlamentu 15.20 Športni ponedeljek
16.00	Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura
17.35	Informativna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La piovra (r. Damiano Da-miani, i. Michele Placiso, Barbara De Corrado, 1. in 2. del)
22.35	Dnevnik
22.50	Dnevnik - posebna oddaja 0.15 Rubrika: Knjiga - prijateljica
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.40 Šport: IP v jadranju
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Inf. oddaja: Italijani po svetu
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.30	Nanizanka: Lessie
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Inf. odd.: II piacere di conoscere
18.05	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer - kultura 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.50 Informativna odddja: Aids 0.30 Film: Skidoo (kom., 1968, r. Otto Preminger, i. Jackie Gleason, Carol Channing)
RAI 3_________________________
11.30	Vsedržavni evharistični kongres (iz Reggio Calabrie)
12.00	Aktualno: Meridiana - Težek, skoraj nemogoč in čudovit poklic staršev
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (ured. Mario Finamore)
15.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
16.00	Šport: bezbol, atletika
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij - ABC za morje (ured. Mauro Gobbini)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20 Rubrika: Dan na Preturi (urednika Nini Perno in Roberta Petrel-luzzi)
22.05 Dnevnik - zvečer
22.15 Športna oddaja: ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Rubrika: 20 let prej
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
18.00	Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Karta (Lahko je vstopnica, vozovnica, razglednica, dopisnica, avtokarta, zemljevid in še marsikaj. S kartami lahko igraš Črnega Petra, lahko se z njimi ukvarja čarovnik...,11. odd.)
18.15	Otroška nadaljevanka: Mlada Nada (r. Srboljub Stankovič, i. Katarina Jovanovič, Jelisaveta Sabljič; 1. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Tisočletna čebela
(ČSSR, po romanu Petra Jaroša, r. Juraj Jakubisko, i. Jožef Kro-ner, Ivana Valešova, 4. del)
21.00	Kulturna oddaja: Osmi dan
21.40	Dnevnik
22.00	Poletna noč, vmes nadaljevanka Beg v neznano (po Greenovem romanu, r. John Power, i. John Waters, Rosey Jones) in humoristična serija Alo, alo
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	EP v nogometu: Nizozemska-SZ (pon.)
15.45	Avtomobilizem: VN Kanade F1 (pon.)
17.00	EP v nogometu: Anglija-Eire (posnetki)
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Iz studia: Reportaže o EP
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Košarka: prvenstvo NBA
r~’*pTr^ ||pc	""IM		!!!!!	iiiiii!		j'		1	‘			
1 H M • P:l«E:liP IV E “ Ui2p 1 #1 ■ 1 -E			:::::	:::::::	
CANALE5____________
8.15	Nanizanki: Arcibaldo,
8.40	Aliče
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Una domenica a New York (kom., ZDA 1964, r. Peter Tewkes-bury, i. Cliff Robertson, Jane Fonda)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film: Una grande storia d'amore (dram., It. 1987, r. Duccio Tes-sari, i. Claudine Au-ger, Francois-Eric Gendron, 2. in zadnji del)
22.30	Nan.: Časa Vianello,
23.00	Top Secret, 24.00 Gli intoccabili, 1.00
_____Sguadra speciale____
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La leggenda di Genoveffa (pust., It. 1962, r. Arthur Maria Rabenalt, i. Rossano Brazzi, Anne Vernon)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film:	Arabesgue
(krim., ZDA 1966, r. Stanley Donen, i. Sop-hia Loren, Gregory Pečk, Alan Badel)
22.30	Dok.: Vojne brez meja
23.15	Aktualno: Novi svet
0.10 Nanizanke: Vegas,
1.05	Missione impossi-bile, 2.00 Adam 12
IT ALI A 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Clementine, Il tulipane nero
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: Magnum P.L,
21.30	Downtown
22.30	Variete: L'Araba feni-ce
23.45	Film: I ragazzi sopran-naturali (srh., ZDA 1977, r. Greydon Clark, i. John Ireland, Yvone De Carlo, John Carra-dine)
1.20	Nan.: La strana coppia
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Brillante
20.30	Film: Ettore Lo Fusto (kom., It. 1971, r. E. Gi-
rolami, i. V. Caprioli, V. De Sica)
22.50	Kviz: Colpo grosso 0.10 Film: Duello a Rio Bravo (vestern, ZDA 1957, r. Joseph Kane, i. Vera Ralston)
1.45	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
12.15	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.00	Dokumentarec: Pogled v zgodovino
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
Focchio
20.00	Športna rubrika
21.00	Nanizanki:	Derby
thrilling, 22.00 Si e gio-vani solo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
r
s m
to co
š <?
0)
—	CD
■§2 k
g-2 f
>o >o o ^ c
o
H
2.
CD .E
V
V/
1
on


»Jr
„.....»»»li
..“s..i.j
r%*i i
..milj
ji
: :
Ni JI
..1.i.

"»»S,
NI
*N!ll
' ■
llllll-' ,
....1.si!!J

.^1
»Sil.:...i
Bpumt i ■I..

::

iiiilHii iiii
IIP

■«!j:r i!
'llliNSŠiiaiiil
c/d.S
w a N Cl -S
S
ec
O
U.
I
o
S p
S l|l
o -sil
09 ^
ITALIJANSKA TELEVIZIJA



	
RAI 2
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Jack London - L' avventura del grande Nord
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Čudoviti svet Walta Disneya
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Športna oddaja: 90. Europeo
14.15	Dok. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, nato kviz Parola mia
19.25	Oddaja o nogometu
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.10	Nogomet: za EP Italija-Španija
22.05	Dnevnik
22.25	Film: Bim Bum Bam (kom., It. 1980, r. Aurelio Chiesa, i. Clau-dio Bigagli, Massimo Bonetti)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Izobraževalna oddaja: Monografije - Zgodbe parov in poklicev
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.30	Nanizanka: Lessie
16.55	Oddaja iz Parlamenta
17.10	Šport: nogomet za EP, Nemčija-Danska
18.00	Dnevnik - športne vesti
19.00	Nan.: II brivido delLimprevisto
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Arniči e nemici (kom., VB 1978, r. George Pen Cosmatos, i. Roger Moore, Telly Savalas)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.50	Izobraževalna oddaja: Aids 0.35 Film: La scala a chiocciola (dram., ZDA 1946, r. Robert Slod-mak, i. Dorothy McGuire)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje (ured. Licia Cattaneo, vodita Angelo Sferrazza in Sergio Cesari)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (ured. Mario Finamore)
15.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli)
16.00	Šport: ameriški football in off-shore Pavia-Benetke
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Aktualno: Geo reprint
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Carosello, Carosello
20.15	Film: II valzer delLimperatore
(glas., ZDA 1949, r. Billy Wilder, i. Bing Crosby, Joan Fontaine)
22.00	Dnevnik
22.10	Aktualno: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Rubrika: 20 let prej

I
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
16.30	Mladinska ddaja: Pamet je boljša ko žamet - Potapljanje ladjic (Igra z večjimi posodami, vodo in plastičnimi lončki lahko postane še posebno zanimiva ob pomoči pralnega praška...)
16.55	Otroška oddaja: Ciciban, dober dan - Čarobna košara (igra Manice Romanove s skupino KUD Ivan Tavčar iz Poljan in Tonetom Krekom, pod vodstvom Andreja Šubica)
17.15	EP v nogometu: ZRN-Danska (iz Gelsenkirchena)
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Obračunavanja (VB, scen. Catherine Hayes, r. Brian Parker, i. France de la Tour, Gwen Taylor, Anna Wing)
21.00	Aktualno: Odnos v federaciji (oddaja TV Novi Sad in RTV-Lj)
22.30	Dnevnik
22.50	Poletna noč, vmes nadaljevanki Beg v neznano (2. del) in Nenavadne zgodbe (2. del)
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Iz studia: Reportaže o EP
16.00	TVD Novice
16.10	Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina
16.40	Športna oddaja: Juke Box
17.00	EP v nogometu: ZRN-Danska (iz Gelsenkirchena)
19.15	Odprta meja
19.45	TVD Stičišče
20.00	EP v nogometu: Italija-Španjia (iz Frankfurta)
22.15	Dnevnik in športne vesti
22.30	EP v nogometu: ZRN-Danska (pon.)
24.00	Iz studia: Reportaže o EP
II

:::::	:::
	::::
CANALE 5____________
8.15 Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storia di vita
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Čantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Tensione (krim., ZDA 1949, r. John Ber-ry, i. Richard Basehart, Audrey Totter)
17.35 Kviz: Doppio slalom
18.05 Nanizanke: Webster,
18.40	I cingue del qu-into piano, 19.10 I Jefferson
19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nan.: Dynasty, 21.30 I Colby, 22.30 Top se-cret, 23.30 Gli intocca-bili, 0.30 Sguadra spe-ciale, 1.30 Spy Force
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Come sposare un primo ministro (kom., It.-Fr. 1964, r. Michel Boisrond, i. Jean Claude Brialy, Pascale Pe-tit)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Nini Tirabuscio la donna che invento la mossa (kom., It. 1970, r. M. Fondato, i. Monica Vitti, Claude Rich)
22.55 Aktualno: Ameriško stoletje
23.50 Dokumentarec: Vojne brez meja
0.35 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, •	10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Clementine, Una sirenetta fra noi
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30 Film: I viaggi di Gulli-ver (fant, ZDA 1959, r. Jack Sher, i. Kerwyn Mathews, Jo Morrow)
22.25 Film: L'assassino di Rillinghton Plače n. 10 (dram., VB 1970, r. Richard Fleischer, i. Richard Attenborough, Judy Geeson)
0.30 Film: Cromwell (pust., VB 1970, r. Ken Hug-hues, i. Richard Harris, Alec Guinness, Robert Morley)
TELEPADOVA
15.00	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Brillante
20.30	Film: Sepolta vita (dram., It. 1973, r. A. Lado, i. Agostina Belli, Maurizio Bonuglia)
22.30	Kviz: Colpo grosso 24.00 Film: Lurlo di guerra
degli Apaches (vestern, ZDA 1958, r. Jo-die Copelan, i. Scott Brady, Margia Dean) 1.30 Nan.:Switch
TELEFRIULI
14.30	Dražbi
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec
18.15	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem 19.40 Nanizanki: Il dito nel-
1'occhio, 20.00 Mistero in galleria
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem 23.10 Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
■
■
H
:

i

Hi
il
liliji
RAI 1________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Jack London
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Čudoviti svet Walta Disneyja
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Športna oddaja: 90. Europeo
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Odprta šola
16.00	Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura
17.55	Oddaja iz Parlamenta
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.25	Oddaja o nogometu
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo -Delitto al night
21.20	Variete: Cucina Gambarotta
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Inf. oddaja: Dogodki
23.00	Vaterpolo: Italija-Madžarska
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.25	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Komentar o nogometnem EP
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.30	Nanizanka: Lassie
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.10	Šport: nogomet za EP, Anglija-Holandska
18.00	Dnevnik - športne vesti
19.00	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: II testimone
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Baciamo le mani (dram., It. 1973, r. Vittorio Schiraldi, i. Arthur Kennedy, John Saxon, Agostina Belli)
RAI 3________________________
12.00	Aktualno: Meridiana - Igramo se z znanostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti
15.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Fabio Fazio in Simonetta Za-uli)
16.00	Glasbena oddaja: Concertone -Tina Turner
16.30	Šport: atletika (iz Trenta)
17.00	Aktualno: Italijanske dežele
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi
17.45	Inf. oddaja: Geo reprint
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: 20 let prej
20.10	Šport: nogomet za EP, Eire-SZ
21.00	Dnevnik
22.10	Informativna oddaja: Scenarij
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Koncert: Simf. orkester RAI iz Rima z dir. Petrom Haagom izvaja Schubertovo Simfonijo št. 10 v C-duru
00.15 Rubrika: 20 let prej
I
111
s is-z f "ii
It1!
K|Ii
Ul
3III
0	sš>
- lil
z 11?
1	ib
* So
RTV Ljubljana_________________
9.00	Poletna noč (pon.)
16.35	Mladinska nadaljevanka: Deček z zelenimi prsti (2. del)
17.05	Otroška oddaja: Miškolin - Miš-kolin pestuje
17.15	Ep v nogometu: Anglija-Nizo-zemska (iz Diisseldorfa)
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Dodsworth (scenarij Syne-ya Hovvarda po romanu Šinclai-ra Lewisa; dram., ZDA 1936, r. William Wyler, i. Walter Hudson, Ruth Čhatterton, Mary Aster, David niven, č-b; To je eden prvih Wylerjevih filmov in
predstavlja pretanjeno psihološko študijo o starejšem zakonskem paru. Drug drugemu se začneta razkrivati šele na potovanju po Evropi, daleč od domačega okolja...)
21.45	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nadaljevanki Beg v neznano in Garfield prihaja
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	EP v nogometu: ZRN-Nizozem-ska (pon.)
15.20	EP v nogometu: Italija-Španija (pon.)
17.00	EP v nogometu: Anglija-Nizo-zemska (iz Diisseldorfa)
19.15	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	EP v nogometu: Eire-SZ (iz Hannovra)
22.15	Dnevnik in Športne vesti
22.30	EP v nogometu: Anglija-Nizo-zemska (pon.)
24.00	Iz studia: Reportaže o EP
		1,1		!!!!!!!!!!!	!!!!!!	^ 	 	‘		"	
r	KH KS Pl BIL	1 M ■! 92L		v			
CANALE5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Non mangiate le margherite (kom., ZDA 1960, Charles Walters, i. David Niven, Doris Day, Spring Byington)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nanizanke: Webster,
18.40	I cingue del guinto piano, 19.10 I Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Gala di Ciak
22.30	Nanizanke: Top se-cret, 0.30 Gli intocca-bili, 1.30 Sguadra spe-ciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film? La tempesta (pust., It. 1958, r. Alberto Lattuada in Miche-
langelo Antonioni, i. Silvana Mangano, Van Heflin, Viveca Lind-fors)
11.30	Nanizanke: Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje, 23.35 Ameriško stoletje
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Clementine, Il tulipane nero
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nanizanki: LJncredi-bile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Una vita violen-ta (dram., It. 1962, r. Paolo Heusch in Brunel-lo Rondi, i. Franco Cit-ti, Serena Vergano)
1.30	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Sandokan, la tigre di Mompracem (pust., 1963, r. U. Lenzi, i. Steve Reeves, Gene-vieve Grad)
22.20	Kviz: Colpo grosso 0.15 Film: Le donne degli ammutinati del Boun-ty (pust., ZDA 1956, r. Jean Varbrough, i. James Craig, Lynn Bari)
1.45	Nan.: Switch
TELEFRIULI
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nanizanlca: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
locchio
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Volitve'88
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
■J


.

.
5..tir
ta
..51
*IŠ ll




/10
P"1’««,, ll m ■■ "f ««fi
||l!

;


'H
ij
'i«:.
::: :

■iliiii:!:::::::....
'
:t

>S
S:l<5§
® a.
> “■ O —
O 0)	> OsJ
«iS
~ E ^2.
c ® m
■a -o 2 a
5 > 3H
/ RAI 1	~l
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Jack London 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Čudoviti svet Walta Disneyja
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Dokumentarec: Ouarkov svet 14.45 Športna rubrika: En prvak, tisoč
prvakov
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura 17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Sam il selvaggio (vestern, ZDA 1963, r. Norman Tokar, i. Brian Keith, Tommy Kirk)
2Ž.15 Nanizanka: Diciottanni - Versi-lia 1966, vmes (22.45) Dnevnik 23.25 Kulturna oddaja: Podmorska preteklost
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.05	Informativna oddaja: Nerazkrita pošast - Polip
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiomo e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.30	Nanizanka: Lassie
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Glasbena oddaja: Superball 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
24.00	Filmske novosti
0.05 Film: La terra (dram., SZ 1930, r. Aleksandr Dovzenko, i. S. Sku-rat, S. Svasenko, E. Maksimova)
RAI 3________________________
12.00	Inf. oddaja: Meridiana - Tv zgodovina, zapiski, igre, zanimivosti
14.00	Deželne vesti
14.30	Ižobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti
15.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
16.00	Glasbena oddaja: U.S. Festival Ali Starš
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Aktualno: Geo reprint
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij - ABC za morje
20.30	Aktualna oddaja: Telefone giallo - Zagonetna Calvijeva smrt
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05 Telefono giallo (2. del)
23.15 Filmske novosti
23.20 Znanstvena rubrika: Delta
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Rubrika: 20 let prej (ured. Maria Letizia Gambino, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani)
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
16.10	Video strani
16.25	Šport: Atletski miting (prenos iz Celja)
18.30	Otroška nanizanka: Indijanske legende (10. del)
18.50	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Izgube (rež. Tony Bičat, i. Struan Rodger, Sharon Holm, Gerald CHare, Gordon Štern, Bruce Payne, Čatherine
Brennan, Bird Sweeney, Fabien Cartwright, Andrew Roady, Ce-cili Paoli; 3. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Poletna noč, vmes angleška nadaljevanka Beg v neznano (4. in zadnji del) in avstralska nanizanka Kdo bo nosil hlače (Exe-cutive Stress, 2. del)
01.15	Video.strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	EP v nogometu: Anglija-Nizo-zemska (pon.)
15.20	EP v nogometu: Eire-SZ (pon.)
17.00	Kronike in reportaže: Šport
spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina
20.30	Iz studia: Reportaže o EP
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Avtomobilizem: Formula Cart (iz Wisconsina)
23.30	Jahanje: Miting (iz Ascota)
		!!!!!
		
*
ili
ST"
■'_____
"J............................................................................................!.....mu.......
_____________________________________________________________________________________________________________

CANALE5_____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Gigi (glas., ZDA 1958, r. Vincente Mih-nelli, i. Leslie Caron Maurice Chevallier)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nan.: II mio amico Webster, 18.40 I cin-que del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Nan.: Top Secret, 0.15 Gli intoecabili, 1.15 Sguadra Speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Sciarada alla francese (glas., Fr. 1963, r. Michel Bois-rond, i. Sylvie Vartan Eddy Mitchell)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-
orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cinitroppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.00	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Gli avvoltoi han-no farne (vestern, ZDA 1970, r. Don Siegel i. Clint Eastwood, Shir-ley McLane)
22.40	Aktualno: Kabul addio - la resa dei conti
23.25	Šport: golf
0.25 Filmska rubrika: Cine-ma & Co. (pon.)
0.55 Nanizanki: Vegas, 1.50 Missione impossibile
ITALIA1_____________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
-	13.20 Arnold
13.50	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay'Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Glas. odd.: Speciale Bruce Springsteen
21.30	Nan.: Starman, 22.30 Časa Keaton
23.00	Rubrika: Fish eye
23.30	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
0.30 Film: Tempo d amare (dram., VB-Fr. 1971, r. C. Miles, i. Joanna Shimkus, Mel Ferrer)
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.15 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Il maschio rus-pante (kom., (t. 1973, r.
Antonio Racioppi, i. Giuliano Gemma)
22.15	Kviz: Il meglio di Col-po grosso
23.45	Film: L'uomo trappola (dram., ZDA 1961, r. Edmond O Brien, i. Jeffrey Hunter, Stella Stevens)
1.30	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nanizanka: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
locchio
20.00	Dokumentarec: Di-mensione Europa
20.30	Nad.: Wagner
21.30	Rubrika: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
*
1
H

1
il
i
s

v

RAI 1________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Jack London
11.55	yreme in dnevnik
12.05	Čudoviti svet Walta Disneyja
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Športna oddaja: 90. Europeo
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Kulturni tednik: L'Aquilone
16.00	Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura
17.35	Izobraževalna oddaja: O aidsu
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.25	Oddaja o nogometnem EP
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Bill solo con se stesso (kom., ZDA 1983, r. Anthony Page, i. Mickey Rooney)
22.05	Dnevni
22.15	Šport: nogomet za EP, Nemčija-Španija
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Glasbena oddaja: Nočni rock
RAI 2_______________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Kronika o nogometnem EP
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.30	Nanizanka: Lassie
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika o zdravju in lepoti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.10	Šport: EP v nogometu, Italija-
Danska
22.15	Dnevnik
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: II tram che si chiama desi-derio (dram., ZDA 1984, r. John Erman, i. Ann Margret, Treat Williams)
RAI 3	\
12.00	Aktualno: Meridiana - Otrok bodočnosti
13.00	informativna oddaja: Živo okolje (pripravila Licia Cattaneo)
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti
15.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli)
16.00	Glasbena oddaja: U.S. Festival Ali Starš
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi), košarkarska tekma Italija-Francija (prenos iž Perugie)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.10	Film: Cime tempestose (dram., ZDA 1970, r. Robert Fuest, i. Anna Calder-Marshal, Timothy Dalton)
21.50	Dnevnik - večerne vesti
22.00	Športna oddaja: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Rubrika: 20 let prej
RTV Ljubljana________________
9.00	Poletna noč (pon.)
17.45	Video strani
18.00	Otroška nadaljevanka: V znamenju dvojčkov (zadnji del)
18.20	Nanizanka: Grizli Adams (20. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Gospa Monsoroj-ska (A. Dumas, 7. in zadnji del)
21.15	Dokumentarec: Halo, Berlin (Ekipa RTV-Lj je z režiserjem . Jožetom Cegnarjem in novinarjem Sandijem Čolnikom posnela
tri oddaje o življenju in kulturi v NDR. Prva oddaja predstavlja med drugim znano kabaretno gledališče Fredrichstadtpalast.)
21.15	Dnevnik
21.15	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika in ob
24.00	film Blaznež (krim., Poljska 1979, r. Roman Zaluski, i. Bronis-law Cieslak, Brabara Brylska)
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Iz studia: Reportaže o EP
16.00	TVD Novice
16.10	Avtomobilizem: Formula Cart -Miller High Life 2000 (pon.)
17.00	Jahanje: Miting (iz Ascota, pon.)
18.50	Košarka: prvenstvo NBA
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	EP v nogometu: Italija-Danska (iz Kolna)
22.15	EP v nogometu: ZRN-Španija (iz Miinchna)
0.30 Iz studia: Reportaže o EP
\wrn_
m:;;:::!!			::::::::::::::					;			:			;
				•
CANALE 5____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film:... e venne il gior-no della vendetta (dram., ZDA 1964, r. Fred Zimmerman, i. Anthony Ouinn, Omar Shariff)
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film: Cosi scorre il fiume (dram., Avstral. 1985, r. George Miller, i. Sigrid Thornton)
22.30	Aktualno: Skrivnosti noči - Bruselj
23.15	Nan.: Top Secret, 0.15 Gli intoccabili, 1.15 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Uomini ombra (pust., It. 1955, r. F. De Robertis, i. Eduard Ci-annelli)
11.30	Nan.: Giorno per gior-no, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.00	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: 7 spose per 7 fra-telli (glas., ZDA 1954, r. S. Donen, i. Howard Keel, Jane Powell)
22.30	Aktualno: Novi svet,
23.25	News Speciali
0.10 Nanizanke: Vegas,
1.05	Missione impossi-bile, 2.00 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, KoIby, Il tulipano noer
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Il richiamo della foresta (pust., It. 1972, r. Ken Annakin, i. Charl-ton Heston)
22.30	Film: Ma che sei tutta matta? (kom., ZDA 1979, r. Howard Zief, i. Brian 0'Neal, Barbra Streisand)
0.40 Film: Il siluro della morte (vojni, ZDA 1954, r. John Boulting, i. Gene Kelly)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Il figlio della se-polta viva (dram., It.
1974, r. Luciano Ercoli, i. Gianni Cavina, Eva
7PTTlPrV‘?)
22.15	Kviz: Il meglio di Col-po grosso
23.45	Film: Aguile tonanti (vojni, ZDA 1952, r. John H. Auer, i. John Derek)
1.30	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI__________
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
19.40	Nanizanka: Il dito nel-
1’occhio
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Nad.:Wagner
21.30	Dnevnik
22.00	Volitve'88
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
•v ;
^ i
< f
J? s s IS
2i!
5 n
it
ol
< =
></)-
<!
I
9
. s S
il
-II
5 .E
i!
II





i:::::; J

ŠSiB
P"*
fHffl|llI .......1
ft-ial

Tedenski pregovor:
Lačni kokoši se o prosu sanja.
(bolgarski)
Spominski datumi:
□	Pred 70 leti: 12. 6. 1918 je bilo v Trstu ustanovljeno društvo Dobrodelnost.
□	Pred 80 leti: 14. 6. 1908 je bila v Skednju ustanovljena Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda
□	Pred 60 leti: 16. 6. 1928 je bila v Trstu ukinjena zadruga Zadružne zveze.
Osebnosti:
□	13. 6. 1944 je padel antifašist in komunist Božo Kolarič, ki se je rodil 24. 12. 1908 pri Korošcih (Milje).
□	17. 6. 1903 se je v Trstu rodil politični in javni delavec, antifašist Bruno Pincherle, ki se je rodil 5. 4. 1968 prav tako v Trstu.
□	17. 6. 1908 se je v Trstu rodil profesor in naravoslovec Tone Penko, ki je umrl 29. 4. 1976 v Ljubljani.
□	17. 6. 1948 je v New Yorku umrl odvetnik in politični delavec Ivan Marija Čok, ki se je rodil 21. 3. 1886 v Lonjerju.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 12. 6., ob 19. uri: baletni večer koreografij Hansa van Manena - Pesmi brez besed, Situacija (zvočni kolaž) in Pet tangov; nastopa Essenski balet.
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 13. 6., ob 20. uri: baletni večer koreografij Kurta Joossa - Velemesto (A. Tansman), Pavana za umrlo dete (M. Ravel), Zelena miza (F. A. Cohen) in Ples na starem Dunaju (J. Lanner); nastopa Essenski balet.
Drama SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 13. 6., ob 19.30: Trg v Benetkah (Peter Turrini po Goldonijevem II Campiello), rež. Dušan Mlakar (pon. 17. 6.).
V	torek, 14. 6., ob 19.30: Dedalus (D. Jančar), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 15. 6.).
V	četrtek, 16. 6., ob 19.30: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (B. Brecht), rež. Barbara Hieng.
MGL Ljubljana
V	sredo, 15. 6., ob 15.30: V agoniji (M. Krleža), rež. Peter Veček.
BENETKE
Gledališče La Penice
V	četrtek, 16. 6., ob 20.30: Le convenienze ed inconvenienze teatrali (Donizetti), dir. Angelo Cavallaro, rež. Ugo Gregoretti.
Ljubljana
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 13.
6.,	ob 19.30: klavirski koncert Vladimira Krajnjeva (Chopin, Ravel, Skrjabin, Prokofjev).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 16. 6., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist^ Vladimir Krajnjev -klavir, dir. Dmitrij Kitajenko (Srebotnjak, Čajkovski, Stravinski, Skrjabin; ponovitev 17. 6.).
SPILIMBERGO
Stolnica Santa Maria Maggiore
V	petek, 17. 6., ob 21. uri: v okviru ciklusa Pomladni koncerti -koncert orkestra in zbora Miinchnersingkreis-Teleman Collegium, dir. Harald Gheiter.
CAORLE
Stolnica
V	petek, 17. 6., ob 20.30: klavirski koncert Andrea Marcona.
BENETKE
Cerkev Plete
V	ponedeljek, 13. 6., ob 20.30: poklon Ettoreju Bonelliju - nasto-Pajo I Virtuosi dell Ensemble di Venezia.
Gledališče Goldoni
V	sredo, 15. 6., ob 21. uri: v okviru Cesarjeve glasbe - koncert Leonarda Cohena.
Bszilika Frari
. V petek, 17. 6., ob 21. uri: koncert dua Walter Schneider - orgle ln Franz Ragger - trobenta.
Padova
Stolnica
V	petek, 17. 6., ob 21. uri: v ciklusu Glasba za Giotta - Andrea v°n Ramm, Paul Adam in Sterling Jones izvajajo madrigale.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v ponedeljek, 13. 6., torek, 14. 6., in sredo, .15.
6.,	ob 19.30: David Chertok - film o jazzu.
V	VELIKI DVORANI v sredo, 15. 6., ob 20.30: Večer pianistov -predstavljajo se Dejan Pečenko, Silvo Štingl, Leonid Ptaško in Joanne Bracheen.
V	MALI DVORANI v četrtek, 16. 6., ob 19.30: posnetek lanskega koncerta Milesa Davisa v filharmoniji Gasteig v Miinchnu.
Križanke
V	četrtek, 16. 6., ob 20.30: nastopajo jazz pevka Cassandra Wilson & Trio in flavtist James Newton s svojim kvartetom.
V	petek, 17. 6., ob 20.30: nastopajo pozavnist Craig Harris s skupino Tailgarter's Tales in Eddie Palmieri Orchestra.
V	soboto, 18. 6., ob 20.30: nastopata bobnar Max Roach ter pevec in kitarist Gilberto Gil s svojo skupino.
Jazz klub Palma (Celovška 25)
Od srede, 15. 6., do sobote, 18. 6., vsak večer, ob 23. uri: jazz v živo - Jam session.
PIRAN
Križni hodnik minoritskega samostana
V	četrtek, 16. 6., ob 19. uri: odprtje etnografske razstave istrskih predmetov, pripravili učenci osnovne šole iz Sečovelj.
V	četrtek, 16. 6., ob 20.30: predstavitev ljudskih noš Trsta in okolice ter slovenske Istre, pripravili prof. Marija Makarovič, TFS Stu ledi in folklorna skupna KUD Karol Pahor.
V	petek, 17. 6., ob 20.30: večer zdravičk in napitnic, nastopajo pevci iz Dramelj.
•	V primeru slabega vremena bosta obe večerni prireditvi v Kristalni dvorani Hotela Palače v Portorožu.
KOPER
Titov trg
V	petek, 17. 6., ob 20.30: Večer slovenskih plesov, nastopajo AFS France Marolt in FS Emona iz Ljubljane ter FS Koleda iz Titovega Velenja.
•	V primeru slabega vremena v koprskem gledališču.
PORTOROŽ
Trg Prekomorskih brigad
V	soboto, 18. 6., ob 14.30: revija otroških folklornih skupin slovenske obale.
Avditorij
V	soboto, 18. 6., ob 20.30: Večer slovenskih plesov, nastopajo AFS France Marolt in FS Emona iz Ljubljane ter FS Koleda iz Titovega Velenja.
SPILIMBERGO Grajski dvorec
V	soboto, 18. 6., ob 20.30: koncert ljubljanskega komornega orkestra Camerata Labacensis, dir. Stojan Kuret (Mozart, Haydn).
ŠTEVERJAN
Števerjanski grad
V	petek, 24. 6., ob 20.30: nastopajo I Musiči della Serenissima (Stefani, Monteverdi, Calestani, Strozzi, Caroso, Calvi, beneške "Canzoni da battello" 18. stoletja).
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mali pevci;
11.00	Radijski put-pure: In mirno tavala bi moja Pepka (vodi A. Merku); 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Nedeljski zbornik: šport in aktualnosti.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Marika in Drejče; 14.45 Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Glasba; 18.00 Šport.
Radio Koper (italijanski spored)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.45 Športne vesti;
9.30	Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Športno popoldne; 17.00 ^Glasba; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Šport; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
•	10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin;
13.00	Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
Tržaška radijska postaja bo danes ob 10. uri oddajala 2. del 3. oddaje MALI PEVCI — glasbeno srečanje osnovnošolskih otrok. Nastopilo bo 12 otrok iz Trsta in Gorice.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.60 Za vsakogar nekaj; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 V svetu mladih;
11.30	Mladinska književnost; 12.00 Zapisi bivanja v Rusiji; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir (74. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Kultura; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica.
Radio Koper (slovenski spored)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia KP; 14.40 Reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček;
7.00	Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 19.00 Mali koncert.
Radio Opčine
10.00	Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Šport; 20.00 Glasba; 21.00 Zarjavele trobente.
filmske premiere „„ (ot„„rif
tu in tam
Želim si, da bi bil tu!
&VOU WERE HERE
re?r U^r'ia: Sarah Radcyffe za Zenith Production, VB 1987 □ Scenarij in Leland □ Fotografija: lan Wilson □ Glasba: Stanley Myers □ {?• Emily Lloyd (Linda), Tom Bell (Erič), Geoffrey Durham, Pat Heywood
kov r čaka, ta dočaka! V našem primeru smo po enoletnem nestrpnem priča-si,	dočakali predstavitev britanskega filma Wish You Were Here (Želim
glede
hi r,7 v našo deželo, da bi nam pokazala, kako znamo ljudje biti provincial-
toiijT *n bil tu), za katerega se je na lanskem canneskem festivalu navdušilo prjši° S^dalcev. Končno je skupinica David Leland, Emily Lloyd, Tom Bell tui nj tudi v našo deželo, da bi nam pokazala, kako znamo ljudje biti p iri doZ ■ in °brekovalno razpoloženi. Film je sicer postavljen v petdeseta leta 9aianje se odvija v nekem malem angleškem mestu. Če se le malo zamisli-Cel0 letal98i m0rali Priznati’ da bi se vse skupaj lahko dogajalo tudi pri nas in
Vali od1]^9 16'*etno dekle (premlado!), ki se ne obnaša tako, kot bi si pričako-K0 0ci leP° vzgojene gospodične (pa kako naj bi se, saj živi z očetom, vdovcem!). UpQrajPre usta, se zdrzne vsakdo, tudi še tako prostaška oseba (kakšne besede spodi	^ prisotnosti neznanih ljudi mimogrede dvigne krilce in pokaže
Lv it 6' bocbmo pošteni, kaj bi s tako hčerko?
*ahosi - a se tucb zaljubi (neverjetno!) v starejšega projekcionista (nemoralno!), ^PrisefiL56 odločii da bo obdržala otroka. S tem se seveda popolnoma zruši mit se nam01169® deklete, saj je to vendar ženska, ki jo je življenje zresnilo. Lynda psovati ZnSmdh obrekovalci pa že ne vedo, kaj bi z njo, saj je ni mogoče kar tako ^l°ydov °reZ s*crbi- Režiser Leland (Personal Services) in neverjetno razigrana se bo p a ®t;a poskrbela tudi za naše zlobne jezike. Še jih bomo lahko brusili, ko Sbrehorl m a drzno vrnila v domači kraj in ponosno peljala svojega otročiča na ■ Nesramnost pa taka!!!
Z nošo in plesom v Praznične dneve
Praznični dnevi slovenske folklore so prireditev, ki se iz leta v leto seli iz kraja v kraj, iz pokrajine v pokrajino po tej naši mali deželi, kjer so ljudje prav zaradi te majhnosti še izredno navezani na domače ljudsko izročilo. Letos je vrsta na Primorski in to celo - v ožjem smislu besede - na drobnem delu slovenske obale, ob kateri tičita Koper in Trst pa še peščica vasi na obronkih ob mestih.
Posebnost letošnjih Prazničnih dpi je predstavitev ljudskih noš iz Istre in Trsta. Delovni naslov tega prvega večera je bil pravzaprav "defile", saj so si organizatorji zamislili predstavitev tukajšnje noše prav v sodobni obliki defi-leja morda zato, da bi še enkrat dokazali, kako noša ni samo za muzej, čeprav jo današnje življenje in čas tja neizprosno potiskata. Plesalci piranske in tržaške foklorne skupine bodo seveda predstavili starejšo in novejšo obliko praznične noše, ki so jo nosili v raznih istrskih in kraških vaseh. Prav gotovo bodo zanimivi različni načini oblačenja istrske ali škedenjske noše, ki se skupaj z brško po sestavnih delih ne razlikujeta. Prav tako se je mandrjerska noša pojavljala v tržaških predmestjih in vaseh kot v Kopru. Na defileju ne bodo manjkale delovne noše, posebne pozornosti pa bosta deležna poročna noša in obred oblačenja neveste. Prav gotovo bodo člani piranske in tržaške folklorne skupine poiskali nekaj zanimivih originalnih noš ali vsaj delov, istočasno pa bodo predstavili tudi nekaj dosledno izdelanih noš, ki so jih po živih pričevanjih in preverjenih podatkih izdelali v zadnjih letih.
Večer bodo popestrili brkinski škoromati s svojimi duhovitimi in nadvse zanimivimi liki, ki prav tako kot noša spadajo v ljudsko izročilo, razne skupine godcev in pevke - Savrinke iz Ravna in Tržačanke. Prijeten okvir za predstavitev noš bo Križni hodnik minoritskega samostana v Piranu, v katerem bodo naslednji večer gostovali pevci iz Dramelj z zdravičkami in napitnicami.
V petek in soboto bosta v Kopru in Portorožu precej običajnejša folklorna večera, na katerem bodo nastopale tri slovenske folklorne skupine - France Marolt in Emona iz Ljubljane ter Koleda iz Titovega Velenja, ki bodo predstavile plese iz malodane vseh slovenskih pokrajin. Vse tri skupine občinstvo na obeh straneh meje kar dobro pozna, saj so v zadnjih letih precej nastopale na Primorskem, in zato ne potrebujejo posebne predstavitve.
Zanimiva bi znala biti razstava istrskih predmetov, ki jo pripravljajo otroci iz Sečovelj, prav gotovo pa bo prisrčen nastop otroških folklornih skupin. Za folklorne navdušence objavljamo v koledarskem delu strani spored letošnjih Prazničnih dni z urniki in podatki.
(nak)
Mehiška umetnost in obrtniška moda
Verjetno res veljajo nezapisane besed, da se Benetke nikoli ne izneverijo očem še tako zahtevnega obiskovalca.
Poleg čara tega mesta, lebdečega nad morsko gladino lagune, njegovih skritih in privlačnih ulic in kanalov, monumentalnih pričevanj zgodovinske preteklosti in posebnega vzdušja, ki ga vse to ustvarja, pa seveda ne moremo mimo dejstva, da so Benetke tudi mesto umetnosti in kulture. Kljub bližajočemu se poletnemu času (ali pa mogoče prav zaradi njega!) se v Benetkah vedno nekaj dogaja, na glasbenem in gledališkem, predvsem pa na likovnem področju. V kratkem bosta namreč odprti dve zanimivi razstavi, in sicer Mehiška umetnost v predkolumbijski dobi v Dože-vi palači ter Beneški modni obrtniki v muzeju Correr.
Odprtje prve od dveh razstav je na vrsti že danes, in sicer ob 11. uri, na ogled pa bo ostala vse do 4. septembra, vsak dan od 9. do 19. ure. Razstava je posvečena mehiški umetnosti v obdobju pred Kolumbovim odkritjem Amerike. Prvič je izven svojih državnih meja razstavljenih približno 140 umetnin, ki za to priložnost prihajajo iz najvažnejših mehiških muzejev. V glavnem so to skulpture, ki so nastale v zgodovinskem časovnem loku od 16. stoletja pred našim štetjem vse do prihoda španskih conguistadoresov leta 1512. Edini predmet, ki ne spada strogo v ta okvir,‘je maska, ki jo hrani rimski prazgodovinski in etnografski muzej. Masko je dobil v dar cesar Karel V., pozneje pa je postala del družinske zakladnice Medičejcev. Razstavo Mehiška umetnost v predkolumbijski dobi je priredil beneški odbor za kulturo v sodelovanju z Olivettijem.
Beneški modni obrtniki bodo prišli na vrsto šele proti koncu meseca. Odprtje je namreč predvideno za soboto, 25. junija. Razstava bo v muzeju Correr na ogled vse do 15. septembra, in sicer vsak dan razen ob torkih od 10. do 18. ure. Obe razstavi prireja odbor za kulturo Občine Benetke, drugo s pokroviteljstvom Dežele in Trgovinske zbornice.
Razstava zaobjema pet stoletij modnega "ustvarjanja" beneških obrtnikov, točneje od 13. do 18. stoletja. Ko pa bi si ob tem zamišljali golo razstavo nekdanjih oblačil, obutev in raznih lepotnih pripomočkov, bi se precej ušteli. Razstava ima namreč tudi študijski značaj, v tem smislu je v prvi vrsti zanimiva za strokovnjake, ki proučujejo zgodovino oblačenja in navad. To pa še ne pomeni, da bi razstavljeni predmeti, obleke, obutev, razne pritikline, orodja, stari dokumenti, ohranjene oznake starih trgovin in podobno ne vzbudili zanimanja in pozornosti tudi v "nestrokovnih" obiskovalcih. Saj je vendar pogled v preteklost še vedno privlačna izkušnja za vse.
(dam)
Minister za javna dela Ferri obiskal pokrajinsko upravo
Govorili so o cestah in drugih načrtih
Minister za javna dela Enrico Ferri je bil včeraj na obisku pri goriški pokrajinski upravi. Ministra je spremljal podtajnik Scovacricchi. Na Pokrajini ga je sprejel predsednik Cumpeta skupaj s sodelavci v odboru, na srečanju pa so sodelovali številni predstavniki gospodarskega in upravnega življenja na Goriškem, prefekt Garsia in drugi predstavniki oblasti.
V pozdravnem nagovoru se je predsednik Cumpeta spomnil preminulega bivšega predsednika republike, ki je kot minister Ferri pripadal socialdemokratski stranki. Izrekel je pričakovanje, da bo neposreden stik ministra z našo stvarnostjo prispeval k reševanju številnih problemov, ki jih Goriška že dalj časa predoča rimski oblasti, tudi kar zadeva področje javnih del.
Pokrajinski odbornik za javna dela Bressan je nato predstavil spisek potreb naše pokrajine predvsem kar zadeva ureditev cestnih povezav. Naštel je posege, ki so potrebni na vseh državnih cestah skozi našo pokrajino, pa tudi na nekaterih drugih pomembnih cestah. V pričakovanju nogometnega svetovnega prvenstva (tekme bodo tudi v Vidmu) bo treba urediti drž. cesto št. 14 za udobnejšo
povezavo z letališčem, zahteve nadalje zadevajo državni cesti proti Vidmu in Trstu, avtocestni odcep do Vi-leša, obe vpadnici v Gradež in še druge ceste. Nakazal je tudi potrebo ureditve zakonodaje v zvezi z javnimi deli in razlastitvami ter pospešitvi postopkov za izvrševanje javnih del.
Minister je soglašal s temi priporočili in dejal, da so javna dela prvenstvenega pomena pri ustvarjanju pravilnega odnosa med človekom in prostorom. Zagotovil je ureditev nekaterih cest v pričakovanju nogometnega prvenstva, kar zadeva druge načrte pa omenil jez na Soči pri Pod-gori, odprtje šole za finančne stražnike ter posodobitev vojašnice karabinjerjev.
Kislina iz cisterne
Gasilci so bili včeraj vso noč zaposleni na tovornem postajališču pri Štandrežu, kjer je cisterna, ki je iz Jugoslavije peljala klorovodikovo kislino za podjetje Telma iz Milana, izgubljala nevarno tekočino. Zdi se, da je kislina zaradi obrabe notranje plastične prevleke prišla v dotik s kovino in jo na gornjem delu razjedla. Razlilo se je nekaj sto litrov, preostalo kislino pa so gasilci prelili v drugo cisterno.
Koristna ekološka pobuda Občine Doberdob
Vsakdo je odgovoren za okolje
Doberdobski občani so se v velikem številu odzvali vabilu Občine na srečanje za okolje, ki je bilo včeraj dopoldne v Športnem parku. Občinska uprava, ki je že dalj časa zelo pozorna do problematike onesnaževanja, je priredila to manifestacijo z namenom, da bi spodbudila javnost k večji ekološki zavesti tudi v vsakodnevnem življenju in obnašanju posameznikov. Učenci in dijaki so tako prejeli koristen priročnik o ekološkem "bontonu", družine pa torbo iz jute, ki naj bi nadomestila nevarne plastične vrečke.
Župan Lavrenčič je pozdravil vse navzoče, posebno zahvalo pa izrekel odboru Kmečko-obrtne posojilnice v Doberodbu in njenemu predsedniku Gergoletu za prispevek, ki je omogočil darila občanom. Besedo ja zatem prevzel občinski odbornik za ekologijo Karlo Černič in opozoril na skrajno zaskrbljujoče probleme oku-ževanja vode, zemlje in zraka po svetu. Danes nismo več gotovi, če se bomo leta 2000 lahko še kopali v morju, jedli češnje z drevesa, pili vodo iz pipe. Ekološke katastrofe so danes na dnevnem redu, strupov! ne poznajo meja niti zastave: poznajo samo enega gospodarja, hitri zaslužek, denar.
Vendar katastrofalni znanstveni podatki o postopnem izumiranju tretjine vseh rastlinskih in živalskih vrst
ali o milijonih ljudi, ki vsako leto zbolijo zaradi kemičnih gnojil in drugih posledic okuževanja, silijo tudi vsakega med nami k drugačni zavesti o teh problemih. Občina Doberdob se tega dobro zaveda. Doberdobski občan je lani povprečno proizvedel pol kilograma odpadkov dnevno, kar je za polovico manj od italijanskega povprečja. Določena zavest torej že obstaja, kar potrjuje lanskih 8 ton nabranega stekla in 7,5 tone papirja. Občinski uradi se poslužujejo recikli-
ranega papirja. Še ta mesec bodo v Doberdobu začeli s pobiranjem železnine, namestili bodo nabiralnike za stare baterije in zapadla zdravila ter še dve posodi za steklo. Občina je tudi že odprla odlagališče za odpadni material, izvedla akcijo za čisti Kras, urejuje okolje ob jezeru in se stalno aktivno sooča z vprašanji onesnaževanja, je povedal Černič. Skratka, v Doberdobu se širi zavest, da smo za bodočnost okolja, in torej nas samih, vsi soodgovorni.
Odprtje dveh novih tovarn
Pod Štandrežem, v neposredni bližini Sovodenj, tam, kjer so že druga industrijska podjetja, so včeraj odprli novo tovarno GENECO (Genetica Goriziana), v kateri bodo izdelovali biotehnične ter biokemične izdelke. Gre za tovarno, za katero je dal pobudo goriški podjetnik dr. Dario Mulitsch, dobil pa je sodelovanje deželne finančne družbe Friulia ter družbe SPI (skupina IRI). Gre za tovarno, ki je zahtevala veliko investicij in v kateri bodo dobili zaposlitev visoko kvalificirani strokovnjaki, vsega skupja 40 ljudi.
V	Vilešu pa so, prav tako včeraj zjutraj, odprli tudi tovarno papirnih izdelkov Ondulati ed Imballaggi del Friuli. V njej bodo zaposlili 130 ljudi.
V	obeh krajih sta govorila podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Carbone ter odbornik za delo Brancati. Povedala sta, da si Dežela prizadeva, da bi se odprle nove tovarne.
Čez teden dni odprejo tudi novo tovarno na zemljišču nekdanje podgorske predilnice.
Šolske prireditve
V teh dneh se s šolskimi prireditvami zaključuje leto na naših osnovnih šolah. V četrtek so zaključno prireditev imeli v Števerjanu, včeraj v šoli Franceta Bevka v Gorici in v Jamljah. Nekaj prireditev bo danes, preostale pa jutri. Danes bo sovodenjska osnovna šola Petra Butkoviča-Domna zaključila šolsko leto z razstavo likovnih izdelkov. Razstava bo na ogled od 11. do 12. in od 15. do 19. ure.
Prav tako danes bo ob 10. uri v parku Excelsior v Ronkah 9. srečanje učencev v Laškem. S kulturnim sporedom bodo nastopili učenci slovenske osnovne šole in malčki otroškega vrtca v Romjanu, učenci šole Prežihov Voranc iz Doberdoba, folklorna skupina ŠD Mladina iz Križa in osnovnošolska folklorna skupina ravnateljstva Devin-Nabrežina.
KD OTON ŽUPANČIČ
organizira
Autorally
ARGOŠ 1988
Vpisujejo:
Sara Hoban (tel. 21317 - 520660) Karlič Kanut (tel. 34730 - 882403) in Saša Ožbot (Brasil bar)
V	osnovni šoli Josipa Abrama v Pevmi bo zaključna prireditev jutri od 9.30 dalje. Ob isti uri bo jutri zaključni nastop učencev osnovne šole v Rupi. Prav tako jutri, s pričetkom ob 1L30, bo šolska prireditev v šoli Oton Župančič v Ul. Brolo s kulturnim programom in razstavo likovnih izdelkov.
V	šoli v Štandrežu bo od jutri do sobote razstava slik in ročnih del.
razna obvestila
Jadralni klub Čupa organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 17. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7. do 30. 7. Vpisujejo na sedežu društva v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00, ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah.
Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, da 30. junija zapade čas za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto - im-pianto). Do 30. junija je tudi potrebno poskrbeti za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri Trgovinski zbornici v Gorici.
Praznik češenj na Dobrovem
Na Dobrovem bo danes vsakoletni briški praznik češenj, ki ga prireja tamkajšnja kmetijska zadruga. Ob 11. uri bodo odprli razstavo češenj in raznovrstnih jedi iz češenj. Ob tem bo tudi strokovni posvet o pridelovanju češenj v Brdih. Nekoč so v Brdih pridelovali letno 3 tisoč ton češenj. Z leti je proizvodnja močno nazadovala. Letos je ponovno opazen napredek (obrali so 600 ton), kar daje upati na obnovo briške sadjarske tradicije.
Praznik se bo popoldne nadaljeval s promenadnim koncertom godb z Vrhnike, iz Cerknega in Goriških Brd, nastopom folklornih skupin iz Krmina in Sežane ter, ob 16.30, sprevodom praznika češenj skozi Dobrovo. V Briški kleti bo pokušnja vin, praznovanje pa bodo popestrile razne kmečke igre.
goslovansko. Bil je doma iz Renč, živel pa je v Gorici. Prejšnjo sredo se je odpravil na obisk k svojcem v Renče.
V	garaži je našel steklenico in - misleč, da je v njej vino - si nalil kozarec.
V	resnici je šlo za triadon, izredno strupeno tekočino. Brž ko je izpil kozarec, se je mož zgrudil na tla. Sorodniki so poklicali zdravnika, ta pa rešilni avto, toda za Kavsa je bilo že prepozno. Umrl je med prevozom v šem-petrsko bolnišnico.
Po obdukciji so njegovo truplo pripeljali v Gorico, kjer so nesrečnika pokopali včeraj.
■ Na jutrišnji seji občinskega sveta v Gorici bodo vzeli v pretres tudi načrt za ureditev Coroninijevega parka v Podgori. Nameravajo porabiti 450 milijonov lir.
Tragična pomota povzročila smrtno zastrupitev
Tragična pomota je stala življenje 47-letnega Jožefa Kavsa. Mož je imel dvojno državljanstvo, italijansko in ju-
čestitke
Jutri, 13. t. m., bo praznovala 80. rojstni dan VIKTORIJA COTIČ FRANDO-LIČ iz Doberdoba, njen mož Anton pa god. Še mnogo zdravja jima želijo otroci Mila, Silvan, Marija, Arnaldo in Marino z družinami.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje NARODNO POZORIŠTE Tuzla
Eugene Ionesco
JACQUES ALI POKORŠČINA
komedija
V sredo, 15. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI Vstopnice: redne lir 5.000
znižane lir 2.500	_
ABONENTI IMAJO POPUST
Mimohod 60 starih maseratijev konec tedna v Gorici
Konec prihodnjega tedna si bomo v Gorici in njeni okolici lahko ogledali številne stare avtomobile znane avtomobilske tovarne Maserati. Goriškemu avtomobilskemu klubu je namreč v sodelovanju z registrom Maserati uspelo prirediti 18. in 19. junija mednarodni shod starih avtomobilov te znamke.
Predsednik goričkega avtomobilskega kluba Tirel je na včerajšnji predstavitvi podal program te mani- ? iestacije. Nekaj čez štirideset udeležencev iz Italije in drugih držav (napovedan je tudi prihod uradne delegacije avstrijskega kluba Maserati) bo prisotnih na tem shodu, ki se bo pričel v soboto na goričkem razstavišču. Po običajnih kontrolah bo pisana karavana avtomobilov v popoldanskih urah šla v sprevodu po mestnih ulicah do grada, kjer bo publiki dovoljen ogled teh prelepih modelov. Prisotni piloti in amaterji si bodo nato ogledali avtomobilski muzej Ford na Majnici ter krminsko okolico. V nedeljo bodo Maseratijevi biseri vozili po
Brdih skozi Števerjan do Krmina, kjer bo v prostorih tamkajšnje zadružne kleti tekmovanje v vozniški sposobnosti.
Prireditelji pričakujejo precejšnje število tako nekdanjih pilotov kakor seveda tudi obiskovalcev. Na tiskovni predstavitvi sta bila prisotna tudi dva zelo znana pilota Maseratijevih avtomobilov izpred nekaj let: Gigi Villore-si, ki je v svoji bogati tekmovalni karieri zmagal preko 50 tekmovanj tako z maseratiji kakor s ferrariji, med katerimi več dirk formule ena, dve italijanski prvenstvi ter nekaj relijev. Pomen te manifestacije je poudarila tudi gospa Maria Teresa de Filippis, nekdanja pilotinja dirkalnih avtomobilov v formuli ena. Oba prisotna pilota, ki sta obenem predsednik oziroma podpredsednik registra Maserati, sta obrazložila tudi delovanje tega registra, ki združuje stare originalne avtomobile te znamke ter obljubila uspeh tega shoda, seveda če bo vreme naklonjeno.
GORIŠKI LOK
junij 1987 - junij 1988: slovenski volivec še v dilemah
Srečanje s slovenskimi kandidati
Sodelujejo predstavniki KPI, PSI, SSk, DP, Zeleni
KULTURNI DOM 20. junija, ob 20.30
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 6. do H. junija 1988
RODILI SO SE: Simone Degano, Fede-rica Raimondo, Sara Žago, Catia Dri, Fa-bio Brumat, Daniele Tuni, Luigi Marrese.
UMRLI SO: 60-letni upokojenec Lodo-vico Codeglia, 90-letna gospodinja Marija Simčič, 91-letna gospodinja Lucia Vi-sintin, 88-letna gospodinja Rosa Spadon. 13-letna študentka Patrizia Bon, 69-letni upokojenec Gaetano Giaimo, 90-letm upokojenec Cesare Tevini, 66-letna upokojenka Cornelia Cocolo, 63-letni uradnik Luciano Martellani, 93-letni upokojenec Pasguale Zanardi, 76-letna upokojenka Carolina Lupin vd. Selva.
POROČILA STA SE: podoficir vojske Sebastiano Mandla in tajnica Erika Schaubmair.
OKLICI: tehnik Daniele Danielis ‘n delavka Barbara Nanut, zidar Renato D® Maio in gospodinja Laura Busatta, zida Marino De Maio in gospodinja Patrizia Marchi, železničar Giovanni Montoleon in gospodinja Anna maria Puccio, Pr°}e' sor Vincenzo Pannuti in biologinja Ca ' mela Calenda, trgovec Giuseppe Fed in gospodinja Jana Urbanova.
kino
Gorica	0
CORSO 16.00 »Cenerentola«. 18.00-22-»Paura e amore«.
VERDI 16.00-22.00 »Grido di liberta«-
VITTORIA 16.00-22.00 »Incontri inti®1.^ coppie viziose«. Prepovedan m13 pod 18. letom.
Tržič	o.
COMUNALE 16.00-22.00 »Barfly«- prep vedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR Zaprto zaradi dopusta.
Nova Gorica	js.
SOČA 16.30-18.30 »Vrnitev Navaho p ka«, 20.30 »Nežna koža device * le«.
DESKLE 19.30 »Vojak«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlC tel. D'Udine, Trg sv. Frančiška '
530124-	* CV
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ ^
Alla Salute, Ul. Cosulich ' 711315.
pogrebi
3
Danes: ob 9.30 Carolina LuPinB'0na na va, iz bolnice sv. Janeza o	-
glavno pokopališče, ob 1 • g0ga ba Fava iz bolnice sv. Janeza glavno pokopališče.
čari0
l\a glasovnici kar 12 različnih znakov
Kandidati za pokrajinski svet v 24 okrožjih na Goriškem
V nedeljo 26. in ponedeljek 27. junija bomo na Goriškem obnovili pokrajinski svet. V njem je doslej bilo in tudi v bodoče bo 24 svetovalcev. Zaradi tega, ker je volilni sistem za pokrajinske volitve uninominalen, je goriš-ka pokrajina razdeljena v 24 volilnih okrožij. Ko so jih v petdesetih letih ustanovili in uokvirili je bilo v vsakem povprečno enako število volivcev. Kasneje so se razmerja sil spremenila, okrožja pa so kljub temu ostala nespremenjena. Ponekod je v eno samo okrožje združenih več občin. Drugod so v okrožju združeni le deli ene občine z delom druge. Večje občine so razdeljene na več okrožij.
Za te volitve je ime kandidata že vtisnjeno na glasovnici poleg znaka pripadajoče stranke ali liste. Ni moč dajati preferenčnih glasov. Volivec avtomatično glasuje za kandidata in za odgovarjajočo listo.
Letos se za že omenjenih 24 mest v pokrajinskem svetu poteguje 288 kandidatov. Pravzaprav jih je nekaj manj, saj nekateri kandidati so v več okrožjih, največ v treh. Predstavljenih in sprejetih je bilo namreč 12 list. Poleg tradicionalnih so tu tudi nekatere nove volilne skupine kot tudi take, ki so se že predstavile na prejšnjih pokrajinskih volitvah in niso dobile svojega predstavnika v pokrajinskem svetu.
Pokrajinski svet, ki mu je pravkar zapadel mandat je imel tole sestavo: KD 8 svetovalcev, KPI 8, PSI 3, PSDI 2, PRI 1, SSk 1, MSI 1. Ker bo po vsej verjetnosti veljavnih glasov nekaj nad
100.000	je kvocient za eno svetovalsko mesto tam pri 3.800 glasovih. Seveda je svetovalca mogoče izvoliti tudi z manj glasovi. V poštev pridejo namreč v volilnem žargonu tako imenovani »ostanki«.
Kdo so kandidati? Evo njih imena z označeno stranko, ki ji pripadajo. Njih imena ter stranko objavljamo po vrstnem redu, ki bo označen na glasovnici. Vrstni red je naslednji: MSI, KPI, SSk, PSDI, Zeleni-FVG (ptica), KD, MF (Furlansko gibanje), PRI, PLI, PSI, GL (Giustizia e liberta), Zeleni (smehljajoče se sonce).
Okrožje KRMIN 1 (del občine Kr-min in občina Dolenje). Giorgio Can-tarut (MSI), Edoardo Venturini (KPI), Edi Keber (SSk), Domenico Ursino (PSDI), Gianattilio Certo (Zeleni FVG), Adriano Drius (KD), Primo Rivolt (MF), Alfonso Giacinto (PRI), Agostino Majo (PLI), Antonio Caruso (PSI), Giuseppe Biagi (GL), Leopolde De Giron-coli (Zel).
Okrožje Krmin 2 (del občine Kr-min in občini Mariano ter Moraro).
Andrea Capussotto (MSI), Luigi Cipol-loni (KPI), Franc Kenda (SSk), Gian-franco Lugnani (PSDI), Gianattilio Certo (Zeleni FVG), Giovanbattista Panzera (KD), Primo Rivolt (MF), Mau-rizio Fabris (PRI), Agostino Majo (PLI), Rino Battistutta (PSI), Giuseppe Biagi (GL), Renato Fiorelli (Zel).
Okrožje Fara-Korpivno (občine Fara, Koprivno, Moš, Šlovrenc in Števerjan). Italo Di Lena (MSI), Sandro Corazza (KPI), Ivan Vogrig (SSk), Olivo Fattoretto (PSDI), Giuliana Leo-poli (Zeleni FVG), Maurizio Fabbro (KD), Luigi Beltram (MF), Eugenio Ai-£llo (PRI), Andrea Piva (PLI), Ermes Dosso (PSI), Pietro Simonetti (GL), Renato Fiorelli (Zel).
Okrožje Gorica 1 (Ločnik, Podgo-ra, Pevma, Oslavje, Štmaver). Gino Russian (MSI), Enzo Bucovini (KPI), Milan Jarc (SSk), Edoardo Bressan (PSDI), Sergio Battello (Zeleni FVG), Erminio Tuzzi (KD), Paolo Pellizzari (MF), Dario Bresigar (PRI), Adriano Marzini (PLI), Silvio Fontanini (PSI), Pietro Simonetti (GL), Igor Prinčič (Zeleni).
Okrožje Gorica 2 (mesto). Claudio Galliani (MSI), Mario Fabbro (KPI), Mauro Leban (SSk), Ferruccio Fantini (PSDI), Angelo Marchesan (Zel-FVG), Erminio Tuzzi (KD), Giulio Stabon (MF), Franco Obizzi (PRI), Franca Ge-nero (PLI), Giorgio Dellago (PSI), Pietro Simonetti (GL), Renato Fiorelli (Zel).
Okrožje Gorica 3 (mesto). Sergio Cosma (MSI), Anna Di Gianantonio (KPI), Ciril Koršič (SSk), Nicola Diana (PSDI), Giovanni Mattiussi (Zel-FVG), Marilisa Bombi (KD), Paolo Livon (MF), Edi Bramuzzo (PRI), Franca Graniti (PLI), Alberto Alberti (PSI), Domenico Munafo (GL), Leopolde De Gi-roncoli (Zel).
Okrožje Gorica 4 (mesto). Stefano Cosma (MSI), Liliana Ardit (KPI), Nikolaj Klanjšček (SSk), Lino Brezza (PSDI), Sergio Battello (Zel-FVG), Gi-anfranco Crisci (KD), Oreste Spessot (MF), Dario Mulitsch (PRI), Antonino Costanzo (PLI), Gianluigi Devetag (PSI), Domenico Munafo (GL), Leopolde De Gironcoli (Zel.).
Okrožje Gorica 5 (vzhodni del mesta, Sv. Ana). Sergio Cosma (MSI), Tullio Sellan (KPI), Marjan Brescia (SSk), Rodolfo Žiberna (PSDI), Roberto Marchetto (Zel-FVG), Gianfranco Crisci (KD), Giulio Stabon (MF), Gianfranco Gandin (PRI), Adriano Martini (PLI), Fabio Zanini (PSI), Marino de Grassi (GL), Luigi Cadile (Zel).
Okrožje Gorica 6 (južni del mesta, Rojce, Standrež). Giorgio Noselli (MSI), Aleksander Corva (KPI), Joško Kosič (SSk), Edoardo Bressan (PSDI), Roberto Marchetto (Zel-FVG), Alberto Bergamin (KD), Oreste Spessot (MF), Maurizio Pecorari (PRI), Franca Graniti (PLI), Agostino Candussi (PSI), Fabio Sesti (GL), Bogdan Butkovič (Zel).
Okrožje Gorica 7 (mesto). Raffaele Zefilippo (MSI), Tonino Pantuso (KPI), Franc Podveršič (SSk), Egone Lodatti (PSDI), Marisa Bernot (Zel-FVG), Marilisa Bombi (KD), Lino Mocchiutti (MF), Dario Drufuca (PRI), Luciana Lo-ricchio (PLI), Giorgio Duranti (PSI), Domenico Munafo (GL), Mauro Pigna-taro (Zel).
Okrožje Gradišče. Marinella Cavazza (MSI), Oliviero Furlan (KPI), Aleks Bensa (SSk), Marco Venuti (PSDI), Sergio Battello (Zel-FVG), Ren-zo Pagotto (KD), Aldo Zuch (MF), Adriano Dugaro (PRI), Andrea Piva (PLI), Silvio Cumpeta (PSI), Marino De Grassi (GL), Ugo Raza (Zel).
Okrožje Gradež 1. Salvatore Tosto (MSI), Alessandro Maran (KPI), Matjaž Terčič (SSk), Gary Dissette (PSDI), Giovanni Mattiussi (Zel-FVG), Giambat-
tista Di Mercurio (KD), Andrea Ber-gnach (MF), Enzio Volli (PRI), Gino Mazzolini (PLI), Dario Del Zotto (PSI), Marino De Grassi (GL), Maurizio Do-vier (Zel).
Okrožje Gradež 2. Salvatore Tosto (MSI), Giovanna Giorda (KPI), Vida Pintar (SSk), Adriano Bernardis (PSDI), Daniele Pastoricchio (Zel-FVG), Giam-battista Di Mercurio (KD), Andrea Bergnach (MF), Fiorella Marocco (PRI),Arnaldo Pozzetto (PLI), Antonino Sedoschi (PSI), Giorgio Marin (GL), Maurizio Dovier (Zel).
Okrožje Tržič 1. Benito Borgia (MSI), Milvia Stabile (KPI), Renzo Frandolič (SSk), Claudio Martin (PSDI), Mario Del piccolo (Zel-FVG), Roberto Porciani (KD), Renato Moro-cutti (MF), Loris Mosetti (PRI), Antonio Cosmani (PLI), Pietro Lombardo (PSI), Roberto Orsaria (GL), Renza Venturini (Zel).
Okrožje Tržič 2. Adriano Segatori (MSI), Renato Pizzignacco (KPI), Fla-vio Bello (SSk), Francesco Esposito (PSDI), Daniele Pastoricchio (Zel-FVG), Emilio Cosani (KD), Renato Mo-rocutti (Zel-FVG), Sergio Semola (PRI), Renato Antonini (PLI), Silvio Cumpeta (PSI), Grazia Padovan (GL), Renza Venturini (Zel).
Okrožje Tržič 3. Giovanni Peres (MSI), Renato Valcovich (KPI), Benjamin Komjanc (SSk), Franco Marzano (PSDI), Giovanni Mattiussi (Zel-FVG), Mirella Spagna (KD), Renato Morocut-ti (MF), Lucio Valdemarin (PRI), Adriano Scarpa (PLI), Gino Saccavini (PSI), Mario Bombi (GL), Luciano Giorgi (Zel).
Okrožje Tržič 4. Adriano Ritossa (MSI), Mario Miani (KPI), Stanko Fer-folja (SSk), Salvatore Bianca (PSDI), Pietro Basso de Marc (Zel-FVG), Paolo Perazzi (KD), Giordano Marcon (MF), Tiberio Calligaris (PRI), Adriano Scarpa (PLI), Graziano Dantiniana (PSI),
Mario Bombi (GL), Luciano Giorgi (Zel).
Okrožje Tržič 5. Benito Borgia (MSI), Luciano Zoff (KPI), Mario Soban (SSk), Franco Colombo (PSDI), Antonia Sordon (Zel—FVG), Giuseppe To-marelli (KD), Giordano Marcon (MF), Paolo Sartori (PRI), Renato Antonini (PLI), Aurora Mofferdin (PSI), Gianleo-nardo Lorenzini (GL), Desiderio Fre-gonese (Zel).
Okrožje Romans. Marinella Cavazza (MSI), Luigi Cipolloni (KPI), Mario Stekar (SSk), Sergio Marizza (PSDI), Liliana Lepanto (Zel-FVG), Roberto Grion (KD), Aldo Zuch (MF), Lucio Valdemarin (PRI), Riggero Del Torre (PLI), Franco Stacul (PSI), Giuseppe Biagi (GL), Rino Kocina (Zel).
Okrožje Ronke 1. Adriano Ritossa (MSI), Aurelio Puntin (KPI), Karlo Mu-cic (SSk), Stefano Cavallo (PSDI), Claudio Monetti (ZEL-FVG), Ettore Mic-helin (KD), Bruno Donda (MF), Dario Vanin (PRI), Luciano Klaucic (PLI), Gianfranco Deiust (PSI), Nadia Pin (GL), Lucio Rovis (Zel).
Okrožje Ronke 2 — Foljan. Maria Luisa Tommasini (MSI), Maurizio Salomoni (KPI), Remo Devetak (SSk), Giovanni Serroni (PSDI), Antonia Zerbin (Zel-FVG), Pietro Biasiol (KD), Bruno Donda (MF), Umberto Miniussi (PRI), Luciano Klaucic (PLI), Franco Visintin (PSI), Nadia Pin (MF), Lucio Rovis (Zel).
Okrožje Zagraj (občine Zagraj, So-vodnje, Doberdob). Francesco Pussini (MSI), Aleksandra Devetak (KPI), Mirko Spazzapan (SSk), Giuseppe Catan-zaro (PSDI), Pietro Basso De Marc (Zel-FVG), Danilo Gruden (KD), Andrea Bergnach (MF), Maurizio Pecora-ro (PRI), Vittorio Luciani (PLI), Jože Cej (PSI), Maria Bellavite (GL), Igor Prinčič (Zel).
Okrožje Škocjan 1. Domenico Fla-giello (MSI), Maria Rosaria Di Dato (KPI), Gabrijel Figelj (SSk), Gennaro Falanga (PSDI), Maria Nocent (Zel-FVG), Franco Brussa (KD), Paolo Basti-ani (MF), Marco Zanolla (PRI), Paolo Sluga (PLI), Gilberto Persi (PSI), Fabio Sesti (GL), Bruno Lucchetto (GL), Bruno Lucchetto (Zel).
Okrožje Škocjan 2. Gaspare Michi-eli (MSI), Ennio Pironi (KPI), Damijan Paulin (SSk), Giovanni Serroni (PSDI), Pietro Basso De Marc (Zel-FVG), Alberto Bergamin (KD), Bruno Donda (MF), Bruno Livot (PRI), Paolo Sluga (PLI), Livio Spanghero (PSI), Sergio Mari (GL), Luciano Giorgi (Zel).
Sovodenjski občinski praznik tokrat na Vrhu
V nedeljo, 19. junija, avtorally Sovodnje-Škofja Loka-Vrh
V okviru prireditev ob občinskem Prazniku v Sovodnjah in 10-letnici pobratenja Sovodenjske občine s Škofjo Loko prirejata prihodnjo nedeljo, 19. lunija, kulturni društvi Sovodnje in Danica z Vrha avtorally iz Sovodenj v Škofjo Loko s povratkom na Vrh. Ne dre za avtomobilsko dirko, pač pa za °oenjevalno avtotekmo, pri kateri ni toliko važna hitrost, kolikor pravilna vožnja in reševanje ugank in vpra-Sanj, s katerimi se bodo udeleženci ukvarjali med vožnjo. Tekmovalci bodo morali tudi pozorno slediti opisu Srneri na papirju, ki jim bo izročen pri startu.
> Organizatorji so poskrbeli, da bo v rfPjii Loki nekaj časa (računajo približno 3 ure) premora, med katerim se bodo udeleženci lahko odpočili,
okrepčali (v vpisnini je všteto kosilo v Škofji Loki) in si tudi kaj ogledali. Povratek na Vrh je predviden okrog 19. ure, medtem ko bo start od 8.30 dalje izpred Kulturnega doma v Sovodnjah.
Na avtorallyju lahko sodelujejo posamezne posadke (2 do 4 tekmovalci v enem avtomobilu) in ekipe (najmanj trije avtomobili). Tako za ene kot druge so predvidene bogate nagrade: prvouvrščeni prejmejo pokale, na voljo pa bodo tudi številne praktične nagrade, kot so deli opreme za avtomobile, večerje v restavracijah in podobno. Vpisnina znaša 15 tisoč lir za odrasle in 10 tisoč za otroke do 12. leta starosti. V ceni je, kot rečeno, všteto kosilo v Škofji Loki, poleg tega pa še pašta in pijača ob povratku na
PRIZNANO mednarodno
avtoprevozniško
PODJETJE
\mm.
La Conziana
S.R.L
GORICA - Ulica D. D’Aosta 180 - Telefon (0481) 520660 Tlx: 460107 LAGORI I - Telefax: (0481) 520117
prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Vrh in spominska kolajna, ki jo prejmejo vsi udeleženci. Rok za prijave (pri KD Sovodnje in Danica) zapade v petek, 17. junija.
Avtorally se bo, kot smo omenili, odvijal v okviru prireditev ob sovo-denjskem občinskem prazniku, ki ga letos prireja KD Danica na Vrhu. Praznovanje se je že pričelo s teniškim in šahovskim turnirjem. V petek bo na Vrhu ob 18. uri odprtje razstave in pokušnje domačih vin. Ob 19. uri bodo predstavili publikacijo ob 15-letnici jamarskega kluba Kraških krtov, uro kasneje pa odprejo razstavo jamarjev. Zvečer bo briškola in ples z ansamblom Misel.
Osrednja slovesnost ob 10-letnici pobratenja s Škofjo Loko bo v soboto ob 20. uri. V programu so priložnostni govori, nastop folklorne skupine iz Škofje Loke in kotalkarjev KŠD Vipava. Šledil bo ples z ansamblom Misel.
V nedeljo bo po avtorallyju zvečer zabava z ansamblom Rž, v teku večera pa bodo Kraški krti poskrbeli za prikaz spuščanja z vrvjo.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade 7. julija rok za vpis v Eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1988/89.
Na Dunaju predstavijo knjigo o Venetih
Jožef Šavli, profesor na goriških slovenskih šolah, se že več let ukvarja s staro slovensko zgodovino. Pred nekaj leti je na Dunaju izšla njegova knjiga, v kateri trdi, da smo Slovenci potomci Venetov. Njegova teza je tako pri nas kot v Sloveniji seveda vzbudila veliko polemik. Na njegovo stran se je postavil pesnik Matej Bor. O tem je bilo veliko napisanega tudi v slovenskem dnevnem časopisju.
Jožef Šavli in Matej Bor sta sedaj napisala knjigo v nemškem jeziku Unsere Vorfahren - Die Veneter. Predstavila jo bosta v petek, 17. junija, ob 19. uri na Dunaju, v palači Palffy (Be-ethovensaal) na Josefplatzu 6. Ob tej priložnosti bo Slovenski oktet imel celovečerni koncert, kot solist bo pel bas Urbas Ivan.
Knjigo je založila založba Editiones Veneti patra Ivana Tomažiča. Založnik napoveduje, da bodo nemški izdaji sledile še slovenska ter v drugih jezikih.
Avtobus na progi 6
Občinsko avtobusno podjetje v Gorici obvešča, da bo z nedeljo, 19. t. m., stopil v veljavo poletni urnik avtobusov na progi št. 6. Urnik velja ob nedeljah in praznikih in jč sledeč. Odhodi izpred glavne pošte: ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.05, 17.10, 18.00 in 19.00 (zadnja vožnja samo do Sv. Ane). Odhodi izpred glavnega pokopališča: ob
9.20,	10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30,
18.20.
Mladi za mir
GORICA - Kulturni dom (Ul. Brass 20)
V ponedeljek, 13. junija 1988, ob 20.30
zaključna prireditev
z nastopom dijakov srednje šole Ivan Trinko iz Gorice s spletom
HOČEŠ BITI Ml PRIJATELJ in ansamblom
Glasbeni studio Nade Žgur
(zabavna in jazz glasba)
Režija: Janez Povše	VABLJENI!
Pokrovitelja prireditve: Goriška občina in Pokrajina
KVLTEBNI

Pogovor s slovenskim dramskim igralcem Vladimirom Jurcem
Gledališče je zapletena sociologija
Pred tednom dni se je v Novem Sadu zaključil 33. festival jugoslovanskega gledališča — Steriji-no pozorje. Slovensko stalno gledališče je na zaključnem večeru nastopilo z Nušičevo Sumljivo osebo in poželo veliko pohval pri občinstvu in kritiki. Strokovna žirija mu je dodelila celo dve nagradi, in sicer Dušanu Jovanoviču za režijo in Vladimiru Jurcu za dramsko igro. S članom ansambla SSG, slovenskim igralcem Vladimirom Jurcem smo imeli ta pogovor.
Vpr.: Sumljiva oseba — je tudi igralec, ki dobi najvišje jugoslovansko priznanje za vlogo v tej Nušičevi komediji, lahko sumljiv?
Jurc: To je kar provokativno vprašanje. Mislim pa, da je v tem našem poklicu najvažnejše, da si daš priznanje sam. To pomeni, da skušaš delati zmeraj po svojih najboljših močeh, sposobnostih, skratka, da delaš, da opravljaš svoj "meštjer" pošteno. Tako kot sam misliš, da je pošteno. In potem si lahko v smislu rezultatov, ki jih pač dosežeš, v smislu meja, ki jih imaš, odgovoriš na vprašanje, ali si neko vlogo naredil dobro ali slabo. Mislim, da je to največ in da je bistveno. Če bi človek čakal na nagrade, bi bil verjetno dostikrat razočaran. Skratka, temeljna se mi zdi ocena, ki jo o sebi daješ sam. Ko pa še kdo drug opazi, da si nekaj dobro naredil in da se to potem izrazi v obliki priznanja, je to samo še neki plus, ki si ga mogoče tudi sicer pričakoval. Skratka, če te kdo na tak način opazi, je potem tvoje subjektivno mišljenje objektivizirano in si dejansko vesel nagrade. In tako ne bi mogel reči, da nagrade nisem vesel. Navsezadnje jo razumem tudi kot priznanje za svojo igralsko disciplino. Vsako vlogo skušam namreč odigrati disciplinirano. Navsezadnje ne boleham za tem, da bi moral igrati same glavne vloge. Imam rad tudi manjše vloge, v vsaki se da nekaj narediti. Se posebno mi je draga ta, za katero sem dobil nagrado, ker navsezadnje to ni velika, glavna vloga, ampak se jo da z discipliniranimi gibi in z neko motoriko, ki jo daš tej figuri, uspešno ustvariti. Mislim, da mi je to s pomočjo režiserja uspelo. Poudariti pa moram, da je bil v Novem Sadu pohvaljen tudi ansambel SSG v celoti. Jasno je namreč, da ni dobro tisto gledališče, kjer gledalec opazi samo enega igralca in ga potem po predstavi hvali. Moja misel je, da je dober ansambel tisti (seveda tudi predstava), ko po predstavi lahko publika reče, da je bila kompletna igralska podoba na odru odlična. Zato je tako bistveno, da so tudi v najmanjših vlogah zasedeni dobri igralci in potem se res ne more zgoditi, da stvar ne bi uspela. Omenil pa bi še zanimiv fenomen pri oblikovanju mojih vlog. Rekel sem, da si sam odgovorim
na vprašanje, koliko so določene vloge dobre ali slabe. Po pravilu pa ravno tiste vloge, v katere sem največ vložil, pri kritiki nimajo tako dobrih ocen, kot tiste, ki sem jih naredil z lahkoto, ki so mi zelo blizu in v katere sem vložil manj.
Vpr.: Omenili ste velike in majhne vloge. Mnenje je, da med tem ne gre ločevati in da je pomembmo samo, kaj umetnik — igralec vloži v te vloge, kako skuša skozi avtorja in režiserjeva hotenja izražati tudi samega sebe.
Jurc: To je po svoje lepo rečeno, vendar dejstvo pa je, da obstajajo velike in majhne vloge. Problem je v glavi ansambla, v glavi igralca samega. To je tista odločitev, da je pomembno ravno majhne vloge dobro odigrati. Ne maram gledališč po sistemu zvezd in zvezdništva. Preden sem prišel v Trst, sem bil devet let v Mladinskem gledališču v Ljubljani in mislim, da smo tam res gojili teamsko igro in ravno tiste predstave so bile najmočnejše, v katerih je ta prišla do veljave. Skratka, vsak mora po svojih najboljših sposobnostih doprinesti k skupnemu cilju. Tudi v Trstu si prizadevam, da bi se to ustalilo v zavesti mojih kolegov, pri čemer smo kot ansambel zelo močni. Res, mislim, da imamo velike šanse, saj to nazadnje dokazujemo tudi s kvaliteto teh zadnjih dveh, treh let. Imamo pa tudi to veliko prednost, da se med seboj ne kregamo, da smo celota, da se zelo dobro razumemo, kar mi je še posebej ljubo. Sploh mislim, da je gledališka predstava oz. gledališki projekt v bistvu neke vrste sociologija. Namreč, zbere se grupa ljudi z rešiserjem, sodelavci, likovniki,
igralci, glasbeniki in predstava, končni produkt je dober v toliko, kolikor se je ta grupa uspela povezati, da pride do skupnega razultata. To me v gledališču zanima.
Vpr.: Kako se lahko gledališče danes vključuje v slovensko in splošno družbeno klimo?
Jurc: Mislim, da mora vsaka predstava nositi v sebi nekaj, ne bom rekel sporočila, ampak nekaj mora biti v njej. To mora biti publiki jasno in tudi zakaj smo seodločili predstavo uvrstiti na repertoar. Ne maram gledališča, ki zgolj zabava in mislim, da bi bilo to skrajno zgrešeno. Mislim, da bi moralo gledališče v teh težkih trenutkih, in tudi glede na specifiko ob meji najti ustrezno repertoarno podobo. Zgrešeno je prizadevanje zgolj ugajati publiki. Ljudje imajo različna politična in verska prepričanja, kljub temu si mora gledališče izboriti pravico do svoje lastne podobe, ki jo mora publika spoštovati. Sploh se ne da, da bi vsem ugajali. Izboriti si moramo pravico do lastne poti.
Vpr.: Skratka, premalo je oznaka "zamejsko" gledališče, pa tudi improvizacija ni mogoča.
Jurc: Seveda ne. Sploh mislim, da je to največja napaka. Zdaj bi se mogoče dotaknil kompletne zamejske kulturne situacije. Upam si to, saj sem pet let tukaj in nisem pasivni opazovalec, skušam se aktivno in kreativno vključevati v ta čudna in * zapletena razmerja. Najbolj me moti, da imajo določene vodstvene strukture v zamejstvu pojem zamejstva za alibi, Alibi, da se bojimo biti veliki. Veliki pa lahko smo, ker imamo potenco, kvaliteto, talente. Zmeraj pa se zapiramo. Žalostno je, da se zapiramo v ta naš alibi, v to zamejenost in rečemo, joj, saj smo mahjni, mi vendar ne smemo zahtevati in pričakovati nekaj velikega. Ni res. Tudi če je Slovencev v Italiji malo, vendar mislim, da nas je ogromno in smo drugačni po sensizibilnosti od Italijanov. In mi si vendar v italijanski prostor ne upamo. Tudi v gledališču bi morali imeti na primer za določene predstave simultani prevod. Prvič bo prišlo k nam mogoče deset Italijanov, ampak potem bi se stvar gotovo razrasla. Ce pa tega ne bomo delali, če sami nekaj ne bomo, ampak bomo samo čakali in bomo rekli, mi smo ubogi revčki, zamejčki in tako naprej, ne bomo prišli nikamor.
Vpr.: Če se vrneva k metafori Sumljive osebe, bi v tem prostoru morali odpasti vsi sumi do tistega, ki hoče nekaj narediti in ustvariti?
Jurc: Sumi lahko zmeraj ostajajo. Mislim, da ima umetnost to licenco, da lahko tudi pogreši, da se zmoti. Ne smemo je razumeti na birokratski način, da napake niso mogoče. Bistveno pa je, da umetnost ustvarjajo umetniki, politiko pa politiki...
Pogovor zapisal MARIJ ČUK
pismo uredništvu
Ustanovitev zbora: taka so dejstva!
Verjetno je veliki večini ljudem, ki spremljajo zborovsko dogajanje v zamejstvu že znano, kako je prišlo do zamisli in uresničitve združitve dveh zborov v mešani pevski zbor Primorec Tabor. Če pa morda komu nekatere podrobnosti, naših začetkov še niso dovolj poznane, (oziroma teh dejstev ne želijo sprejeti) bi jih želeli le-tem na kratko obrazložiti.
MePZ Primorec iz Trebč je v letih 83/84 doživljal kadrovsko krizo. Vodstvo zbora je videlo rešitev te krize v navezavi stikov s sosednjima društvoma Slovan iz Padrič in Lipa iz Bazovice. Sadovi tega sodelovanja so bile kulturne izmenjave (naj omenimo uspešno predstavo Prešeren na obisku februarja 1984, v kateri je nastopala tudi vokalna skupina deklet iz vseh treh zborov). Osnovna želja vodstva trebenskega zbora je bila združitev vseh treh zborov v močnejši vzhodno-kraški pevski zbor. Očitno je bila zamisel za tiste čase predrzna.
V' tem obdobju je slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin ustanovilo mešani mladinski zbor. Po skoraj letu dni dela se je pokazalo, da je zbor številčno prešibak za samostojno delo. V tem času (decembra '84) so se pevci zborov iz Trebč in z Opčin odločili za poskusni seminar v Strunjanu, ki ga je vodil Jernej Habjanič. Že prej, predvsem pa po tej pozitivni izkušnji, smo se pred dokončno odločitvijo o združitvi posvetovali z obema društvoma, kot tudi z vidnejšimi strokovnjaki zborovstva (med temi naj omenimo le Ignacijo Oto, Mirka Slosarja, Janka Bana). Od takrat zbor redno vadi in uspešno napreduje. Taka in nič drugačna so dejstva.
»Ljubi umetnost v sebi, ne pa sebe v umetnosti«. (To misel je napisal Arkadi Nikolajevič)
MePZ Primorec Tabor
Ob razstavi v TK Galeriji
Obleka naredi človeka
V svojem bistvu obleka pravzaprav človeku služi za to, da ga varuje pred mrazom, dežjem, ponekod pred soncem in preklensko vročino. Včasih brani z njo svojo sramežljivost ali skriva pod njo svoje napake. Vse druge, uporabe so stranskega pomena. Moda in modni kreatorji so izkoristili človekovo nečimrnost, da lahko podtikajo sicer prepotrebne pripomočke ali njihove dele z nepotrebnimi ali le okrasnimi dopolnili. Tak odnos do oblačil je resnici na ljubo popestril življenje in naredil nekatere trenutke prav zabavne.
Obleke pa so lahko še nekaj, kot nam dokazuje neobičajna razstava v TK Galeriji: za Branko Donassy, Magdo Tavčar in Marijo Vidau so izgovor za oblikovanje, priložnost za drugačno uporabo materialov, iskanje novih koncepcij črt, oblik, včasih barv. Lepo število izdelkov, ki so nastali ob tem
materiale, katerih uporaba ni vsakdanja. Skozi zanimivo metamorfozo materialov kostumerka privede izdelek do zadnje faze, ko ga je mogoče obleči in ga tako vrniti v osnovno, prozaično funkcijo, zaradi katere in njej navkljub ne izgubi svoje privlačnosti. Za obe tržačanki so barve manj pomembne, skoraj monotone v svojem ponavljanju, saj gradita svoje izdelke izključno na usklajevanju neobičajnih materialov.
TK Galerija je izkoristila prijetno in družabno priložnost za predstavitev nove slovenske revije za modo, umetnost, oblikovanje in arhitekturo Ars vivendi, ki se je pravkar "rodila", pa je kljub temu vredna, da bi jo čim bolje spoznali, saj je izredno bogata in zanimiva s strokovnega vidika.
NADJA KRIŠČAK
Deseta pesniška knjiga Marka Kravosa
Ko so
Ob deseti pesniški knjigi Marka Kravosa omenimo najprej nekaj zanimivih podrobnosti, ki sicer niso tesno povezane s poezijo, jih vidimo le kot zgovorna naključja. Kmalu (1989) bo na primer poteklo dvajset let, kar je Kravos prvič stopil pred javnost s samostojno zbirko (to je bila zbirka Pesem, 1969). Poleg tega imamo že tretjič priložnost njegove pesmi zaznavati ob enakopravnem sožitju z likovno upodobitvijo: knjiga torej je pesniški in likovni izdelek, izvir dvojnega užitka. Za užitek pa tudi gre - če preidemo na polje poezije Marka Kravosa in če opazujemo likovno upodobitev Klavdija Palčiča.
Pri tem užitku seveda obstaja dvojnost že zaradi formalnega elementa. Domnevamo lahko naslednje: Kravosove pesmi so zbrane z namero, da bi iz dokaj obsežnega opusa bile izločene tiste stvaritve, ki ga najbolj označujejo. Zbirka je torej antologijskega značaja, medtem ko so Palčičeve upodobitve nastale zdaj, v zamahu, in zato označujejo avtorjevo iskanje in izpovedovanje v črtni risbi skozi krajše obdobje. Oba elementa, likovni in pesniški, je seveda mogoče opazovati bodisi ločeno, bodisi hkrati, in zdi se, da je to slednje produktivnejše, saj so pesmi v kontrapunktu z risbami, in obratno, izpovedni smisel risbe dopolnjuje pesniški izraz. Očitno tudi je, da kljub veliki stopnji ilustrativnosti Palčičeve podobe vseskozi živijo raje kot samostojna izpoved in ne le kot ilustrativno dopolnilo. Kot rečeno, Kravos je z zbirko Ko so nageljni dišali napravil pregled poezije in izpove-
nageljni dišali...
dl, po katerih je Kravosa gotovo mogoče jasno razpoznati med aktualno slovensko poezijo.
To razpoznavanje je mogoče najprej utemeljiti z nekaterimi lastnostmi, ki so na slovenskih tleh redke. Morda je prva odlika, ki je ni mogoče zaobiti, Kravosova spretnost pri izražanju ironije, humornih občutij, grotesknosti stanj - in čista lirič-nost, saj mu pač gre največkrat zanjo.
Če pred (post)moderno poezijo že postavljamo zahtevo, da mora pomeniti palimpsestno pisanje, torej nadaljevanje doslej že napisanega, pri čemer sta morda najbolj temeljita Niko Grafenauer in Aleš Debe-
ljak, moramo vendarle reči, da to velja tudi za Kravosovo poezijo, čeprav je zlasti s prej navedenima avtorjema oz. njuno poezijo v čistem nesoglasju.
Palimpsestnost Krvosovih pesmi seveda ni, recimo, formalni "incest1 v podobi "prenovljene" forme ali "nadaljevanja" že znanega z zanikovanjem predhodnega morda v metaforiki ali, še laže, spet v formi. Te misli seveda niso prirezovanje vrednosti takšne poetike, marveč opozorilo, da so manj radikalne in čistejše poti enake, če ne še bolj produktivne. Za zgled vzemimo najprej Staro pesem, kjer že po prvem verzu (Da te ljubim, ti je znano...) takoj spoznamo prejšnjega "Lastnika papirusa«, na katerega je bila napisana pesem z identičnim začetkom. Z branjem ugotovimo, da ne gre za parodiranje, vsaj za pravo parodiranje ne, ampak za izvirno, igrivo ljubezensko izpoved na komunikativni ravni. Podobno je z narodno, in seveda z marsikatero drugo. Sprašujemo se, ali gre za pisanje po vnaprej pripravljeni matrici narodne pesmi (po jezikovnih in stilskih sredstvih in po izpovedi) ali za rast nečesa novega. Zgledov vseh vrst je še veliko več. Ravno v tem je pesniška (pesnikova) moč: biti izviren in hkrati spominjati na predhodne, poznati izročilo in go obenem ustvarjati, biti (post) moderen (patina na nekterih pesmih je v novi preobleki prinesla tudi to) in brez zadrege zahtevati od sebe komunikativnost. Pa še nekaj je: selektorjevo oko (avtorjeva lastna merila) so bila pri tej, antologijski knjigi nemara najstrožja.
PETER KUHAR
iskanju, so nam predstavile v četrtek zvečer, za tiste, ki so zamudili priložnost, pa so do 22. junija še vedno na ogled v Tržaški knjigarni.
Za Branko Donassy je krojenje iskanje idej, iz katerih nastane potem struktura-obleka. Tkanina ni nič drugega kot barvna površina, ki jo črte-rezi spremenijo v črno-bele strukture. Lahko bi rekli, da se mora nato telo prilagoditi strukturi, s katero ustvari neko novo obliko. Branka Donassy živi in dela v Zagrebu in pogosto pro-nikne skozi njene kreacije kulturno izročilo tega mesta.
Magdo Tavčar in Marijo Vidau tržaško občinstvo že prav dobro pozna. Magda Tavčar ustvarja blago ob statvah v stalnem nihanju med umetniško kreativnostjo in obrtniško spretnostjo. Z Marijo Vidau nato iščeta še druge
Tudi četrta revija GM pokazala lepo znanje gojencev
Na četrti zaključni akademiji šole Glasbene matice v luteranski cerkvi na Trgu Panfili (9. t. m.) se je v trinajstih točkah sporeda predstavilo 12 gojencev iz razredov profesorjev Daniele Brussolo (flavta), Ivane Lipoglavšek, Kenije Brass in Tee Košuta (klavir), Loredane Coceani in Eliane Zajec (harmonika) ter Petra Filipčiča (violončelo).
Spored je začela flavtistka Elena Parovel (3. r.), ki je ob klavirski spremljavi Alenke Bullo zaigrala Marcellovo Sonato VII. Viden napredek pa je pokazala predvsem v čistosti in spevnosti zvoka ter v vsebinskem podajanju. Pianist David Puntel (4. r.) je z občutkom zaigral Chopinov Valček op. 69 št. 1, pianistka Eva Žafran (4. r.) pa tri krajše skladbice J. S. Bacha Troglasna invencija št. 2 v c-molu, Pozzoli-jevo Etudo št. 20 in Lisztovo Consolation št. 3. Pokazala je lepo tehnično pripravo in lahkotno prstno
igro, ki je prišla lepo do izraza predvsem pri Lisztu. Flavtistka Martina Ozbič (3. r.) je ob klavirski spremljavi prof. Tee Košuta zaigrala Vivaldijevo Sonato VII iz »pastor fides« z zanesljivim tehničnim obvladanjem glasbila in lepo zvočnostjo, zlasti v drugem stavku Fuga da capella.
Dario Savron (3. r.) je na harmoniko izvedel Kaš-likove Reministence z dvema počasnima melanholičnima stvkoma in zaključnim živahnim in hitrim stavkom burlesca, v katerem je prišlo do izraza dobro obvladanje klaviature. V harmonikarskem duu sta se predstavila David Žerjal (4. r.) in Alessandro Samez (5. r.) in zaigrla v priredbi prof. E. Zajec Bachov Preludij in fugo v g-molu ter skladob E. Zajec Bailo castilliano. Pri Bachu sta jima inštrumenta zapela v pravi orgelski razsežnosti, v kastiljskem plesu
pa sta v vzorni skladosti dosegla lepe in barv ritmične efekte.	. aj
Na violončelo je- Aleksander Sluga (3. r.) Martinijevo skladbo Plaisier d'amour ob klav/ spremljavi Tamare Zajec. Lirično partituro je 1 *;vj
Hal c čistim in nriiotnim vvnlrnm Tri rt flavt V SeSl"
Ijal s čistim in prijetnim zvokom, Trio flavt v se= .g Elena Parovel, Norina Dobrila in Martina	'vte
izvajal Boismortierjevo Sonato v F-duru za tri ^
ubrani soigri in lahkotni interpretaciji. ^eC rt0' skelnila pianistka Smiljana Gruden (5. r.) z vo Sonato K 570 št.-18 v B-duru in jo po la\L,vit° zaigranem allegru in spevnem adagiu učink
sklenila z dinamičnim podajanjem allegretta. ;al' Zadnja točka sporeda je zaradi obolelosti 12 ke odpadla, upamo pa, da jo bomo lahko p°s prihodnjo sredo. (j. k.)
Cesta, ki pelje
v čar
Aleksa Šušulič
Odbilo je polnoč, ko je Slavko vzel slovo od Židane druščine pri Dušanu in dobro zaklenjen v bundo zajahal svojo aprilio. V oči je ščipala zmrznjena burja, a rdeča nava čelada ga je nemudoma iztrgala zunanjosti in šumom noči. V svojem obzidanem svetu je slišal samo lastno sapo in planje življenja v ušesih. Stroj je zapredel in Slavku so zago-mazeli mravljinci po koži. Iz Sesljana je zapeljal le po zadnjem kolesu, da je žaromet zabičal po prahu in listju, ki se je mršilo v vetru.
Nabrežino je v hipu pustil za hrbtom. Pri kalunah, kjer se klanec upeha in je tudi hiš že skoraj konec, je v mraku poblisnila podoba dekleta in dolgih, brezkončnih las, ki so se rumenili kot kraška trava v babjem poletju. Kar stala je na zbadajočem mrazu, ozka in visoka, s temi belimi lasmi, s tem valom pene, ki ga je na svojih ramenih nosil veter, stala na sredi opustele poti med Nabrežino in Križem. Minila je, kot bi trenil; šele kakih sto metrov pozneje je utegnil presenečeno zavreti. Obrnil je motor in zapeljal nazaj - še vedno je bila na istem mestu, najbrž se še premaknila ni. Le bolščala je v lesketajoče oko žarometa, kot da pričakuje, da bo to vsiljivo oko prvo povesilo pogled. Slavko je ni poznal. Dvignil je ščitnik.
»Oprosti, kaj čakaš ha telefonski klic?« se je pošalil.
Mladenka se je samo nasmehnila, z zmedenim migom ramen. Imela je ljubek obraz, lasje so se ji čedalje bolj razuzdano vozljali.
Menda me ne razume, je pomislil.
»Dove te va?« je poskusil po tržaško.
»Abito a Trieste,« je odvirnila v brezmadežno naglašeni italijanščini.
»Hočeš, da te zapeljem do Proseka?« je vprašal, zdaj tudi sam po italijansko. »Avto-
busov ni več, a kak prevoz boš vseeno našla; prej kot tu.«
Zhvalila se je s smehljanjem ih naslednjo sekundo je že pristala na mrzlem usnju za njim. Aprilia je zarohnela kot sveder in zavrtala v osvetljeno špranjo med asfaltom in nočjo.
Slavku je bilo sedemnajst let, a dekleta -mule - še ni imel. Godilo mu je, da ga to vitko svetlolaso presenečenje objema čez prsi in se stiska tesno ob njegovo vetrovko. Rad bi upočasnil cesto, morebiti zinil kaj, jo vprašal vsaj po imenu; imel je občutek, da mu hoče vitolasa nekaj povedati, da to srečanje v noči ni naključno, da ni brez pomena; želel je, da bi vožnje ne bilo tako hitro konec. Dom in postelja sta se mu zdela tuja in
oddaljena kot lanski sneg. A Križ je že švignil mimo in Prosek je neustavljivo drvel naproti. Zavozil je v poslednji, najostrejši ovinek ob cipresah žegna in sopotnica se mu je še čvrsteje ovila okrog pleč. Spreletel ga je vtis, da mu je nekaj rekla. Ustavil je vozilo in se obrnil in izraz v njenih zenicah ga je prisilil, da je samo zajecljal: »Peljem te do Trsta.«
Zavil je desno, potem po bližnjici skozi vas in po okljukasti cesti navzdol. Rad bi povedal še kaj, ji šepnil, kako premrzlo je, da bi jo pustil takole čakati v burji in drgetati kot trepetliko, a je samo do kraja odvil plin. S celim telesom se je prižela k njemu, da ga je prelil val gorkote.
Kaščasta pot je bila ozka, a Slavko jo je poznal kot lasten žep. Ob tej uri ni mogel
nihče privoziti naproti, sicer pa se v mraku opazijo luči že daleč vnaprej. In prav to se mu je zdaj zazdelo: da vidi luči. Pretaknil je v nižjo prestavo. Vendar iz nasprotne smeri ni bilo nikogar; uštel se je. Pač nekak odsev v okencu rdečega šlema. Spet je pospešil in drevesa so drvela mimo žarometa, asfalt je izginjal pod kolo. Dekle se je oklepalo Slavka in Slavkovo srce je utripalo v vrelih bobničih, topleje od ledene burje, topleje od vročega motorja.
In tedaj - spet tisti spreblisk s kotičkom očesa, spet čudni odblesk svetolobe, hip raztresenosti in bok ceste in zid ob robniku in Slavkova leta in nežni puh vetrovke raztreseni skupaj s kovino in plastiko in kromom po metrih in metrih in metrih brezbrižnega asfalta.
Prvi avtomobil je naletel na Slavka komaj v jutranjih urah, ko se je že domala rojeval dan. Rdeča nava čelada je ležala deset korakov vstran, sredi lovorjeve gošče.
Novinarka, ki skrbi za črno kroniko pri tržaškem dnevniku, ni nezgode sedemnajstletnega slovenskega fanta niti omenila. Le Slavkovo mater je še dolgo mučil kes, da se je polizanemu Kalabrežu dovolila pregovoriti v nakup motorja, in spraševala se je, kako da nočejo ljudje razumeti in že enkrat popraviti tiste tako nemarno izpeljane poti.
V svoji tesnobi je zamegljenih oči in misli trdovratno vztrajala, da ni slučaj, če je najne-verjetnejši odsek pavn tisti, ki vodi zadnje slovenske vasi v pristan. Slavkovo mater gotovo poznate. To je tista prerano osivela trlica, tista, ki se je do konca upirala, da izrujejo lipo, ki je pred leti slata sredi vasi. Spomnite se. Zagotovo ste jo od kod poznali. Si je ne morete priklicati iz pozabe?
(Februar 1987)
Horoskop
od nedelje 12. 6. do sobote 18. 6. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
_ _	OVEN (21.3.-19.4.)
CTI	— VI IN DELO:
I	Pričakujete lahko
|	prijeten in uspešen
teden. Spremljalo vas bo dobro počutje in težav ne bo. Merkur in Venera vam bosta priskočila na pomoč pri uresničevanju načrtov. Ne prenaglite se v neki odločitvi, ker se vam lahko nepremišljenost maščuje. Sreda in četrtek vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Razveselili se boste srečanja z nekom, ki vam je bil vedno drag. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21.5.-20.6.)	- VI IN
DELO: Zvezde vam tokrat niso preveč naklonjene, pa se boste morali zato na poti do zaželjenih ciljev nekajkrat prav pošteno potruditi. Precejšnja je možnost nepričakovanih težav ali zapletov, zato bodite nadvse previdni in se raje, kolikor je le mogoče, izognite zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Preživeli boste nepozabne dneve v družbi s partnerjem. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Na-Ak f poved je za vas kar V precej ugodna. Pri delu se vam bodo odprle nekatere nove delovne možnosti in marsikaj se bo premaknilo v dokaj pozitivno smer. Dvignili se vam bosta samozavest in vera v lastne sposobnosti. Nedelja in ponedeljek vam bosta nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v lepi in izbrani družbi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN
DELO: Nebo vam je prijazno, zaradi česar vam bo teden ponudil nekaj prav lepih priložnosti, ki vam bodo omogočile uresničitev načrtov. Delo vam bo šlo lepo od rok in težav ne bo. Precej verjetno je, da boste doživeli kako prijetno presenečenje. Nekoliko manj ugodna dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Nekdo si zelo želi vašega obiska. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
^ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN
• DELO: Teden bo sicer ugoden, vem dar z možnostjo težav ali zapletov v prvih dneh tedna. Zvezde priporočajo previdnost in premišljenost v odločitvah, ker čas ni primeren za nove iniciative. Mars in Merkur bosta precej nenaklonjena rojenim od 4. do 9. 12. in od 11. do 15. 12. VI IN DRUGI: Obvladajte svoje razpoloženje v torek in izognili se boste prepiru. Ugodna bosta petek in sobota.

BIK
vi i:
(20.4.-20.5.) —
N DELO: Smeji se vam prav prijeten in vesel delavnik. Dobri Jupiter, ki je na obisku v vašem ozvezdju, bo poskrbel za dobro voljo in naravnost odlično počutje. Računate lahko na dobre delovne rezultate in zanimive nove priložnosti. Malo manj ugodna dneva bosta petek in sobota z neprijazno Luno v Levu. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah se nikar ne Prenaglite. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
_____ RAK (21.6.-21.7.) —
VI IN DELO: Te-den bo pretežno ugoden in zadovoljiv. Dober položaj Jupitra in Marsa vam bo v pomoč pri malodane vseh pobudah. Posrečilo se vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar ste si že dolgo želeli. V četrtek vas bo razveselila nepričakovana vesela novica. Možna so tudi prijetna presenečenja. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas težijo, se pogovorite z zaupno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
.	_____ DEVICA (23.8.-
22.9.) — VI IN I	I	|f	DELO: Pred vami
I	ly|	je vznemirljiv in
"	razgiban delovni
teden. Pričakujete lahko nekaj zelo prijetnih in uspešnih dne-vov, verjetno pa tudi kak neprijeten dogodek, ki vam lahko pokvari razpoloženje. Posebno previdni naj bodo rojeni od 5. do 9. 9. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas težijo, spregovorite z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Pred vami je zelo pozitiven in ustvarjalen delovni teden. Ugoden položaj Marsa in drugih zvezd bo pripomogel k dobremu počutju in večjim delovnim rezultatom. Uspehi vas bodo ohrabrili in spodbudili vaš delovni elan. Petek in sobota ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Vse dobro v ljubezni. Nekateri dobri prijatelji vas pogrešajo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22.12,-19.1.) VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban teden, ki bo poln novosti. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za uresničitev svojih načrtov. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Posebno srečni in uspešni bodo rojeni od 3. do 12. 1. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Pogovor vas bo spravil na dokaj zanimivo misel. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN
DELO:	Večina
zvezd vam je naklonjena, tako da težav z delom ne boste imeli. Ugoden položaj Venere in Merkurja bo zelo pozitivno vplival na potek dogodkov in prispeval k boljšemu počutju. Možen je dodatni zaslužek. Nekoliko bolj muhasta dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni bil vreden. Ugodna dneva ponedeljek in torek.
RIBI (19.2.-20.3.) —
VI IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar v začetku za marsikoga precej mučen in naporen. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi prehodnimi težavami, ki jim boste uspešno kos. Neugodna dneva bosta ponedeljek m torej. VI IN DRUGI: Z nekoliko večjo mero strpnosti in trohico potrpljenja bi se vaši odnosi z bližnjimi precej izboljšali. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
^eja: SIMON BORUT POGAČNIK
: NIRVANA
žen Plujete se, kaj je pravzaprav človek: skupek re2u'moz3ik čustev, bitje, ki ga vodi nagon, žival z vSe t °l1 in kai drugega. Človek je pravzaprav 1^0°; kar ste našteli. V človekovi osebnosti je in ^kom H z^ruženo vse našteto. Res pa je, da pri kedki °°^. Prevladuje eno, pri drugem spet drugo, in s°' ki imajo funkcije razuma, čustev, intuicije vite a (realnosti) po C. G. Jungu enakomerno raz-biini«, casih nekatere celo niso prisotne, ali so v ‘mtnalni meri.
Kljub ?te' se zanimate in celo praktiricate zen. da bost611111 Se ze'° dojite ali bolje predpostavljate, CeP Za li^ga dne prišli_ do križišča, kjer bo od-odcep v	pot v NIČ je vedno najti kakšen
sf*k dan, vsak trenutek. Toda so še drugi, ki z živjjpr,. ° i zanimive smeri. NIČ pa je v nasprotju sProtiii Jem' Prav tak° je NIČ v precejšnjem na_-*ahko nn .nirvano, ki ste si jo izbrali za šifro. NIČ de niožn 51 ysakdo v sebi, ker v bistvu ne vidi nobe-°sti. Zdi se mi, da ste v precejšnji krizi, kar
za ljudi, ki toliko in tako razmišljajo kot vi, ni nobena redkost. Verjetno je razmišljenje kot fukcija pri vas bolj razvita od drugih, ki so sicer tudi prisotne, vendar je mišljenje nad njimi. Pogosto slišimo napačno pripombo, da je to nekakšen privilegij moškega spola, kar pa absolutno ne more držati. Pri opredelitvi in razdelitvi funkcij smo vsi enakomerno zastopani, tako moški kot ženske.
Funkcije so največkrat danost in ne pridoblje-nost. Zato ne moremo dosti vplivati nanje. Dobro pa je, če poznamo ta del sebe. Na ta način tudi vemo, kaj naj bi iskali. V partnerskih odnosih naj bi veljala komplementarnost in koherenca. To pomeni, da partnerja ne bi imela povsem enako močno razvitih funkcij, pa tudi ne diametralno nasprotnih, skratka vsaj ena fukcija naj bila skupna.
Zanimivo je, da so vaši cilji postavljeni višje od tega, kar ste upali doseči do sedaj. To daje slutiti, da boste verjetno vložili še nekaj truda, da bi dosegli kar želite. Težje pa je verjetno odgovoriti na vprašanje: kaj si sploh želim? Zdi se, da imate precej smisla za obliko, za sporočanje preko oblikovanega, za prostor in njegovo izkoriščanje. Če že niste prisotni na tem ali takem področju, ne bi bilo slabo poizkusiti...
Da bi ljudje mogli pomagati, je potrebno, da se jim odpremo. To pa pri vas ni ravno običaj. Težko gre, ker raje več prikrijete, kot odkrijete. Seveda, kar je bistvenega. To je morda rezultat slabih izkušenj ali razočaranj... kdo ve? Dobro bi bilo, če bi kakšen problem-težavo točneje opredelili. Le tako bi vam laže tudi svetovali. Pisava sama po sebi o tem ne govori in ne kliče na pomoč. Ko smo pričeli s to rubriko, torej že pred časom, smo rekli: vsakdo, ki ima tudi kakšen problemček (in kdo ga nima!), ga lahko osvetli in poskušali bomo pomagati ali ga vsaj napotiti na ustanovo, ki se ukvarja tudi s tem, kar ga tare.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:.......................
Primorski dnevnik, 12. junija 1988
KRIŽANKA
(luko)
VODORAVNO: 1. je lahko beli in tudi vodni, 5. področje pod gospostvom imama, 10. azijska dežela z glavnim mestom Kuala Lumpur, 12. Ivan Minatti, 14. sončni... gnomoni, 15. žaga na pol,16. odbojkarsko društvo iz Štandreža, 18. ... in vik, 19. črna žival, 20. najmanjši delec prvine, 22. Alan Jones, 23. pripomoček za kajenje, 24. afriška država, 26. vzpetina pri Beogradu, 28. drobna nit, 30. tendenca statističnega pojava, 23. živilski delavci, 33. Narodna banka, 35. palci, cole, 36.
1		2	3	4		5	6	7	8		9
		10			11						
12	13		14							15	
16		17		18					19		
20			21		22			23			
24				25		26	27				
	28				29		30				31
32					33	34		35			
36				37			38		39		
40			41					42		43	
		44							45		
46							47				
železov oksid, 37. enovalentni readikal iz vodika in ogljika, 39. francoski departement, 40. Španija, Avstrija, 41. v sestavljenkah za trden, telesen, prostoren, 43. Čehov Anton, 44. življenjska raven, 46. dan v tednu, 47. telovadno orodje. NAVPIČNO: 1. vas pri Timavi, 2. znamka italijanskih tovornjakov, 3. karcinom, 4. pritisk, 5. prvi izmed velikih izraelskih prerokov, 7. mleko v Kaliforniji, 7. Goethejeva mati, 8. Makarska, 9. tridelna krona rimskega papeža, 11. ime ameriškega pesnika Pounda, 13. dopoldanska prireditev, 15. slovenski pesnik (Oton), 17. umoslovje, 19. žensko osebno ime, 21. lučaji, 23. dvojice, 25. Rado Kragelj, 27. Virovi-tica, 29. tipalnica pri žuželkah, 31. planina na meji Dalmacije in Bosne, 32. angleški... tisk, 34. slavni košarkar Bostona (Larry), 37. letni posek gozda, 38. Shakespearov junak, 41. okroglo število, 42. zlato v Rimu, 44. Sergej Bubka, 45. Darko Cernej.
REŠITEV
'3 a st "a s tt 'oio zt
'OIS -if 'IKH ‘8E 'BUUB LE 'pjig
'IC 'ssajd ŽE ‘PJPUid -[C ‘BU -ajuB 'er 'xa LZ "X S 'SZ 'mi
TZ tiara TZ 'Buanw -61 'eniBoi ll »taupdn^ -5i sfeuijBui 'Biza -II 'EIBI1 -6	'8 'Bfv '£
'HIIUI '9 BhBZI 'S MB n ’t, 'IflBJ •£ 'HO 'Z 'UBAIIJ 'I :ON3WAVN 'EIf
-?°i 'It 'Bioqos '9^ 'pjBpUBIS Xt-
"V3 'er 'oaiais ur ‘va •»» 'ttiv
'6C i!ia 'LC 'Bil -ge 'Hut -CE '8N
•ce 'wad 'ZC 'prani '06 ‘Bi|liu
'8Z bibav '9Z '»Bin IZ 'Bdid 'CZ "r V 'ZZ 'raoiB -oz 'mm '61 ,5IU>1 '81 'IBA '91 ‘B? 'SI 'BIBZBJt
‘H "H I 'ZI 'BhzaiBH 'oj ‘mm -Brat s 'uods j tOMAVaOdOA
evropsko nogometno prvenstvo 1988
Španija zasluženo slavila
HANNOVER — Masovna prisotnost Dancev na tribunah (bilo naj bi jih kar 40 tisoč) ni mogla spremeniti poteka tekme, ki je bil v glavnem v korist Španije. Danci so upali, da bodo končno dosegli prestižno zmago proti ekipi, ki jim je bila usodna na EP leta 1984 in na zadnjem SP.
Preobrat po uvodnih zadetkih je sprožil gol Butraguena, ki je bil dosežen iz skoraj zanesljivega off-sida. Španci so zatem še povečali vodstvo,
ŠPANIJA - DANSKA 3:2 (1:1)
STRELCI: Michel (Š) v 6. min., Laudrup (D) v 26. min., Butragueno (Š) v 51. min., Gordillo (Š) v 66. min. in Poulsen (D) v 84. min.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Andrinuna, Tomas, Sanchis, Camacho (od 46. min. Soler), Victor, Michel, Gallego, Butragueno, Baguero, Gordillo (od 87. min. Martin Vasguez).
DANSKA: Rasmussen, Sivebaek, Bušk, M. Olsen (od 65. min. L. Olsen), Nielsen, Lerby, Helt (od 46. min. Jensen), Heintze, Elkjaer, Laudrup, Poulsen.
SODNIK: Thomas (Niz.). RUMENA KARTONA: Camacho in Victor (Š). Gledalcev 60 tisoč.
drugi gol Dancev pa v samem zaključku ni mogel več razživeti tekme, katero so Španci varno privedli do pozitivnega zaključka.
Danska se nikakor ni izkazala kot briljantna ekipa, Španci pa so se izka-
so Španci včeraj zapravili tudi 11-met-rovko. Michel je skušal s silo prema-ati danskega vratarja, ki je strel od-il v kot. Španija se bo v svoji drugi tekmi v torek v Frankfurtu spoprijela z Italijo.
Kancler Kohl: »Mamina mia...«
Tukajšnje zadovoljstvo, vendar z nekoliko grenkim priokusom zaradi zamujene priložnosti na otvoritveni tekmi z ZRN. Tako bi z nekaj besedami označili vzdušje v italijanskem taboru po včerajšnjem zadnjem treningu v Diisseldorfu. Vidni, ki si je v Hannovru ogledal tekmo med Španijo in Dansko, je pred odhodom v Frankfurt dejal, da je ekipa proti Nemčiji zadovoljila, »saj smo izpolnili zadano nalogo, to je prikazati atletsko in taktično zrelo igro.« »Dona-doni je prepričljivo izpolnil zadano nalogo, igral je skoraj kot Conti na španskem mundialu, Vialli pa je povsem onemogočil veterana Hergeia, ki je bil prisiljen igrati izključno v obrambi. Škoda, da smo zamudili priložnost za zmago, toda tudi z re-
mijem smo lahko zadovoljni.« So sodnikove odločitve vplivale na rezultat? »O tem raje ne bi spregovoril, če izvzamemo dogodek v 11. min. 2. polčasa, ko je Brehme izenačil, je bilo sojenje korektno.«
Nemški listi ostro kritizirajo igro domače reprezentance. Tast Bild, ki izhaja v petmilijonski nakladi ugotavlja na prvi strani, da je Brehme rešil nemško čast, potem ko smo se že tresli za usodo Beckenbauerjeve postave. Kancler Kohl je po tekmi vzkliknil: »Mamma mia, s kolikšnimi težavami se je za nas pričelo evropsko prvenstvo. Z igro, kot smo jo prikazali proti Italiji ne moremo računati na vstop v finale.«
SAŠA RUDOLF
SKUPINA A
DOSEDANJA IZIDA ZRN - Italija	1:1
Španija - Danska	3:2
LESTVICA
Španija	1	1	0	0	3:2	2
ZRN	1	0	1	0	1:1	1
Italija	1	0	1	0	1:1	1
Danska	1	0	0	1	2:3	0
PRIHODNJA SREČANJA 14. 6.: ZRN - Danska, Italija - Španija: 17. 6.: ZRN - Španija, Italija -Danska.
zali izredno nevarni oportunisti. Med vsemi je Butragueno pokazal veliko svežino in bo nevaren vsaki obrambi.
Danska je s prikazano igro pokazala, da verjetno ne bo mogla računati na kvalifikacijo. Izkazalo se je, da so nekateri njeni nominalno ključni igralci prestari za ostro igro, ki je bila včeraj potrebna za zmago. Danec Mor-ten Olsen je z 39 leti najstarejši udeleženec EP.
Španija ima kljub včerajšnji zmagi nekoliko nepazljivo obrambo, v napadu pa ob Butraguenu razpolaga tudi z močnim Gordillom. Ob treh zadetkih
Z današnjima tekmama B skupine EP v živo
Anglija - Irska
STUTTGART — Neckarstadion bo danes ob 15.30 priča spopadu na katerega se v prvi vrsti pripravljajo varnostne sile. Med Irci in Angleži že zgodovinsko ne teče dobra kri, danes pa je položaj še obtežen z gverilo na severu irskega otoka. Očitno je Anglija favorit, zanimiv pa bo prikaz njene igre, ki bi se morala zoperstaviti bolj svežim taktičnim zamislim enajsteric iz celine. Varnostniki pričakujejo srečanje z veliko zaskrbljenostjo.
SZ - Nizozemska
KOLN — Ob 20.15 bo na stadionu Miingersdorf srečanje med enajstericama, ki sta iz tehničnega vidika veliko dali, vendar malo zmagali. Nizozemska je svoj čas 'izumila" totalen nogomet in bila dejansko najboljša ekipa na SP prav v ZRN leta 1974. SZ igra že nekaj let vrhunski nogomet, ob važnih priložnostih pa pokaže večkrat trenutke naivnosti.
"Zbornaja" velja trenutno za eno najboljših postav, pravo ostrino pa mora še pokazati.
Avtomobilizem: VN Kanade
Problem porabe goriva
MONTREAL — Z neuradnimi poskusnimi vožnjami so se zaključile priprave na današnjo avtomobilsko dirko za VN Kanade. Avtomobilske hiše so v zaključnih vožnjah skušale točno opredeliti porabo goriva. Kot viden rezultat so bili nekoliko počasnejši časi, ki se bodo med dirko samo popravili do mere, ki jo bo dovoljevala poraba bencina ob taktičnem razvoju tekmovanja.
Oba mclarna sta bila vsekakor najhitrejša. Prost in Sen-na sta na dirkališču, ki nosi ime po Gilesu Villeneuveju, nesporna favorita.
Za presenečenje (negativno) sta poskrbela oba ferrarija, ki sta vozila nekonkurenčno. Odgovorni za pripravo motorjev vozil Alboreta in Bergerja Jean Jacgueshis je odkrito priznal, da imajo s pripravo nekaj težav. Dosegli so nekaj več moči v motorju, uspeh pa je le navidezen, ker je poraba goriva prevelika in se med tekmovanjem tvega, da se bencin porabi pred ciljem.
Lestvica včerajšnjih poskusnih voženj: 1. Prost (mcla-ren) 1'23"706; 2. Senna (mclaren) 1'24"128; 3. Boutsen (benet-ton) T24"588; 4. Piguet (lotus) 1'24"625; 5. Alboreto (ferrari) 1'24"7H. s časom 1'27"782 je Berger dosegel samo 26. čas.
Motociklisti za EP na Mostu (ČSSR)
Slava za 23-letno dekle?
MOST — V tem češkoslovaškem mestu bodo danes dirke zaJHP v razredih 80, 125, 250 in 500 kubikov. Vse zanimanje gre razredu 125, v katerem je "preplah" povzročila 23-letna Taru Rinne iz Finske. V včerajšnjih poskusnih vožnjah je finska tekmovalka zabeležila drugi najboljši čas in namerava danes ogrožati Italijana Cuppinija v borbi za zmago.
Kolesarstvo: danes zaključek dirke po Italiji
Na razpolago še 73 km
LIDO Dl JESOLO — Predzadnja etapa gira poklicnih kolesarjev je bila iz vidika njihove poklicnosti povsem sramotna. Pot iz Karnije do morja so ocenili kot nepotrebno selitev in... stavkali s poprečno brzino 34 km na uro. Etapa se je razživela samo na koncu, ko je bilo treba odnesti nagrade.
Kot prvi je privozil skozi cilj Rosola, ker pa mu je pri naletu klubski tovariš pomagal, ga je razsodišče uvrstilo na zadnje mesto. Etapa je tako šla Di Bas-cu, ki je 212 km prevozil v 5 urah 5T33". Na lestvici vodi še naprej Američan Hampsten. Švicar Zimmermann zaostaja za T49", Nizozemec Breukink pa za 2'06". Za spremembe bo danes na razpolago 73 km individualne vožnje proti času do Vittoria Veneta. Pričakuje se skrajno oster napad Švicarja Zimmermanna, ki je že v petek nekaj časa nosil hipotetično roza majico.
Amaterski giro: še vedno Sovjeti
LIDO Dl JESOLO — Sovjet Dmitrij Koničev se ni zadovoljil s prvim mestom na lestvici dirke amaterjev. V ma-
sovnem naletu je zabeležil že tretjo etapno zmago in seveda obdržal primat na skupni lestvici, ki se glede časovnih zamud ni spremenila. Z zadnjo etapo na kronometer so na prvih mestih še možne spremembe, očitno pa je "odprto" največ tretje mesto, morda celo samo četrto. Koničev je 171 km prevozil v 4 urah 8'30" s poprečno hitrostjo nekaj nad 41 km na uro.
Atletika: nov svetovni rekord
Čistjakova 7,52 m!
LENINGRAD — Na atletskem mitingu "Bratov Znamenskih" je Sovje-tinja Galina Čistjakova dokaj presenetljivo dosegla nov svetovni rekord v skoku v daljino z znamko 7,52 m. Čistjakova je bila dalj časa druga za Drechslerjevo (NDR), lani pa je kazalo, da njena zvezda nekoliko tone v korist rojakinje Kokonove. Čistjakova je imela najboljšo znamko pri 7,34 m, medtem ko sta si prejšnji rekord lastili Heike Drechsler in Jac-kie Joyner (ZDA) z 7,45 m.
Nogomet: italijanska B liga
Malo zanimanja za drugoligaše
Vsa pozornost italijanske "športne" javnosti je seveda osredotočena na finale evropskega prvenstva in očitno podvigi Viallija in tovarišev zanimajo dosti več od zadetkov Bivija in Marronara. Poleg tega pa je tako na vrhu kot na dnu lestvice še kar jasno in tokrat ni tiste velike napetosti, ki je vladala ob koncu prejšnjih prvenstev.
Bologna je namreč že v A ligi, Lecce skoraj, ostali dve mesti pa sta po vsej verjetnosti namenjeni Atalanti in La-ziu, po drugi strani pa je Arezzo že v C-l ligi, Triestina skoraj, Genoa pa je v kritičnem položaju. Po današnjem predzadnjem kolu bo vse bolj jasno.
Današnji spored (ob 16.30): Bologna (49) - Arezzo (24); Catanzaro (42) - Atalanta (45); Bari (40) - Barletta (29); Parma (37) - Lazio (44); Messina (34) - Lecce (46); Udinese (34) -Modena (30); Taranto (31) - Padova (36); Genoa (28) - Piacenza (33); Cremonese (40) - Sambenedettese (31); Brescia (36) -Triestina (26).
Nogomet: jugoslovanska prva liga
Danes zaključek
Danes se bo prvoligaško kolo zadnjič zavrtelo. Vse tekme v 1. ZNL se bodo začele ob 17. uri in se končale hkrati, tako da bo morebitno dogovarjanje med klubi o izidih skoraj nemogoče. Pričakovati je, da bo o prvaku in o izpadu odločala celo razlika v golih. Ljubljanski drugoligaš v 32. kolu 2. ZNL - zahod gostuje pri Šparti v Belem Manastiru.
Današnji spored zadnjega kola (ob 17.00): Sutjeska - C. zvezda;^ Priština - Čelik; Partizan - Budučnost; Radnički -Velež; Željezničar - Sloboda; Hajduk - Vardar; Osijek - Rad; Rijeka - Sarajevo; Dinamo - Vojvodina.
Včeraj v Vižovljah ob prisotnosti političnih osebnosti
Odprtje novega športnega središča
S svečanim odprjem so včeraj uradno predali namenu novo športno središče v Vižovljah. Za primerno vzdušje je pred začetkom slovesnosti poskrbela nabre-žinska godba. Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar pa je v svojem na-zdravnem nagovoru še enkrat orisal navzočemu občinstvu večnamenskost novega objekta, ki je trenutno najsodobnejši v celotni tržaški pokrajini. Poleg velikega in malega nogometnega igrišča, tribune za tisoč gledalcev, slačilnic, sanitarij in ambulante, je v novem kompleksu več sejnih sob in večja dvorana za posvete in predavanja. Na razpolago je še 280 milijonov za namestitev atletske steze, o tem pa se bo moral dokončno izreči nabrežinski občinski svet.
V sklepnem delu svojega posega je Brezigar poudaril, da bodo novi center vključili v sklop razširjene turistične ponudbe, kijo predvideva skorajšnja preureditev Sesljanskega zaliva. Za županom
je besedo prevzel predsednik Tržaškega sklada in podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone, ki je naglasil, da je izgradnja novega centra konkreten dokaz o smotrnosti uporabe javnih sredstev, hkrati pa prispevek k rešitvi enega izmed ključnih problemov na občinskem in tudi pokrajinskem ozemlju. Tudi Carbone se je dotaknil bodočega razvoja Sesljanskega zaliva. Goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco je nato izrekel nekaj priložnostnih besed (v italijanščini in slovenščini) in blagoslovil novi športni center, nakar je bilo na sporedu prijateljsko srečanje med selekcijo nogometašev kraških društev in novopečenim jugoslovanskim drugoligašem Koprom. Zmagal je Koper z 2:1 (1:0).
Na sliki: deželni odbornik za industrijo Gianfranco Carbone (ob županu Bojanu Brezigarju) otvarja športni center.
Mladinski turnir Alpe-Jadran
V priredbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Primorja bo danes na proseškem igrišču zanimiv mladinski nogometni turnir Alpe-Jadran, na katerem bodo nastopala moštva Kopra, SAK iz Celovca, karnijske selekcije in selekcije ZSŠDI.
SPORED: 9.45: ZSŠDI - SAK Celovec; 11.00: Karnijska selekcija - Koper; 17.00: finale za 3. mesto; 18.30: finale za 1. mesto.
Košarkarski tečaj za najmlajše
Košarkarski klub Bor, v sodelovanju z ekipama Libertasa in Santosa organizira 5-dnevni tečaj za najmlajše - letnik 1975, 76, 77, 78, 79, 80 - od 20. do 25. t. m. Vadbeni program bo vsak dan od 9. do 18. ure, ob 13. uri pa bo kosilo. Poleg košarkarskih prvin bodo prisotni trenerji poskrbeli za razne dejavnosti od atletike do nogometa in splošnih iger. Vsak igralec bo še nagrajen s posebno majico. Naše minikošarkarje pa bodo obiskali tudi znani igralci in trenerji večjih slovenskih in italijanskih ekip. Za dodatne informacije lahko telefonirate gospodu Giulianiju (tel. 825348) ob večernih urah ali Vanji Joganu (tel. 412680) od 15. ure dalje.
»Ali star« prve moške divizije
Kot je običaj ob zaključku tekmovalnih sezon se v raznih prvenstvenih kategorijah odigra tekma med najboljšimi igralci, ki so se v teku sezone najbolj odlikovali. Tržaški tednik Trieste šport je podobno tekmo organiziral tudi za prvenstvo 1. divizije, kjer sta letos nastopali tudi ekipi Sokola in Cicibone. Tekma bo v sredo, 15. t. m., na stadionu »1. maj«. Sponzor te manifestacije bo tržaški Stefanel. Sestava ekip: STEFANEL 1 :Velussi, Pahor in Sedmak (Sokol), Mikol, Urlini in Codiglia (CUS), Zini, Nardini in Olivieri (Saba). STEFANEL 2: Smotlak, Kovačič, Jogan (Cicibona), Benedetti, Sumberesi in Škrinjar (Orientex-pres), Antonini, Geletti in Orlando (Fiammabasket). (V. Jogan)
Košarka: 7. Debenjakov memorial
Novogoriški košarkarski delavci bodo danes pripravili že tradicionalni, tokrat sedmi po vrsti košarkarski memorialni turnir v spomin na tragično preminulega mladega košarkarja Bojana Debenjaka. Nastopile bodo štiri mladinske ekipe, in sicer ljubljanska Smelt Olimpija, selekcija ZSŠDI, reprezentanca FJK in domača Iskra Nova Gorica. Glede na udeležbo se obetajo zares zanimiva in tudi kvalitetna srečanja. Spored: ob 10.00 Iskra Nova Gorica ZSŠDI; 11.30 Smelt Olimpija - reprezentanca FJK, popoldne bosta srečanji za 3. in 1. mesto. Turnir bo potekal v telovadnici osnovne šole X. korpusa.
SPDT
vabi vse svoje člane in prijatelje na 17. srečanje obmejnih planinskih društev F-JK, Slovenije in Koroške, ki bo danes v Mačkoljah. Spored je sledeč: ob 9.30 pohod iz Boijunca p° Dolini Glinščice do Mačkolj; oh 14.00 kulturni spored in priložnostni govori; sledi ples.
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 15. junija, oh 20.30 na sedežu ŠD Mladina v Križu (Dom A. Sirk) seja smučarske komi' sije.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v ponedeljek, 20. junij3 1988, v sejni dvorani Borovega špot' tnega centra, svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega Pre<V sedstva, 3. predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, 5. razprava poročilih, 6. razrešnica staremu 0<l' boru, 7. volitve, 8. razno. Začetek prvem sklicanju ob 20. uri, v drugein pa ob 20.30.
Redni ponedeljkov tedenski špof'
Ir r»m on f a »* co	rt H e 1 o i -7 a r,o I c DO»c' ,
komentar se bo odslej začel s P° ,rj nim urnikom in sicer ob 18.00. Ju bomo najprej poslušali izjave po rg, vem zamejskem košarkarskem P svetu, ki ie bil prejšnji torek v o^-j
nizaciji SZ Jadran v Prosvetne
domu na Opčinah. Od 18.30 dal]e na sporedu pogovor o morebitu zduževanju naših članskih nogom . nih ekip. V studiu bodo priso^miK borniki, igralci, trenerji in na nniJ* nogometne komisije pri ZSŠDI B . Gombač. Nato bo predstavitev m narodnega atletskega mitinga,
20. t. m. v Ljubljani na stadionu^, ka. Nato bo še prispevek o 17-*Eeie, nju slovenskih planincev naše de jj iz Slovenije ter Koroške v organi SPDT, ki je danes v Mačkoljah.
Medšolski nogometni turnir v organizaciji ZSŠDI
Tudi letos povsem uspešno
Predstavitev že ta mesec
Nova knjiga A. Rupla
Predsednik TO ZSŠDI Kufersin nagrajuje udeležence turnirja
Tudi letošnja izvedba medšolskega nogometnega turnirja v organizaciji ZSSDI je prav lepo uspela. Skozi ves turnir smo bili priča zanimivim in napetim bojem.
Danes objavljamo izide in postave finalnih obračunov.
CICIBANI
FINALE ZA 3. MESTO
KRIŽ - SALEŽ 5:0
KRIŽ: Drasič, Gruden, Tence, Bogateč 4, Tretjak 1, Germani, Di Felice.
SALEŽ: Milič, Škrlj, Pavletič, Grilanc, Milič, Širca, Budin, Obad, Flrova-tin, Batti.
FINALE ZA 1. MESTO
BAZOVICA, PESEK, DONADONI -PADRIČE, GROPADA, OPČINE, SV. IVAN 4:0
BAZOVICA, PESEK, DONADONI: Gregori, Metlika, Ciacchi, Primožič, Kariš 4, Longo, Križmančič, Berce, Ba-buder. ~	"	'
PADRIČE, GROPADA, OPČINE, SV. IVAN: Pavletič, Gregori, Bajc, Sos-si, Bergagna, Gregori, Vattovani, Car-bonini, Gregori.
ZAČETNIKI
FINALE ZA 3. MESTO PESEK, BAZOVICA, OPČINE, PADRIČE - DOLINA 5:1
PESEK, BAZOVICA, OPČINE, PADRIČE: Družina, Čufar, Marc, Ban, Križ-mančič 3, Hočevar 1, Micalessi 1.
DOLINA: Čuk, Bandi, Rocco, Jer-cog, I. Šik, D. Šik, Stefani, Sancin, Kocjančič 1, Bandi, Somma, Čurman.
FINALE ZA 1. MESTO
ŠEMPOLAJ, SLIVNO - DOBERDOB 1:0
ŠEMPOLAJ, SLIVNO: Paulina, Lovrečič, Švara, Carli 1, Semec, D. Širca, Kuk, Braida, Šušteršič, Cosma, Rebula, K. Širca.
DOBERDOB: Tomasi, A. Gergolet, Makuc, Černigoj, Petejan, Devetak, Peršolja, Gallo, I. Gergolet, Farra, Peric, Soban, Pahor, Nardon, Lovrečič, Lorenzut.
DEČKI
POSTAVE - DOLINA 1: Rapotec, Basec, Kralj, Švab, Mauri, Kermac, Lavrica, Poretti. SV. JAKOB: Jevtič, Pussini, Eva, Božjeglav, Grbec, Biekar, F. in A. Jurinčič, Biondi, Reja, Veljak, Legiša. OPČINE: Unusich, Ferluga, Possega, Mesar, Vrše, Renčelj, Šuber. DOLINA 2: Giacomin, Sancin, Bajec, Kralj, Grilanc, Mokor, Ota. SV. IVAN: Čok, Tence, Fabris, Bellafontana, Vi-žentin, Pregare, Grbec, Granzotto. Vse tekme so odigrali na stadionu »1. maj«, turnir dečkov pa je bil namenjen ni-žješolcem.
'Vrsto prispevkov o telesni kulturi, o svetu športa, razgibavanja in rekreacije, ki nam jih je v zadnjih časih posredoval Aldo Rupel, bomo tokrat sklenili sicer nekoliko nenavadno. Zadnji prispevek ne bo nastal izpod Ruplovega peresa, marveč bo o njem govoril.
Uspešnost na telesnokulturnem področju ne gre ocenjevati le v doseženih rezultatih, v številu nastopajočih ekip, v boljše ali slabše opremljenih telovadnicah, v množičnosti rekreacijskega pohoda ali kolesarskega maratona. Uspešnost se ne kaže tudi samo v kakovostnejšem pristopu šole do telesne kulture. Obstajajo tudi druga merila. Eno izmed teh zadeva publicistiko o naši telesnokulturni stvarnosti.
Na lestvici teh, sicer maloštevilnih tematskih spisov si je mesto zagotovila knjiga Alda Rupla Novo v zamejski telesni kulturi — pogledi, popis dejavnosti in društev, ki je te dni izšla v založbi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Športnega centra Kulturnega doma v Gorici ter ob pomoči nekaterih bančnih zavodov in podjetij. Predstavitev novega Ruplovega dela bo v torek, 21. junija, ob 19. uri v goriškem Kulturnem domu.
Nova knjiga, kot ugotavlja avtor sam, hoče biti nadaljevanje prvega zajetnega almanaha o naši telesni kulturi, ki ga je Aldo Rupel napisal pred šestimi leti (Telesna kultura med Slovenci v Italiji). V bistvu gre za kronološko nadaljevanje dogodkov, nastopov, iniciativ vse do današnjih dni. Pobuda za novo publikacijo pa je nastala »iz drugačnih potreb, kot je to veljalo za prejšnjo knjigo, tako da je tudi sestavljanje potekalo drugače.« »Za potrebe radijskega medija,« ugotavlja Rupel v svojem uvodnem razmišljanju, »so mi naročili, naj opravim pregled telesne kulturena Goriškem. Iz tega se je razvila zami-sal po izdaji almanaha, ki pa bi zajel naš celotni teritorij.« O svojem delu Rupel ugotavlja, »da ga je treba dojeti kot informacijo, če hočete kot obujanje spominov, kot spodbudo k razmišljanju, kot vabilo k zavedanju, da so takorekoč včerajšnji podatki stari že deset let..., če hočete, jih sprejmite kot klepet o neki stvarnosti, o dogajanju, ki spada v naš vsakdan, ker smo v njem sami dejavni ali nas pogojuje...«
Ruplov izziv torej sprejemamo kot informacijo, tudi kot obujanje spominov, predvsem pa kot klepet v želji, da se bo krog klepetavih in radovednih o našem vsakdanu vse bolj večal in da bo naša klepetavost ostala tudi zabeležena.
RUDI PAVŠIČ
S spustom po Soči od Štandreža do Sovodenj
Kajakaška prireditev
Kajakaštvo tudi na Goriškem pridobiva vedno več privržencev, saj je Soča kot nalašč društvo za razvoj te športne oziroma rekreacijske panoge. TO ZSŠDI za Goriško in Kajakaški klub Soške elektrarne iz Solkana sta lani in predlanskim organizirala dve zanimivi mednarodni vodni prireditvi s spustom dokaj velikega števila kajakov in kanujev od Solkana do Podgo-re. Prireditvi sta uspeli in naleteli na ugoden odziv in veliko zanimanje Goričanov. V sklopu TO ZSŠDI pa je prišlo do pobude, da bi organizirali tudi kajakaško prireditev tekmovalnega značaja s spustom po Soči od Štandreža do Sovodenj. Tekmovanje bo na sporedu v soboto, 18. t. m. Zbirališče udeležencev bo pred vhodom sejemskega prostora Espomego ob 15. uri. Kajakaškega spusta se lahko udeležijo tekmovalci in tekmovalke, ki se vpišejo na sedežu ZSŠDI v Gorici do 16. t. m. in ki so dopolnili 12. leto starosti.
Proga meri približno 4,5 km. Spusti pa bodo potekali po starostnih kategorijah in v skupinah. Cilj bo v Sovodnjah pod avtocestnim mostom.
Starostne kategorije bodo tako porazdeljene: od 12. do 14. leta; od 14. do 18. leta; od 19. do 25. leta; od 26. do 35. leta; od 36. do 45. leta ter od 46. leta dalje. Prvouvrščeni(a) v vsakem tekmovalnem razredu prejme pokal, vsi ostali pa spominsko kolajno. Na cilju bo poskrbljeno za malico. Vsi udeleženci veslaške regate vozijo na lastno odgovornost. Čolne morajo imeti nepotopljive, na sebi pa morajo imeti rešilne jopiče.
(V. Prinčič)
Ob praznovanjih 25-letnice SZ Dom
Zanimiv teniški turnir
V okvir praznovanj 25-letnice delo-vanja goriškega ŠZ Dom sodi tudi te-hiški turnir, na katerem nastopajo v Slavnem še aktivni ali bivši športniki, kj so zastopali društvene barve v raz-panogah. Vključitev teniškega tur-®lrja v sklop raznih tekmovanj ob po-castitvi 25-letnice nastanka mestnega ^uruženja je ponoven dokaz, da tudi p Goriškem raste število ljubiteljev .e športne panoge, tako da so morda 6 zreli časi, da bi prišlo do ustanovit-6 teniškega kluba, ki bi zbral okrog eue številne privržence.
^ Pravilnik internega turnirja, ki je že Polnem teku, predvideva igranje na v°jno izločanje, kar pomeni, da lahko igralec, kljub prvemu porazu, hko še vedno starta na osvojitev pr-Ve9a mesta.
IZIDI 1. KOLA: Semolič - Mikluž : 6:2; Peresson - Ziani 6:2, 6:2; Sanzin
- Baradel 6:4, 4:6, 6:0; Peric - Vogrič 6:3, 6:3; Podberšič - Kobal 2:0 (b. b.); Sirk - Nanut 6:4, 7:5; Lutman - Dreossi 6:2, 6:4. IZIDI 2. KOLA: Semolič - Aiz-za 7:5, 6:0; Peresson - Sanzin 6:7, 6:3, 6:4; Peric - Podberšič 1:6, 6:3, 6:1; Lutman - Sirk 6:1, 6:4. Popravna srečanja: Baradel - Ziani 6:1, 6:4; Vogrič - Kobal 7:6, 6:4; Dreossi - Nanut 6:2, 6:3. (MAL)
DANES
NEDELJA, 12. JUNIJA 1988
NOGOMET
ZAČETNIKI
10.30 na Padričah: Zarja Adriaimpex -Fortitudo; 10.30 v Dolini: Breg Best - Gi-arizzole
Trener Peter Brumen o pravkar minulem Jadranovem prvenstvu
Problem višine in korpulentnosti
Verjetno je preteklo malo časa od zadnjih dogodkov, da bi se lahko s pravo mero kritičnosti lotili ocenjevanja pravkar minulega prvenstva. Nekje nas zanese v pretirano hvaljenje, drugod v pristransko, z osebno noto obarvano omalovaževanje storjenega. Poskušal se bom izogniti obema skraj-nostima, morebiti bom razočaral tiste, ki pričakujejo odkrivanje zakulisja, toda tega ne bom storil namerno. V tej sezoni se pač v naših vrstah ni dogodilo prav nič takega, kar bi mi hoteli prikriti ali pa prikazali v bolj rožnati luči. Morda to ni pozitivno toda Jad-ranov kolektiv je trenutno sestavljen tako, da nihče ne teži k negativnosti. In kako je bilo dejansko sestavljeno naše moštvo za sezono 1987/88?
Sestava moštva
Še stalno se otepamo s problemom višine ter korpulentnosti, in to prav na vseh igralnih mestih. Morda boste rekli, saj tudi večina drugih ekip v tej konkurenci ni sestavljena idealno. Imate prav, ko govorite o dveh tretjinah sodelujočih. Vendar, za napredovanje se vsako leto bori le pet do šest ekip, te pa so nas vse prekašale po višini, nekatere pa tudi po moči na podlagi kilogramov. Res je, da lahko v pretežnem delu posameznih tekem postavimo na parket povprečno eno najvišjih petork v naši skupini, toda tudi pri tem nismo več edini. Med boljšimi moštvi že skoraj vsi igrajo samo z enim izrazito nizkim igralcem, ostali štirje igralci pa so visoki več kot 195 cm. Po drugi strani pa se ponuja pomislek. Jadran je v letih neprestanega napredovanja vedno igral z dvema nizkima igralcema, ne redko tudi s tremi. Na podlagi tega je bila igra strahovito hitra, dva »playa« sta se dopolnjevala, krila niso bila obremenjena s prenosom žoge, to je bil prav stil Jadrana. Na tekmah minulega prvenstva me je Klavdij večkrat opozoril na vključitev še enega hitrega prenašalca, marsikdaj sem mu ugodil, če pa
mu nisem, je bil razlog za to, da bi spravili nasprotnika v višinsko podrejen položaj. Na to so bili naši fantje pripravljeni, pred prvenstvom smo se o tem pogovorili in nato tudi uigravali take peterke. Je pa res, da se vseh srečanj ni dalo igrati po istem receptu, nekaj zakasnelih odločitev nas je stalo tudi kakšne zmage. Lahko pa se ta filozofija potrdi, če bomo uspešnejši v elementu zapiranja in lovljenju odbitih žog. Za dosego tega pa bo potrebna še bolj načrtna vadba teh dveh elementov sedanjih igralcev, ki so zato zadolženi, v svoje vrste pa moramo skoraj nujno pripeljati igralca, ki ga taka igra že sedaj odlikuje.
Mlajša igralca
Kaj pa sta naredila oba mlajša, ki jima je bilo namenjeno učiti se od Klavdija in gta tu in tam tudi zamenjati? Morda mi bo kdo očital strahopetnost, drugi nenaklonjenost mladim, nedokazanim. Štefan Persi bi sigurno odigral vidnejšo vlogo, če ga poškodba ne bi skoraj za štiri mesece oddalji-
la od igrišč, Marko Corsi pa je to sezono moral šele spoznati posebnosti Jad-ranove sredine. Košarkarsko zelo dobro podkovan, borben do meje prekrška, s sto pocentno udeležbo na treningih in tekmah, ima vse možnosti, da si pribori stalno mesto v tej ekipi. Moral bo pa biti zelo delavno uporen, če bo hotel uspeti na tem nivoju tekmovanja, kajti »mati narava« je bila pri njemu z decimetri zelo škrta.
V Banellovi igralski polpreteklosti je bilo nekaj dejavnikov, ki so mu preprečevali odigrati sezono tako, kot si je verjetno želel. Kot »sparring partner« ameriškim centrom pri Fantoni-ju si je sicer nabral veliko izkušenj, ne pa igralnih minut. Poškodbi, najprej enega in pri nas, v pripravljalnem obdobju še drugega kolena, sta v veliki meri vplivali na njegovo fizično in psihično stabilnost. Kljub omenjenemu, je korektno izpolnjeval zadolžitve, v obrambi je velikokrat odlično opravil z zelo umazanimi nalogami, v napadu pa je, z dvema tekmama v Trstu dal vedeti, kaj bi lahko nudil, če bi bil zdrav.
(nadaljevanje sledi)
Minibasket - Trofeja Jadran
Sklepna
prireditev
V nedeljo, 19. t. m., bo v Borovem športnem centru sklepna prireditev letošnjega turnirja za Trofejo Jadran v minibasketu.
Kot je znano, so se letošnjega turnirja udeležile ekipe Don Bos-ca, Kontovela, Brega, Bora, SGT, Sokola, Poleta in Doma.
Spored sklepne prireditve pa je naslednji: 9.30: izročitev majčk; 10.00: tekma med selekcijama »Beli« - »Rdeči«; 11.00: nagrajevanje.
Vogomet: S. Kozina ni več trener Gaje
koSeverin° Kozina ni več trener padriš-prve Pajske Gaje. Ob koncu letošnjega PismnStVa namreč podal vodstvu Gaje k0 n^no ostavko. Vest o odstopu nekolika vQtS?neea' upoštevamo, da je Kozi-deiUj c let treniral člansko ekipo Gaje in tev iV, krogu naših nogometnih druš-so v jC,. ot ,20 feb V sezoni 1965/66, ko Ho ek: lnski občini ustanovili nogomet-sk0 „.P° Rrega, je takoj prestopil v član-nilCa 'P0' v kateri je igral v vlogi bra-'hožni tSt° let' v sezoni/71/72 je bil po-^ans>r,tre??r kanona, ki je takrat vodil atnatersk?krP° ®re9a' ki ie ‘grafa v 1. Povnrp^ u 91- Po desetem kolu zaradi stv° Bre11” rezuRatov (9 točk) pa je vod-Povoj.: 1 9a odstavilo trenerja Zanona in Severj_ Rozini vodstvo članske ekipe, farski lin'^{ na';o treniral Breg v 2. ama-cS Se “asfednjo sezono, vendar ob
aiUaterskIer ko Bre9 izPadel iz prestonii k k9e' ie zapustil Brežane in Prvič vni , aP' ki se je v sezoni 74/75 Sez°nahj al5 V Prvenstvo 3. AL. Po treh p0 dve>r.r0zini uspelo v sezoni 76/77 A^mah 7 i^aniatičnih kvalifikacijskih Gaip„o-aXterjein Pripeljati .Gajo v 2. v tei n* ?° Pod vodstvom Kozine ig-iznaH®1 ^ve sezoni zaporedoma in zPadu v sezoni 78/79 so Kozino
vseeno potrdili tudi za naslednjo sezono. Ob koncu sezone 80/81 pa se je Kozina po sedmih sezonah zaporedoma poslovil od Gaje ter prestopil k proseškemu Primorju, ki ga je vodil le v sezoni 81/82. Naslednjo sezono je treniral mladinske ekipe Costalunge, nato pa si je vzel malo počitka. V sezoni 84/85 se je ponovno vrnil h Gaji in ostal vse do konca letošnje sezone. Kozina nam je svoj odstop utemeljil takole:
»Odločitev ni bila lahka, priznati pa moram, da sem že lani opažal, da v ekipi ni več tistega navdušenja in dobrega razpoloženja, ki sta predpogoj za dobro delo. Letos se stanje v bistvu ni mnogo spremenilo in ker končni uspeh ekipe ni bil najboljši, sem sklenil, da odstopim. Za bodoče nisem še odločil, mislim pa, da bom vedno ostal v nogometnem am-bientu, ker mi ta panoga zelo ugaja. Ob slovesu moram povedati, da sem se z vodstvom in nogometaši Gaje pustil v prijateljskih in dobrih odnosih. Od tega društva odnašam res lepe spomine, kot tudi upam, da bom ohranil dobre odnose z vsemi ostalimi našimi nogometnimi društvi. Slednjim pa bi svetoval, da začenjajo čimprej ne le več razmišljati, temveč rešiti, kar se lahko še da. V naših ekipah je postopoma vedno manj domačih nogometašev in zato je napočil čas združevanja, ker drugače ne bo mogoče nadaljevati. Lokalpatriotizem smo že preboleli, mladine je vedno manj in zato vaditelji posameznih klubov ne smejo več zavlačevati z mislijo in željo, ki jo imajo vsi že več let, vendar nihče noče storiti prvega koraka.«
\\
ŠPORT
PRI*.
otvoritev novega oddelka za spodnje perilo
\*SPORT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
mne ji
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
12. junija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - SIretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumi! Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sodno obvestilo je prejel tudi bivši župan Novelli
Turinski preiskovalci »obudili« afero o nakupu jumbo-tramvajev
TURIN — Preiskovalni sodnik Alberto Ogge je včeraj poslal več kot 20 sodnih prijav raznim turinskim političnim možem, ki so vpleteni v afero o t.i. jumbo-tramvajih. Med njimi izstopa ime bivšega turinskega župana Diega Novelli j a.
Afera o nakupu jumbo-tramvajev sega v konec prejšnjega desetletja. Turinski politični možje so takrat želeli nekoliko ublažiti kaos v mestnem prometu z gradnjo nove mestne železnice. Občinski svet je menil, da bi lahko imel Turin najsodobnejšo in najhitrejšo mestno železnico. Z »odvetnikovo« tovarno avtomobilov FIAT je občinski svet sklenil pogodbo o nakupu inovativnih tramvajev. Šele nato so izvedenci ugotovili, da bi tako veliki tramvaji sploh ne mogli voziti po turinskih mestnih ulicah. Potrebno bi na-mrečbilo širiti večje število mestnih lokov, utrditi in posodobiti več mostov, vse to pa bi stalo občino Turin težke milijarde.
Občina je na ta način potrošila več milijard lir, ne da bi imela od tega kake koristi. Očitno pa je bilo razmerje med občinskim svetom in tovarno FIAT nekoliko skrivnostno, kar je 17. maja 1986 tudi izzvalo prvo sodno preiskavo.
Takratni preiskovalni sodnik Sebastiano Sorbello pa se je po prvih uspešnih izsledkih zaradi nepričakovanih polemik z Novellijem odpovedal mandatu.
Po dveh letih so torej ponovno »obudili« zastarelo preiskavo, ki bo morda v prihodnjih mesecih res razkrila, kdo se je s takratno pogodbo na lahek način znatno okoristil. Poleg bivšega turinskega župana Novellija so prejeli obvestilo o sodnem postopku tudi bivši socialistični svetovalec za mestni promet Giuseppe Rolande, bivša svetovalca, komunist Giuseppe Chiezzi in republikanec Beppe Lodi, tedanji šef mestnega prevoznega podjetja inženir Ruggero Bertotti ter bivši delegat tovarne FIAT iz Savigliana inženir Renato Piccoli. Vsi so osumljeni dolgotrajnega nepravilnega uradnega poslovanja v privatne namene.
Obtoženi bivši turinski župan, ki je medtem postal komunistični poslanec, je pozitivno ocenil ponovno odprtje preiskave, saj bo na ta način, trdi Novelli, končno potrjena njegova nevpletenost v morebitno podkupovanje. Zdi se, da jenovemu preiskovalnemu sodniku že izročil sveženj »zani-mivega«gradiva.
Furlani množično v Gurk
VIDEM — Vse kaže, da se Furlani množično pripravljajo na romanje treh narodov v Gurk na Koroško, kjer bo 25. junija maševal papež Janez Pavel II. Romanje na Koroško pripravljajo skupno celovška, ljubljanska in videmska škofija za jubilej sv. Eme von Gurk, ki je patron avstrijske cerkve.
Geslo romanja je biblijski stavek "in oni bodo njegov narod", ki so ga prevedli v štiri jezike, kot bodo v štirih jezikih pozdravi in liturgija. Ob slovenščini, nemščini in italijanščini je prvič dobila v tej svečanosti prostor tudi furlanščina. In to je tem bolj pomembno, ker gre za svečanost, ki ji bo prisostvoval papež. Prav zaradi tega videmska škofija pritiska, da bi bilo furlansko zastopstvo čim bolj številno. Doslej se je za romanje prijavilo 1.500 vernikov.
Eksplozija v Arzamasu terjala že sto mrtvih
MOSKVA — Število mrtvih v eksploziji z razstrelivom natovorjenih vagonov na železniški postaji v Arzamasu je že naraslo na sto. To je sporočila včerajšnja Pravda, ki je posredno priznala, da bo lahko končni obračun še večji, ker je število pogrešanih "precejšnje". Glasilo sovjetske partije ne navaja števila pogrešanih, večji poudarek daje nesebičnim naporom reševalcev, ki se še vedno trudijo, da bi odstranili posledice tragične katastrofe. Med njimi je izrecno omenila pravoslavne duhovnike, ki so nemudoma prispeli na kraj nesreče, da bi tolažili preživele in ranjence ter poskrbeli za cerkvene pokope, kljub temu da je eksplozija poškodovala tudi njihovo katedralo. Tako pisanje zgovorno dokazuje, da sovjetske oblasti ne skrivajo več vloge, ki jo ima pravoslavje v sovjetski stvarnosti. Sadovi perestrojke postajajo torej vedno bolj očitni.
Pravda je tudi navedla, da sta se strojevodja in njegov namestnik čudežno rešila in da sta preiskovalcem izjavila, da nista vedela, kaj prevažata. Po podatkih tovornih listin naj bi bil v zadnjih treh vagonih manj nevaren eksploziv, ki ne zahteva tolikšne pozornosti pri prevažanju. Preiskave o podobnih pošiljkah so dokazale, da je to ustaljena praksa.
Reka Loara ni tako hudo onesnažena vodo pa še vedno dovažajo s cisternami
Prebivalstvu dostavljajo pitno vodo s cisternami
(Telefoto AP)
PARIZ — Zastrupitev reke Loare, v katero so se v četrtek po požaru tovarne kemičnih proizvodov Protex izlile velike količine strupenih snovi, ni tako vznemirljiva, kot je kazalo na začetku. Tako je izjavil včeraj predstavnik prefekture okrožja Indre et Loire, kjer so namestili posebni operativni center za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Zadnje analize so namreč pokazale, da je prisotnost fenola (to je izredno strupena snov, ki povzroča rakasta obolenja) v rečni vodi izredno majhna. Tudi onesnaženje spodnjega pritoka Loare Cisse ni tako hudo. Strupene kemikalije pa so hudo onesnažile zgornji pritok Loare, reko Bren-ne, na bregu katere je stala tovarna.
Čeprav strokovnjaki z optimizmom gledajo na razvoj dogodkov, pa je prebivalcem Toursa in osmih bližnjih občin seveda še vedno prepovedano piti vodo iz krajevnih vodovodov, kar dokazuje, da je položaj precej hujši, kot to skušajo pomirjevalno dokazovati oblasti.
Morilski raki v Evropi
LONDON — Malo znana vrsta velikanskih 'rakov-bogomoljk", katerih največja značilnost je nezmotljiv morilski nagon, ogroža evropska morja. 30 centimetrov dolgi raki so iz tropskih in subtropskih pasov namreč dospeli na naše plaže, kjer nemoteno napadajo tudi znatno večje ribe in rakovice. Raki se premikajo z izredno veliko hitrostjo — 30 centimetrov na sekundo — njihova napadalna tehnika pa je svojevrstna, saj svoje žrtve najprej onesvestijo z udarcem repa, nato pa jih razmesarijo.
Po mnenju londonskega strokovnjaka Paula Clarka so ti tropski raki na še nerazumljiv način prispeli do angleških in sredozemskih bregov. Prvotno so se verjetno nastanili pri morskih filtrih termoelektrarn, kjer so našli sebi primerno življenjsko okolje. Od tod pa so se začeli širiti v vode z zmernejšo temperaturo.
Nekateri strokovnjaki menijo, da ta vrsta rakov ne napada človeka, po Clarkovem mnenju pa so lahko zelo nevarni. Sam je navedel preizkus, ki ga je naredil z rakcem, dolgim šele šest centimetrov. Zaprl ga je v stekleno cev, ki jo je rak raztreščil z enim samim udarcem repa, »kot če bi lepo raščen in močen moški s pestjo raztreščil osem centimetrov debelo šipo,« je ugotovil Clark, ki je še dodal: »Mislim, da ni drugega morskega bitja, ki bi bilo tako napadalno.«
SZ na prvem mestu v vesoljski tekmi
RIM — Imenuje se Energija in je novi sovjetski vesoljski vektor, ki bo lahko ponesel v vesolje kar 100 tisoč kilogramov raznega materiala. Energija bo lahko prepeljal v bližnje vesolje sovjetski shuttle in velike montažne dele, ki pridejo v poštev pri gradnji večjih vesoljskih postaj.
Sovjetska zveza je na ta način odločno prehitela ameriško vesoljsko ustanovo NASA, ki ne preživlja prav lahkih trenutkov. Po tragediji ameriškega shuttla, ki je 28. januarja 1986 med vzletom nepričakovano eksplodiral, je NASA blokirala večino vesoljskih poletov. Ustanova iz Čape Canave-rala je medtem zašla tudi v hudo finančno stisko. Ameriška vlada še ni odobrila denarnih sredstev (več kot 11 milijard dolarjev) za leto 1989.
Bližnje vesolje je vsekakor že močno »obljudeno«. Sovjeti so leta 1982 razpolagali s 120 sateliti, leta 1987 pa je število teh naraslo na 150. Kar 90 odstotkov teh deluje le v vojaške namene. Dobro obveščeni krogi trdijo, da letno poleti iz treh sovjetskih vesoljskih baz kar 100 raket.
Kdo pa prednjači v vesoljskem tekmovanju v Evropi? Na prvem mestu je vsekakor Francija, ki je dosegla res zavidljive uspehe s serijo raket Ariane. Italija se ni izkazala, saj je iz baze San Marco v zadnjih treh letih poletelo le devet raket.
Gostilna DOLINA
NADJA In LUČANA — PADRIČE 59 - Tel. 226301
MESO NA ŽARU
DOMAČA KUHINJA - KOSILA - VEČERJE - MOŽNOST REZERVACIJE TAVERNE
m
Tržič (GO)
TRGOVINA in RAZSTAVA:
Ferro Julia
Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12
EDOARDO FURLANI sp,
TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200
—	kmetijski stroji vseh vrst
—	vsa orodja za obdelavo zemlje
-— stroji za obrezovanje grmičevja STIHL
—	motokopač ELHO
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut	«SAN DANIELE«	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«SAURIS»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«NAZIONALE» Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut	«MEC»	sušen	nad	7	mesecev
Pršut v kosih					
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.