List 19. Požlahtnitev zelenečih ameriških trt. (Spisal R. Dolenc.) Daudanes so sploh vsi vinarski strokovnjaki prepričani, da ni mogoče našega vinarstva drugače oteti trtni uši, nego če zasadimo vinograde iz nova s takimi vrstami ameriških trt, kakeršnih ne more uničiti, ter jih požlahtnimo s cepiči naših domačih vrst. Da bi se na Kranjskem to kar hitreje mogoče zgodilo, naročil je bil slavni deželni odbor pisatelju teh vrstic, da je spisal lani čisto kratek nauk o tem, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more unj&4k?j Malo knjižico z mnogimi slikami je slavni dežleljp^df ar\ 146 razdelil v več tisoč iztisih po deželi. Pisatelj je po-zvedoval potem ob raznih prilikah in po raznih krajih dolenjskih, kako sodijo vinarji o novem nauka, ali jim ugaja ali ne, ali se ga bodo poprijeli ali ne. Skoraj povsod so mu odgovarjali, da naš preprosti vinar tega nauka skoraj ne more zvrševati in da se ga najbrže ne bode poprijel. Najbolj se izpodtikajo nekateri ob njem, ker bi ne smeli v bodoče vsajenih ter požlahtnjenih trt nikakor več grobati. No grobanje je pa na Dolenjskem in ne manj na sosednem Štajerskem ravno najnavadnejše, reči smemo celo, tudi najvažnejše delo v običajnem vino-gradarstvu. Grobajoč zasajajo nove vinograde, kajti nihče ne zasadi na Dolenjskem novega vinograda takoj ob pričetku tako na gosto s trtami, kakeršnega si želi za bodoče, ampak navadno vsadi komaj 20 odstotkov vseh bodočih trt, in z mnogoletnim grobanjem zgoste se šele tako, da postane vinograd zadosti gost. Z grobanjem . nadomeščajo po Dolenjskem tudi gnojitev, kajti ako kaka trta v rašči ter rodovitnost opeša, pogrobajo jo in tako prisilijo, da se pomladi ter pomlajena zopet nekoliko let rodi. Da bi z grobanjem nadomeščali posamezne zastale ali izumrle trte, ali da bi celo nadomeščali napačne, nepravovrstne ali pa nerodovite (oprhle), to je na Dolenjskem še jako izjemno delo. Novo priporočano vinogradarstvo je preprostemu dolenjskemu vinarju tudi prenatančno, tako rekoč, pre-malenkostno. In tako je skoraj res za gotovo pričakovati, da se ga ne bode poprijel, ker je dozdanjega, kaj površnega, recimo kar naravnost, najprimitivnejšega vi« nogradarstva, osobito grobanja, dosti preveč vajen, večinoma pa tudi še dosti premalo inteligenten, da bi se kake nove reči hotel lotiti. Ker je pa dolenjsko vinogradarstvo vendar tako eminentnega narodnogospodar- Podoba 1. Podoba 2. Podoba 3. bilo konec. Dolenjci bi take trte po starem načinu za-sajaji, grobali in tako dalje. Toda dolenjsko podnebje je dosti premrzlo za take trte. Njim bi grozdje ne dozorelo nikdar, razen tako zvane jorkmadejre, katera pa ro-deva kaj majhne grozdičke, in vino je jako neprijetno dišeče, bolje rečeno, smrdljivo. Zato ne preo3taje Dolenjcem, kateri se čisto novega nauka ne morejo poprijeti, drugo, nego da se poprimejo tega le nasveta. Zasade naj vinograde z ameriškimi trtami, katere so proti uši popolnoma stanovitne, toraj najbolje z riparijo — ako tudi nič ne rode. Zasade naj jih pa dobro, to je ne površno, v celo plitvo prekopano zemljo, in, ako le mogoče, z gnojem, da hitreje dorastejo. Zasade naj jih tudi takoj tako gosto, da bode vsaj četrtina vseh bodočih trt takoj zasajena. Cez dve ali tri leta, kadar trte dovolj dorastejo, to je, kadar poženejo štiri ali še več krepkih mladik, požlahtne naj jih s tako zvano poletnjo ali zeleno požlahtnitvijo Podoba 4. Podoba 5. skega pomena in ker bi utegnilo v bodoče vsled napredovanja, in bodi si še tako počasnega, še veliko pomen-ljivejše postati: nikakor ne smemo dolenjskega preprostega vinarja samemu sebi prepustiti, ampak pomagati mu moramo. In pomagati mu utegnemo, če se okoristimo njegove dozdanje stare navade, priljubljenega mu grobanja. Podajmo mu nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih uš ne more uničiti, pa pridržimo vsaj nekoliho grobanje: in gotovo se bode prej poprijel novosti, ker jo bode veliko laglje razumel in torej tudi veliko lože zvrševal. Ako bi imeli na Dolonjskem dalmatinsko ali pa vsaj vipavsko podnebje, onda bi bila stvar pač lahka. Razširile bi se naglo take ameriške trte, katere so popolnoma proti trtni uši stanovitne ter tudi nepožlahtnjene rodevajo dobro, nesmrdljivo grozdje, in vseh težav bi in pažlahtnjene pogrobajo. Poletnja ali zelena požlaht-nitev je pa dvojna. Prva je tako zvana ogerska, imenuje se pa zato tako, ker je po mnogih krajih na Oger-skem pri popolnoma preprostih vinarjih (kmetih) uže od nekdaj v rabi. Ogri so namreč požlahtnjevali nerodovite ali slabo rodovite trte že sam Bog ve koliko let, predno se je pričela trtna uš, po tem načinu, in požlahtnjeae potem grobali, da so iz enega debla tri, štiri ali še več dobrih dobivali. Kar je preprostemu ogerskemu vinarju mogoče, storil bode lahko pač tudi naš dolenjski preprosti vinar. Zato poglejmo, kako je to ogersko požlahtnje-vanje. Okoli binkošti, kadar trtni poganjki toliko dorastejo, da niso več čisto zelnati skrajšaj jih do polovice. Vsak skrajšani poganjek razkolji potem tako, da seže razkol do polovice prve bunčice, na kateri je oko torej tako, kakor kaže to podoba št. 1. Cepič pripravi pa tako, kakor kaže to podoba št. 2., namreč iz bunčice naredi topastozagozdico.Ako jo naposled zatakneš v razkol ter s kakim vezivom (bombažem, liko) tako povežeš, kakor kaže to podoba št. 3., pa je požlaht-nitev gotova. Izpona-ša se ta način prav rad, ter trta požene že prvo leto 30 do 40 % dolge mladike. Takoj prvo leto po- grobaš lahko po-žiahtnjene trte na jesen, tako da da vsak cepič po eno trto. Paziti pa moraš dobro, da ne pride cepič pod zemljo, ker sicer se ukoreniči, in trtna uš ga lahko, ako ne ravno ugonobi, pa vsaj močno oslabi. Druga poletnja ali zelena požlahtnitev je tako zvana kopulacija g. Hermana Goetbe-ja, Na ta način je požlahtnjevati meseca maja, in sicer tako le. Cepič prerezi, kar le mogoče na pošev, skozi eno bunčico (podoba št. 4.). Takisto na pošev prerezi tudi skozi eno bunčico poganjek ameriške trte (podoba št. 5.). kateri pa mora tako debel biti kakor cepič. Oba dela zloži skupaj ter ju z vezivom prav močno povež;. Da po- 147 Podoba 7. žlahtnitvi ne škodi solnčni pripek, dobro je okoli nje en trtni list oviti ter ga povezati (glej podobo št. 6.). Podoba št. 7. kaže štiri tedne staro požlahtnitev. Ta po-žlahtnitev je odločno še laza mimo prve in izponese se tudi tako rada, da med 100 požlahtnitvami se jih komaj 20 ne prime. Tako trdi vsaj g. Herman Goethe sam, kateri je ta način baje izumil, uporabljal ter priporočal. Požlahtnjene trte je pogrobati takoj na jesen. Več nego enkrat seveda ni smeti trt grobati. Ako se Dolenjci tudi te zasaditve in požlahtDitve ameriških trt ne bodo po-poprijeli, potem jim pač ni mogoče pomagati. Podoba 6.