itevilka j APRIL locS
Prireditev ob materinskem dnevu
Prireditev ob materinskem dnevu
A Vida Pirc
Po mnenju nekaterih strokovnjakov ima praznovanje materinskega dne poganske korenine. V sodobnem času praznovanje izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. Pri nas se po drugi svetovni vojni zaradi komunističnega vpliva praviloma ni praznoval, danes pa iz leta v leto pridobiva na veljavi. Praznujemo ga 25. marca, na dan Marijinega oznanjenja.
Materinstvo je najpomembnejše človeško poslanstvo, s čemer je poskrbljeno za reprodukcijo in ohranitev človeške vrste. Postati in biti mati je za vsako žensko dogodek, ki ga težko izrazimo z besedami. Materinstvo je bistvena lastnost ženske, tako kot je bistvena lastnost moškega biti oče.
Mati je prva vzgojiteljica svojemu otroku, nauči ga ne samo hranjenja in oblačenja, pač pa tudi čustvenega dojemanja bližnjih in okolice. Srce vsake matere vzdrhti od veselja, ko pri svojem otroku odkriva vedno nova znanja.
Tako ponosne in polne pričakovanja so bile mamice otrok, ki so pod mentorstvom šolskih učiteljic pripravili prireditev prav zanje. Točke sicer niso bile neposredno navezane na materinski dan, je pa razveseljiv že sam namen prireditve. S pesmijo Šola, naš si ponos, je pevski zbor živahno pričel prireditev. Sledil je nagovor župana Braneta Podborška vsem materam in ženam, v katerem je izpostavil materinstvo kot najpomembnejše človeško poslanstvo. Če bomo hoteli kot majhen narod obstati, se moramo tega zavedati že danes in spremeniti miselnost ter odnos do tega vprašanja. Občina v okviru svojih zmožnosti podpira družine z več otroki. Na odru so se izmenjavali otroški in
mladinski pevski zbor, z recitalom so nastopili mlajši dečki, manjkal ni niti nastop rock skupine s pogumno in obetavno pevko, ki je pela kar v angleščini. Vzdušje je ob glasni glasbeni spremljavi razvnel plesni nastop gimnastične skupine. Med temi točkami so dogajanje na odru popestrili učenci višjih razredov s krajšimi skeči na temo Ljubezenske izjave, To je norišnica, Zakaj je bil Krpan Slovenec in Postelja ni gledališče ter tako na šaljiv način izpostavili svojo najstniško problematiko.
Filmsko glasbo so si za svoj nastop izbrale mlajše plesalke plesne skupine. Nastopili so tudi mladi perspektivni instrumentalisti, gojenci glasbene šole. Prisluhnili smo nežni melodiji flavt, dva korenjaka sta zaigrala na klarinet, ob spremljavi harmonike - tega nepogrešljivega instrumenta, pa so učenci zapeli pesem Rastejo v strmi gori.
V minule čase so nas popeljale mlade pastiričke, ki so obudile staro govorico in pokazale, kako so si otroci včasih krajšali prosti čas, če so ga sploh kaj imeli. Če jim je za igro pogosto zmanjkalo časa, pa so ga vedno našli, da so skupaj kaj lepega zapeli. Tako kot so zapeli nam Sijaj, sijaj sončece. Evrovizijska pesem Tih deževen dan je tako navdušila starejše učenke, da so nam jo zapele. S pesmijo Sinji galeb pa je pevski zbor zaključil prijetno prireditev. Učenke so ob koncu v znak pozornosti vsem materam in ženam ob materinskem dnevu razdelile tulipanove cvetove.
Materinski dan in dan žena
Milijon je zvezd na nebu, vsa noč je pozlačena, milijon je ptic, milijon cvetlic, a mamica je samo ena.
To je misel, zaradi katere smo v petek zvečer, 21. marca, povabili v gasilski dom v Repnjah vse mame, babice, tete, sestre, skratka vse ženske iz Repenj in Dobruše, ki sta jim namenjena praznika materinski dan in dan žena. Čeprav je bil veliki petek in so ženske pripravljale dobrote za veliko noč, je prišlo kar nekaj mam in babic. Naši otroci, vnuki in hkrati tudi gasilci so jim pripravili kratek program. Slišale so lahko, kakšna je mama - na šaljiv način, kaj nas je mama naučila in kaj nam pomeni. Niso pa nam manjkale tudi pesmi, ples, skeč in harmonika.
Mame so bile vesele, da so lahko prišle. Že dolgo ni bilo nobene prireditve, namenjene njim, zato smo jih malo posladkali in obdarili z rožico. Na koncu smo z njimi še malo poklepetali, zato so z nasmehom na obrazu zapustile dvorano -to pa je bil naš cilj, ki si ga bomo zastavili tudi v prihodnje.
PGD Repnje - Dobrusa
Uvodnik
Cvetke, take in drugačne, sestavljajo veseli "puseljc"
Alenka Jereb
Vsako pomlad nas razveselijo drobne cvetke in cvetlice, ki plaho pokukajo na plan ter privabijo radost in veselje na nase obraze. So drobne cvetke, ki cvetijo na travnikih in obronkih gozda, in so cvetlice, ki se bahato ponujajo na okrasnih vrtovih in gredicah. Katera je lepša in katera je boljša, se sprašujejo ljudje in vsak s svojega zornega kota ocenjujejo lepoto, ki nam jo je podarila narava. Eni prisegajo na tiste najlepše samonikle rožice, ki se v neokrnjeni naravi upirajo mrazu, vetru in muhastemu vremenu ter svoje cvetke obračajo proti soncu v lepih pomladnih jutrih in še toplejših sončnih dneh. Drugim so bolj po meri tiste gojene, z umetnimi gnojili skrbno negovane, nadzirane rožice, kajti le take bodo po njihovem prepričanju vredne svojih občudovalcev. Spet tretjim so najbolj všečne besedne rožice, ki kar same spontano priletijo iz ust, enkrat pogumno, drugič plašno, se nas dotaknejo tako ali drugače in odhitijo drugam. Res, da je pomlad še na začetku, da je še mlada, pa vendar tovrstne cvetke in cvetlice zadnje čase švigajo kot kakšne čebelice, ki pikajo z želi.
Posebno cvetko, ki je marsikoga "popikala", nam je poslala naša preljuba državica. Odmere dohodnine so tokrat učinkovale
kot pravi "balzam za dušo", v navednicah seveda, zato pa bodo v prihodnje najbolj "popikale" tiste cvetke, ki jih bodo občudovalci hitrih nog pridelali s pritiskom na plin. Pa naj še kdo reče, da za nas država dobro ne poskrbi! Vsako pomlad nam pošilja šopek najlepših cvetk, da pa je "pušeljc" še bolj očarljiv, pa poskrbimo tudi sami.
Tudi naši najmlajši so se z rožico spomnili svojih mamic in ostalih žena. Prisrčno praznovanje smo zabeležili v gasilskem domu v Repnjah in na osrednji prireditvi ob materinskem dnevu v Vodicah. Veselilo in prepevalo se je tudi na občnem zboru upokojencev, kjer je vsa dvorana s pesmijo voščila trem parom zlatoporočencev. Slika vam pove vse, recept za dolgo srečno skupno življenje pa dobite pri slavljencih. Tudi naše stalne rubrike so tokrat pomladno obarvane, ravno tako napovedniki
prireditev. Povabljeni ste na čistilno akcijo, ki se bo odvijala ob mednarodnem dnevu zemlje, kot tudi na poligon varne vožnje motoristov. Prikazana bo varna, primerno hitra in zanesljiva vožnja ljubiteljev dvokolesnikov, prav gotovo pa vam bodo inštruktorji postregli tudi s priročnimi nasveti. Če pa bi radi oblekli narodno nošo in obiskali najrazličnejše prireditve, se pridružite Društvu ljubiteljev narodnih noš na njihovem občnem zboru. Zasedali so tudi svetniki. Občinski svet je na zadnji seji obravnaval in potrdil predlagan proračun, zato smo od župana želeli izvedeti, katere investicije bodo s proračunskim denarjem izvedene letošnje leto. To in še marsikaj zanimivega smo vam pripravili v tokratni številki.
Lepo pomlad, naj vas razveseljujejo samonikle cvetke, ki jih ne morejo zlomiti mrzle aprilske sape.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Barbara Nahtigal / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: april 2008 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Prireditev ob materinskem dnevu	URE
Uvodnik
Občinska uprava poroča:
9. čistilna akcija v občini Vodice, Čistilna akcija, Odvoz kosovnih odpadkov in zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov, Kako učinkoviti smo pri rabi električne energije?, Javno naznanilo
Seje:
15. seja Sveta zavoda, 12. seja Občinskega sveta, 13. seja Občinskega sveta
Družbene dejavnosti:
Zimska šola v naravi, Revija pevskih zborov, Turizem in vrtec
Intervju
Društva:
4. pohod na Kališče, Novim akcijam naproti, Varno v promet - policijska izkušnja kot nasvet, Obiskala sem tečaj gorenjske narodne noše, Pridružite se nam na občnem zboru narodnih noš, Prvomajska budnica
Kultura:
Knjige so še vedno "in" Zdravilne rastline: Regrat Vrtnarski kotiček: Presajanje Pisma bralcev: Prometni znaki Črna kronika
Otroški kotiček
Oglasi:
Filc Mengeš, Jeraj, Frizerstvo Nada
Polna dvorana, zadovoljni obrazi in čestitke zlatoporočencem
Občinska uprava:
-	ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro,
-	ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.
Uradne ure župana:
v sredo od 15. do 17. ure.
Vložišče:
vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
-	lokacija:
občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah;
-	naročanje strank:
vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefonski številki (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice);
-	uradne ure:
po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami
(obvezna predhodna prijava).
Petrol Plin, d.o.o.
-	informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Marjan Jakolin, tel. (041) 371 655), http://www.petrol.si/index.php? sv_path=i22,246,260,400;
-	dežurna terenska služba: tel. (040) 679 344.
Zavod za gozdove Slovenije
- Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice:
uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel. (041) 657 224).
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, in sicer vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, po predhodnem dogovoru na telefonski številki (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Javno podjetje Komunala
Vodice, d.o.o.
-	poslovanje s strankami: uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro;
-	dežurna terenska služba: tel. (031) 342 967 (Prenova - Gradbenik, d.o.o.).
Elektro Ljubljana, d.d.
-	DE Ljubljana - okolica, Nadzorništvo Črnuče: uradne ure v prostorih nadzorništva, Cesta 24. junija 1, Črnuče, in sicer vsak ponedeljek med 8. in 11. uro ter vsako sredo med 8. in 10. ter 14. in 16. uro (tel. (01) 537 14 55,
fax (01) 561 36 73);
-	dežurna terenska služba: tel. (031) 319 956;
-	obvestila o načrtovanih odklopih električne energije: http://www.elektro-ljubljana.si/default.cfm?Jezik=Si &Kat=0205.
Upravna enota Ljubljana
- Krajevni urad Vodice: uradne ure v prostorih krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1), in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro in ob petkih med 8. in 13. uro.
Čistilna akcija, odvoz kosovnih odpadkov in zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov
Stojan Tadej Smerkolj, univ. dipl. inž. geod.
Pomlad je tu in treba je počistiti okolico - ne samo pred svojim pragom, ampak tudi širše: ob cesti, na travniku, v gozdu, vodotoku. Ne boste verjeli, kaj vse ljudje zmečejo stran in kje potem vsa ta navlaka najde svoje mesto: na žalost tudi tam, kamor ne spada. Torej z aprilom 2008 začenjamo čistilne akcije, ki se bodo nadaljevale z majskim odvozom kosovnih odpadkov, julijskim odvozom gospodinjskih nevarnih odpadkov ter novembrskim odvozom kosovnih in nevarnih gospodinjskih odpadkov.
I. V soboto, 19. aprila, bo v občini Vodice potekala 9. tradicionalna spomladanska čistilna akcija
Kot vsako pomlad, tudi letos v občini Vodice načrtujemo spomladansko čiščenje okolice. Za boljšo izpeljavo spomladanske čistilne akcije pozivamo vsa društva in organizacije, s katerimi bomo skupaj izvajali čiščenje, da bomo za odvoz uporabljali Snago, d.o.o., kontaktna oseba pa bo Stojan Blatnik (tel.-. (01) 477 96 32, gsm-051/373 427, e-mail- stojan.blatnik@snaga.si). Za sprejem odpadkov na Odlagališče Barje je dogovorjen enak postopek kot v lanskem letu, in sicer je treba ob vsakem dovozu odpadkov na Odlagališče predložiti s strani Občine Vodice potrjeno naročilnico in obrazec UOD - OB0021 - Evidenčni list o ravnanju z odpadki Snaga. Plačnik odlaganja odpadkov je Občina Vodice. V prihodnje upamo, da bomo pridobili donatorska sredstva - poziv lokalnemu gospodarstvu, ki bi finančno akcijo tudi pokrilo.
Priprava odpadkov za prevzem na Odlagališču Barje
Med odpadki ne sme biti nevarnih odpadkov. npr. barv, lakov, lepil, umetnih smol, kislin, lugov, kemikalij, baterij in odpadkov, ki
vsebujejo živo srebro ... Odpadke je treba pri zbiranju in natovarjanju ustrezno sortirati, tako da jih voznik oziroma spremstvo na odlagališču odloži na ustrezno mesto za posamezne vrste odpadkov, ki gredo v predelavo in ponovno uporabo.
-	čisti les (leseni kosi zaradi nadaljnjega mletja ne smejo vsebovati kovinskih delov);
-	kovinski odpadki (nikakor ne zavrženih avtomobilov in njihovih delov);
-	gospodinjski aparati;
-	papir oz. morebitni kartoni;
-	steklo;
-	televizorji, računalniška oprema, monitorji;
-	preostali odpadki, ki se bodo odlagali v odlagalno polje, lahko vsebujejo le minimalne količine sekundarnih surovin. lesa, kovin, papirja, lepenke, stekla, polietilenske folije in odpadne elektronike.
Akcija "Očistimo naš kraj" naj se torej začne z upanjem, da bi bilo vsako leto manj odpadkov v naravi in bi svoje mesto našli v ločevalnih posodah na eko otokih.
II. Odvoz kosovnih odpadkov v občini Vodice v letu 2008
Odvoz kosovnih odpadkov se bo po posameznih vaseh izvajal po naslednjem razporedu.
sreda, 7. maj
Vodice, Dobruša, Repnje, Dornice, Torovo, Zapoge, Benk
četrtek, 8. maj
Bukovica, Utik, Koseze, Polje, Skaručna, Vojsko, Povodje, Sinkov Turn, Selo, Vesca
sreda, 19. november
Vodice, Dobruša, Repnje, Dornice, Torovo, Zapoge, Benk
četrtek, 20. november
Bukovica, Utik, Koseze, Polje, Skaručna, Vojsko, Povodje, Sinkov Turn, Selo, Vesca
Izvajalec odvoza bo Snaga, d.o.o., ki
sporoča, naj se kosovni material zloži poleg posod za ostanke odpadkov in se ga razvrsti glede na vrsto (kovine, les ...), saj na odlagališču končajo le za nadaljnjo predelavo neuporabni odpadki. Kosovne odpadke- pohištvo, oblazinjeno pohištvo, preproge, kopalniško opremo pripravite najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom odvoza. Morebitna vprašanja ali reklamacije sprejemajo na telefonsko številko (01) 477 96 30 in (01) 477 96 67, vsak delavnik med 8. in 14. uro.
III. Zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in odvoz s premično zbiralnico v občini Vodice v letu 2008
Zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in odvoz s premično zbiralnico se bosta izvajala izključno na dveh lokacijah.
ponedeljek, 7. junij
parkirišče pri Občini Vodice
torek, 8. junij
parkirišče pri trgovini v Utiku
ponedeljek, 3. november
parkirišče pri Občini Vodice
torek, 4. november
parkirišče pri trgovini v Utiku
Nevarne odpadke lahko torej dvakrat letno odlagamo v premično zbiralnico - zabojnik, in sicer na zgornjih lokacijah, določenih za prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Na vsaki lokaciji zabojnik ostane en dan, prevzem odpadkov pa izvede usposobljeni predstavnik podjetja Snaga. Med nevarne odpadke sodijo na primer barve in topila, akumulatorji, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva ter zdravila. Ker vsebujejo snovi, ki so nevarne okolju, je zelo pomembno, da te odpadke odvržemo v posebno zbiralnico. Ne igrajmo se torej z nevarnimi odpadki.
9. čistilna akcija v Občini Vodice
v soboto, 19. aprila 2008, z začetkom ob 9. uri
Skrb za čisto in urejeno okolje je ena od pomembnih nalog slehernega posameznika.
Idealno bi bilo, da skrb za okolje ne bi bil le osamljen klic slabe vesti, temveč sestavni del posameznikovega življenja. Če je ta skrb privzgojena otroku, je pot do varovanja okolja v odraslih letih toliko lažja.
Že osem let Občina Vodice v sodelovanju z društvi organizira čistilno akcijo na našem območju. Namen organiziranja čistilne akcije je, da tudi sami prispevamo svoj delež k čistejši okolici; da očistimo naravo, saj je onesnažena z odpadki, ki ne sodijo tja.
Zbirna mesta:
-	Vodice (pred stavbo Občine Vodice),
-	Zapoge, Dornice, Torovo (pred gasilskim domom v Zapogah),
-	Repnje, Dobrusa (pred gasilskim domom v Repnjah),
-	Polje, Skaručna, Povodje, Vojsko (pred gasilskim domom v Polju),
-	Utik, Bukovica (pred gasilskim domom Utik - Bukovica),
-	Selo, Koseze, Sinkov Turn, Vesca (pred gasilskim domom v Kosezah).
Za udeležence bodo zagotovljene vrečke za smeti in rokavice, po končanem čiščenju pa malica.
Vse občane naprošamo, naj nam sporočijo lokacije, kjer se nahajajo večje količine smeti, na telefonsko številko (01) 833 26 10.
Vljudno vabljeni v čim večjem številu!
Župan Občine Vodice Brane Podboršek
Kako učinkoviti smo pri rabi električne energije?
Pričnimo bolj odgovorno ravnati z električno energijo
Spremenjen urnik energetskega svetovanja ENSVET v Vodicah
Matjaž Eržen, univ. dipl. inž. str., energetski svetovalec ENSVET
Račun za električno energijo je sestavljen iz dveh delov> stalnega mesečnega prispevka za moč, ki je neodvisen od porabe električne energije in ga določa priključna moč varovalk, in iz spremenljivega dela, ki je odvisen od porabljene električne energije in se obračunava eno- (ET) ali dvotarifno (VT/MT). Slednja cena je sestavljena iz trošarine, cene za uporabo omrežij in cene za samo električno energijo.
Stalni del
Prispevek za moč je razvrščen v tri stopnje:
1.	Osnovna oskrba I. - obračunska moč je 3 kW (2,38 eurov/mesec),
2.	Osnovna oskrba II. - obračunska moč je 7 kW (5,56 eurov/mesec),
3.	Osnovna oskrba III. - obračunska moč je 10 kW (7,94 eurov/mesec).
V zvezi s priključno močjo velja dodati, da številna gospodinjstva uporabljajo
Poleg ostalih energentov se v zadnjem času počasi, a vztrajno dvigajo tudi cene električne energije. In glede na stanje trga z električno energijo se menda rast cen za gospodinjske uporabnike pri nas še sploh ni prav začela. Čas je torej, da pričnemo z njo ravnati bolj odgovorno in jo učinkovito uporabljati.
Če želimo varčevati z električno energijo, moramo najprej razumeti, kaj in kako sploh plačujemo na položnici za električno energijo. Poglejmo.
močnejše glavne varovalke, kot jih v resnici potrebujejo. Precej je namreč takih lastnikov hiš, ki so se pred nekaj desetletji ogrevali z elektriko (npr. s termoakumulacijskimi pečmi) in so tedaj potrebovali večjo moč. Danes, ko se že dolgo ne ogrevajo več na ta energetsko potraten način, pa še vedno plačujejo višjo priključno moč, kot je potrebno. Predvsem to velja za najmočnejši razred - osnovno oskrbo III. stopnje. Kdor ne uporablja
nobenih zares velikih oz. močnih porabnikov električne energije (moč nad 2 kW) in ima dobro razporejen odjem po posameznih fazah, načeloma lahko brez kakršne koli škode za delovanje električnih porabnikov zamenja varovalke s šibkejšimi - 3x25 A se da namestiti npr. s 3x20 A, kar ga bo že uvrstilo v razred Osnovne oskrbe ll z obračunsko močjo 7 kW; to pa pomeni mesečno znižanje položnice za 2,38 eurov. Za zamenjavo varovalk se je treba obrniti na pristojno elektrodistribucijsko podjetje in se pozanimati, kako je z menjavo. Glede na podatek podjetja Elektra Ljubljana, ki na svoji spletni strani (http>//www.elektro-ljubljana.si/default.cfm?Jezik=SiSKat=090i 04) opisuje različne možnosti prehodov med oskrbami različnih stopenj, se strošek zgoraj omenjene menjave varovalk povrne s prihranki pri plačevanju rednih računov že v približno dveh letih.
Spremenljivi del
Drugi del stroškov na položnici pa je odvisen neposredno od porabe električne energije. Porabljena električna energija je zmnožek moči odjema električnega porabnika oz. naprave in časa njegovega delovanja. Pri ugotavljanju velikih porabnikov je torej treba biti pozoren na tiste električne porabnike, ki imajo bodisi veliko priključno moč (praviloma so to taki ali drugačni grelniki - npr. kaloriferji, bojlerji, pralni in pomivalni stroji, električne kuhalne plošče ipd), in pa take, ki so v pogonu veliko časa in kljub ne posebej veliki moči kumulativno porabijo veliko energije. Ti slednji so običajno bolj skriti kot prvi, saj dostikrat uporabnik nanje ni posebej pozoren. To so lahko t. i. 'stand by' porabniki (torej naprave, ki so neprestano priključene na električno omrežje in dejansko porabljajo električno energijo tudi v stanju pripravljenosti, ko jih v resnici sploh ne potrebujemo, npr. TV ali osebni računalnik) ali pa taki, ki jih neprestano potrebujemo in se sami pogosto vklapljajo in izklapljajo (npr. hladilnik, hladilna skrinja). 'Stand by' porabniki so običajno problematični pri napravah, starejših od treh let. Načeloma velja, da je dopustna 'stand by' poraba i W električne moči. To pomeni slabih 9 kWh električne energije na leto oz. strošek 0,8 eurov/leto (upoštevana je trenutna srednja cena električne energije med višjo in nižjo
tarifo). Nekateri potratni 'stand by' porabniki pa lahko celo presežejo električno moč 10 W, kar torej pomeni letni strošek 10 eurov in celo več samo za napajanje stanja pripravljenosti. Poraba drugih naprav pa je precej odvisna od njihove energetske učinkovitosti. Danes je pri vseh novih gospodinjskih aparatih na voljo tudi podatek o porabi električne energije za neko standardno uporabo, kar omogoča primerjavo med različnimi aparati in znamkami. Pri tem velja kupovati vsaj razred A energetske učinkovitosti, v zadnjem času pa so dostikrat na voljo že tudi učinkovitejše naprave A+ in A++. Tako npr. Gorenje za dva svoja modela majhnih hladilnikov navaja podatek, da prvi, manj varčen (razred B) hladilnik, porabi 274 kWh/leto, med tem ko primerljivo velik model energijskega razreda A porabi le 142 kWh/leto električne energije. Razlika je kljub le enemu razredu slabšemu aparatu kar 132 kWh/leto oz. pri trenutni srednji ceni električne energije 12 eurov/leto oz. vsak mesec 1 euro!
Sorazmerno velik porabnik je tudi neprestano vključen osebni računalnik, ki porabi skupaj z monitorjem približno 110 W, kar v enem letu pri neprestanem delovanju pomeni 963 kWh elektrike oz. letni strošek 86 eurov. Take porabnike je torej še kako smiselno izklapljati, če jih ne potrebujemo.
Proizvodnja električne energije ima vplive na okolje
Električna energija je najbolj dragocena oblika energije, ki jo poznamo. Čeprav se današnjemu človeku vse prevečkrat zdi samoumevna, ni prav, da je tako. Njena proizvodnja ni poceni in ima številne negativne vplive na okolje, zato je še toliko bolj smiselno, da z njo ravnamo odgovorno in jo uporabljamo na učinkovit način. Pri tem pa vsaka prihranjena kilovatna ura šteje, saj je povprečna emisija ogljikovega dioksida (CO2), ki je bil v letu 2006 izpuščen v ozračje v Sloveniji za proizvodnjo električne energije, znašala 0,673 kg za vsako kWh električne energije. Emisija zastarelih slovenskih termoelektrarn, ki predstavljajo največji delež domače električne energije, pa je kar 1,2 kg CO2/kWh. Za primerjavo - človek v enem dnevu 'proizvede' okrog 1 kg CO2. Če si podrobneje ogledamo svoj račun za električno energijo, bomo hitro ugotovili,
da že samo s svojo porabo elektrike doma povzročamo nekajkrat več toplogrednih izpustov kot s svojim dihanjem. Ravnajmo torej odgovorno in električno energijo uporabljajmo učinkovito. Za ogrevanje uporabljajmo druge energente, saj bomo na ta način naredili uslugo tudi okolju, v katerem živimo. Ogrevanje z električno energijo se namreč kljub temu, da se morda včasih zaradi slabe in nerazumljive politike države, ki dopušča nenavadne cenovne anomalije energentov, zdi poceni, v resnici pa je drago in predvsem neperspektivno. Glede na okoljsko in energetsko politiko Evropske unije, katere del vedno bolj postaja tudi Slovenija, bodo v ceno električne energije vse pogosteje vključeni tudi t. i. eksterni stroški, to pa so stroški, ki jih njena proizvodnja povzroča okolju. In to bo spet razlog več za novo podražitev ...
Energetsko svetovanje v Vodicah
Zaradi zelo spremenljivega obiska občanov bo odslej energetsko svetovanje ENSVET v Vodicah potekalo nekoliko drugače. Svetovanja ne bo več vsako tretjo sredo v mesecu, pač pa bo energetski svetovalec svetoval po potrebi. Obvezne prijave za energetsko svetovanje bo še naprej zbiralo tajništvo občinske uprave na tel. (01) 833 26 10, natančen datum svetovanja pa bo potem določen naknadno po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
[lnriajsiLatesitii 4K, 1000 jgbljam, Slnveiiij:i telefon: [01)47 &7 400 • teIcfabs: (01) 47 S7 422
Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
J A V N I M N A Z N A N I L O M
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice in okoljskega poročila
i.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
1.	dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Trojane - Vodice, ki ga je pod številko projekta 5628 aprila 2008 izdelal LUZ d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta);
2.	povzetka za javnost;
3.	okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje, ki ga je pod številko 5778 v oktobru 2005 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, v sodelovanju z IBE d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo),
4.	utemeljitev predlagane trase in
5.	strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 12. maja do 12. junija 2008 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica,
-	v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska 2, Domžale,
-	v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
-	v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš,
-	v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda,
-	v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
III.
Javne obravnave bodo potekale:
-	22. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg, 1, Lukovica,
-	2. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v Modri sobi, Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale,
-	3. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš,
-	3. 6. 2008 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
-	5. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda,
-	5. 6. 2008 s pričetkom ob 17.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 12. junija 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključne besede "DPN za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice".
Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo občinam Lukovica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Komenda in Vodice.
Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR
15. redna seja Sveta
zavoda
4. 3. 2008
Alenka Jereb
Osrednja točka tokratne seje je bila namenjena obravnavi letnega poročila; podana so bila poročila inventurne komisije ter poslovno in računovodsko poročilo. V nadaljevanju so se člani Sveta zavoda seznanili z učnim uspehom v prvem polletju. Sledila je ocenitev delovne uspešnosti ravnateljice, ki jo mora Svet zavoda vsako leto na novo oceniti. Podana
je bila tudi ocena povečanja stroškov poslovanja vrtca kot samostojnega pravnega subjekta, ki bo služila kot podlaga za obravnavo te točke na Občinskem svetu. Podane so bile tudi osnovne informacije o vpisu prvošolcev in malčkov predšolske vzgoje za šolsko leto 2008/2009. Za naslednje šolsko leto je vpisanih 57 prvošolcev, od tega 10 v PS Utik,
prispelo pa je tudi 55 novih vlog za vpis v vrtec. Na Podružnični šoli Utik je prvi roditeljski sestanek predviden že v marcu, kjer bodo starši s strani vodstva šole dobili osnovne informacije o organizaciji pouka v naslednjem šolskem letu. Beseda je tekla tudi o porastu vandalizma v okolici šole in vrtca ter možnosti njegovega omejevanja.
12. redna seja Občinskega sveta
19. 3. 2008
Alenka Jereb
Svetniki niso izglasovali pokritja izgube Javnega prometa LPP, ki je nastala na relaciji Vodice-Ljubljana
Prva obravnava Odloka o proračunu Občine Vodice
Pred prvim branjem in obravnavo Odloka o proračunu za letošnje koledarsko leto je župan svetnike seznanil z dopisom, ki je bil s strani Sveta ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Holding Ljubljana, poslan na Občino Vodice. Ta je vse primestne občine, vključno z našo, pozval, da pokrijejo izgubo, ki je nastala pri dejavnostih medkrajevnega linijskega prevoza, ki ga izvaja Javno podjetje LPP. Iz finančnega poročila za leto 2007 je razvidno, da je pri izvajanju avtobusnih prevozov potnikov med Ljubljano in Vodicami nastala izguba v višini 90.359 eurov. V razpravi je bilo slišati vrsto pobud in razmišljanj, kako izboljšati avtobusno povezavo med omenjenima krajema. Eni so bili mnenja, da je država zakonsko dolžna pokriti izgubo, drugi so se nagibali k temu, da naj bi jo pokril prevoznik, zato predloga o pokritju izgube s strani Občine Vodice niso potrdili. V medsebojnih nadaljnjih dogovorih med MOL in ostalimi občinami bo treba poiskati ustrezne rešitve, ki bodo zadovoljile obe strani. Sledilo je poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata v preteklem letu, ki ga je podala vodja inšpektorata, Irena Karčnik. V naši Občini je bilo vodenih 46 novih in 10 starih zadev, prenesenih iz leta 2006.
Največ zadev je bilo obravnavanih s področja nadzora nad občinskimi cestami, gradnjo, nasipavanjem in živimi mejami. Na področju prekrškovnih postopkov je bilo izdanih 34 obvestil, 20 plačilnih nalogov, osem poizvedb pravnim osebam, 11 plačanih glob, pet pa jih je bilo poslano v izterjavo DURSU. Glede na podano poročilo naj bi v letu 2008 poskušali vzpostaviti sistematični inšpekcijski nadzor predvsem na področju kontrole skladnosti in ustreznosti živih mej v varovalnem pasu javnih cest, kontrolo vključenosti v sistem zbiranja komunalnih odpadkov ter vključenosti v sistem odvajanja padavinskih in komunalnih voda. Pristojnosti pa se bodo razširile tudi na meritve hitrosti prometa, tako na občinskih kot državnih cestah. V razpravi je bilo zaslediti željo o medsebojni uskladitvi občinskih odlokov med občinami, spregovorili pa so tudi o težavah delovanja in nadzora inšpektorata v posameznih situacijah.
Najdlje so se pomudili pri obravnavi osnutka proračuna za leto 2008. Kot je povedal župan, načrtujejo 5.156 eurov prihodkov in nekoliko več odhodkov, zato zaradi začetka izvajanja nekaterih novih investicij, ki so izrednega pomena za
izboljšanje življenjskih pogojev občanov, načrtujejo 820.359 eurov zadolžitev. Iz omenjenih sredstev nameravajo zgraditi zbirni center za ravnanje z odpadki, pripravo dokumentacije za čistilno napravo Skaručna in glavni povezovalni kanal Vodice-Skaručna, izgradnjo fekalne kanalizacije v nekaterih delih Vodic in sočasno izgradnjo infrastrukture na omenjenem območju, prenovitev vodovoda Repnje-Polje ter izgradnjo in obnovo krvavškega vodovoda. Del sredstev namerava Občina pridobiti tudi iz strukturnih skladov in evropskih sredstev preko združenja 18 gorenjskih občin -GORKI. V razpravi je bilo zaslediti veliko nasprotovanje nekaterih svetnikov, ki se niso strinjali z zadolževanjem, slišali smo tudi očitke glede netransparentnosti nekaterih podatkov, neučinkovitosti in slabe gospodarnosti Občine. Beseda je ponovno tekla o Projektu 21, o nujnosti izgradnje čistilne naprave, o delovanju Iniciativnega odbora za prestavitev čistilne naprave, delovanjih posameznih odborov, razporeditvi sredstev na posameznih proračunskih postavkah, neobjektivnosti novinarjev ... Za potrditev osnutka proračuna je glasovalo osem svetnikov, pet jih je bilo proti.
13. redna seja Občinskega sveta
31. 3. 2008
Alenka Jereb
Dolga seja, ki je prinesla sprejetje proračuna za leto 2008, novo ceno storitve pomoči družini na domu, potrditev Letnega programa JP Komunala Vodice za tekoče leto ter začasne ukrepe za zavarovanje območja urejanja prostora na območju ŠS14/2 in ŠO14/1.
Nabito polna sejna soba in vroče razprave so v peturnem dogajanju v sejni sobi prinesle že prej omenjene rezultate. Najobsežnejša točka dnevnega reda je bil predlagan proračun, ki je tudi letos investicijsko bogato naravnan. Jabolko spora in razhajanja mnenj je zadolževanje in nekatere investicije, za katere Občina nima dovolj lastnih sredstev, namerava pa jih pridobiti iz kohezijskih in evropskih skladov. Skozi celo razpravo so se vila vprašanja o potrebnosti in nepotrebnosti posameznih projektov, o virih financiranja, varčevanju in smiselnosti zadolževanja, oziroma za katere investicije se zadolževati in za katere ne. Ob koncu razprave je o potrebnosti tako naravnanega proračuna spregovoril še župan Podboršek, o primernosti gradiva za sprejem pa tudi predsednik Nadzornega odbora. Odlok o proračunu je potrdilo devet svetnikov, šest jih je bilo proti. Tako bo največ sredstev letos na področju vodooskrbe namenjeno za nemoteno delovanje, vzdrževanje in prenovo vodovodnega sistema, na področju cestnih dejavnosti za poravnavo obveznosti pri prenovi ceste od Bukovice do Kosez, cestno in komunalno infrastrukturo na območju nekaterih delov Vodic ter rekonstrukcijo ceste skozi Polje. Na postavki Varstvo okolja predvidevajo pridobitev dokumentacije za postavitev čistilne naprave Skaručna in povezovalnega kanala od Skaručne do Vodic, postavitev zbirnega centra za ravnanje z odpadki na območju čistilne naprave Vodice in njeno nadgradnjo.
Mnenja so se kresala tudi pri obravnavi Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za gradnjo komunalne infrastrukture na področju urejanja ŠS 14/2
in SO 14/1 (program priprave OLN je bil objavljen v Uradnem listu Občine Vodice, št. 2, z dnem 30. 3. 2007). Na omenjenem območju se nahaja tudi zemljišče, na katerem želi Župnija Vodice graditi pastoralni dom. Medtem ko so bili nekateri svetniki mnenja, naj se omenjeno zemljišče izvzame iz omenjenega programa priprave, so drugi zagovarjali dejstvo, da se mora ožje sedišče občine celovito komunalno in infrastrukturno urediti. O poteku dogovorov med Občino in Župnijo sta spregovorila tudi njuna predstavnika, župan Brane Podboršek in župnik Franc Mervar. Vsak s svojega stališča sta opisala potek dogovarjanj in opisala vzroke, ki so privedli do zapletov pri dogovarjanju. V sklepni fazi je župan poudaril, da bo za celovito ureditev središča nujno sodelovanje in medsebojni dogovor, župnik pa, da ni on tisti, ki nasprotuje prodaji zemlje za skupne projekte. Pot o odlčitvah gre preko njega in Gospodarskega sveta do Škofije, saj se vse odločitve sprejemajo v omenjeni inštituciji. Za Odlok o začasnih ukrepih je glasovalo devet svetnikov, šest jih je bilo proti.
Na seji je bilo z devetimi glasovi za in petimi proti sprejeto Letno poročilo Javnega podjetja Komunala Vodice, ki ga je predstavil direktor Damjan Stanonik. Svetniki so zahtevali dodatna pojasnila o uresničevanju programa; najbolj jih je zanimalo finančno poročilo, posamezne postavke znotraj posameznih dejavnosti podjetja in realizacija investicij. Odgovori so bili posredovani s strani direktorja in računovodkinje, svoje pa je dodal tudi predsednik nadzornega sveta. Letni program dela za leto 2008 pa so
svetniki potrdili z 11 glasovi za in enim proti.
Program ravnanja s komunalnimi odpadki za tekoče leto je predstavil predstavnik podjetja SNAGA, Jože Gregorič, in pohvalil dober odziv naših občanov, predvsem pri zbiranju mešanih komunalnih, kosovnih in nevarnih odpadkov.
V prvem branju so obravnavali tudi predlog za sprejetje Odloka o ustanovitvi dveh ločenih samostojnih zavodov, Javnega zavoda OŠ Vodice in Javnega zavoda Vrtec Škratek Svit Vodice. Spremembe narekuje uskladitev odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Vodice z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in zobraževanja, kot tudi večja finančna preglednost in transparentnost.
Podana je bila tudi ocena povečanja stroškov poslovanja vrtca kot samostojnega subjekta. Za potrditev prvega omenjenega odloka je glasovalo 14, za drugega pa 13 svetnikov.
Zimska šola v naravi
Pedagoški in organizacijski vodja ZSN Mira Debeljak
Učenci 5. a in 5. b razreda devetletke OŠ Vodice so v času od 11. 2. do 15. 2. 2008 preživeli zelo lep, zanimiv, rekreativen in nadvse prijeten teden dni pouka v okviru zimske šole v naravi. Bivali so v prenovljenem domu CŠOD Planica in smučali v Kranjski Gori ter Planici. Šole v naravi se je udeležilo 42 učencev. Spremljali sva jih učiteljici razredničarki, Sonja Kimovec in Mira Debeljak, ter učiteljica smučanja, Jana Jenc. Učenje smučanja in druge dejavnosti so vodili tudi učitelji CŠOD.
Učenci so uživali v učenju smučanja, tekli na smučeh, spoznavali zgodovino smučarskih skokov, si ogledali skakalnice, Triglavski narodni park, imeli družabne večere, tekmovali v raznih športnih disciplinah v telovadnici, plezali po umetni
steni, izvedli nočni pohod proti Tamarju, tekmovali v veleslalomu in še in še. Petdnevno udobno bivanje in prijetno druženje je zelo hitro minilo. Preko igre in dejavnosti smo se spoznavali med seboj. Zadovoljni obrazi učencev in nas učiteljic pa so dokazali, da smo s skupnimi močmi ob podpori staršev zastavljeno nalogo uspešno in srečno pripeljali do cilja.
rp	•	•
Turizem in vrtec
Hedvika Rosulnik
Otroci v vrtcu spoznavajo bližnje in postopoma tudi širše okolje. Z geslom "Z igro do prvih turističnih korakov" smo se v okviru Turistične zveze Slovenije vključili v projekt Turizem in vrtec. V letošnjem šolskem letu bodo starejši predšolski otroci iz Vrtca Škratka Svita Vodice, Skaručna in Utik spoznavali svoj kraj, našo občino danes in nekoč. Posebno skrb bomo v okviru projekta posvetili tudi urejeni in čisti okolici naših vrtcev, zato se bomo pridružili občinski čistilni akciji. V petek, 18. aprila, bodo starejši predšolski otroci, vzgojiteljice in hišnik čistili in urejali naša vrtčevska igrišča. Načrtujemo še številne zanimive dejavnosti, tudi razstavo starih igrač. Razstaviti želimo igrače, s katerimi so se igrale mame, očetje, babice in dedki, igrače, ki so bile izdelane doma, iz lesa, blaga ali pa kupljene. Veseli bomo, če boste pobrskali po podstrešju in prinesli na razstavo stare igrače, stare 50 let in več. Igrače bomo po razstavi vrnili, bomo pa posebno veseli, če se boste odločili in kakšno staro igračo podarili našemu vrtcu, kjer bo na stalni razstavi. Igrače prinesite v vrtec v Vodice, kamor nas pokličite po telefonu 83 24 992. O datumu razstave vas bomo obvestili. Vsem, ki se boste odzvali vabilu, se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč. Tako bomo ohranili našo dediščino, najmlajši jo bodo spoznali in se jo naučili ceniti.
Kako dolga bo pot do uresničitve zastavljenih
ciljev?
V	letošnjem letu je to vaš prvi intervju za Kopitarjev glas. Kako bi torej ocenili prvo četrtino leta 2008, ki je že za nami?
Prvi del leta se je za Občino Vodice na občinskem nivoju na nekaterih področjih začel zelo vzpodbudno. Žal pa so posamezna področja, kjer se zadeve ne razvijajo v želeno smer. Zato upam, da bomo tudi nastale probleme s skupnimi močmi rešili v korist vseh občank in občanov.
Zanimajo me konkretna področja. Pred kratkim je bil sprejet proračun Občine za leto 2008. Proračun je investicijsko naravnan. Saj v njem najdemo številne večje projekte. Na drugi strani pa predvideva tudi zadolževanje Občine. Opozicija vam je pri sprejemanju proračuna očitala predvsem zadolževanje. Kako proračun ocenjujete torej vi?
V	proračunu za leto 2008 je investicijsko naravnano predvsem področje komunale. Razloga za to sta predvsem dva; prvi je predvideno črpanje evropskih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov, drugi pa je seveda dotrajanost obstoječe komunalne infrastrukture, ki jo je treba obnoviti ter dograditi. Seveda pa proračun predvideva investicije tudi na drugih področjih.
Najpomembnejša investicija za mene osebno in prepričan sem, da tudi za večino občank in občanov, je izgradnja čistilne naprave ob Gmajnici.
Če se ustaviva na področju komunale -katere so najpomembnejše investicije?
Najpomembnejša investicija za mene osebno in prepričan sem, da tudi za večino občank in občanov, je izgradnja čistilne naprave ob Gmajnici. Projekt izgradnje čistilne naprave in glavnih povezovalnih kanalov smo vključili tudi v večji projekt GORKI. Kratica GORKI pomeni Gorenjska komunalna infrastruktura, kar z drugimi besedami pomeni, da je izgradnja pomembnega dela kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v občini Vodice povezana z izgradnjo kanalizacijskega sistema še v 18 občinah iz gorenjske regije. Skupaj je naš projekt vreden več kot 40 mio evrov, in s tem izpolnjujemo pogoje za pridobitev sredstev iz kohezijskih skladov EU, za katere je predpogoj, da je njihova vrednost minimalno 10 milijonov evrov. Naš del je ocenjen na skoraj 4 mio evrov. Po zdajšnjih razgovorih med občinami ter državo lahko pričakujemo 70 % delež sofinanciranja. Iz EU sredstev bi po oceni torej Občina Vodice črpala več kot 2,5 mio evrov, preostali del pa bo morala zagotoviti iz lastnih sredstev. Za ta del se bo morala Občina tudi zadolžiti, kar se mi
Mnogi kraji so se v zadnjih desetletjih močno spremenili, zaradi nenehnega razvoja pa se bodo spreminjali tudi v prihodnje. Spremenjen sodoben način življenja terja medsebojne dogovore o urejanju skupnega življenja. Ob sprejetju proračuna smo v goste povabili župana Braneta Podborška, da spregovori o investicijsko bogatem proračunu ter o viziji razvoja naše občine, saj so potrebe občanov velike, pot do njihove uresničitve pa, kot kaže, ne bo tako lahka.
nikakor ne zdi sporno. Investicija je namreč nujno potrebna za nadaljnji razvoj občine.
Torej viri za investicijo so različni. Ali bodo pripeljali do končne realizacije?
Ne glede na to, ali bomo imeli sredstva za celotno investicijo, je izgradnja čistilne naprave ter povezovalnih kanalov zelo vprašljiva. Iniciativni odbor na Skaručni namreč nadaljuje z vsemi napori proti izgradnji čistilne naprave. Čeprav je Ministrstvo za okolje in prostor sedaj že drugič pritrdilo Občini in ugotovilo, da izgradnja čistilne naprave v ničemer ni sporna, so člani Iniciativnega odbora ponovno vložili tožbo. Z vložitvijo nove tožbe ostaja gradbeno dovoljenje za izgradnjo dokončno, ne pa tudi pravnomočno, kar pomeni, da bi začetek izgradnje čistilne naprave za občino lahko
Iniciativni odbor lahko nadaljuje z neutrudno prakso pritoževanja. Toda kam bo to pripeljalo občino Vodice, se sprašujem. Velik del občine bo tako ostal nekanaliziran in posledično dolgoročno prizadet.
predstavljal določeno tveganje. Se bolj verjetno pa je, da bi iz tega vzroka izgubili možnost financiranja oziroma pridobitve nepovratnih sredstev iz EU. Če se bo to zgodilo, bo zamujena izjemna priložnost, ki se bo zelo težko še vrnila. Tako se lahko zgodi, da bo peščica ljudi v precejšnji meri zaustavila nadaljnji razvoj občine ter celotno vrednost investicije preložila na ramena občank in občanov. Menim, da je to nekaj nedopustnega. Najbolj žalostno pa je, da so v Iniciativnem odboru ljudje z akademskimi nazivi, ki se jim zdi izgradnja čistilne naprave sporna, po drugi strani pa
:
se jim zdi neposredno spuščanje fekalij v izvir Poljška popolnoma sprejemljivo.
Torej je še vedno mogoče, da do izgradnje čistilne naprave ne bo prišlo?
Žal je tako. Iniciativni odbor lahko nadaljuje z neutrudno prakso pritoževanja. Toda kam bo to pripeljalo občino Vodice, se sprašujem. Velik del občine bo tako ostal nekanaliziran in posledično dolgoročno prizadet. Hkrati pa bo to imelo finančne posledice za uporabnike. V skladu z državno zakonodajo bo namreč v občini med drugim treba uvesti tudi obvezno čiščenje greznic in odvoz odplak. Da o ogrožanju vodnih virov in degredaciji okolja niti ne govorim.
Torej, na podlagi popolne prijave na razpis za evropska sredstva iz strukturnih skladov nam je bilo s sklepom dodeljeno 120.000,00 EUR, in sicer za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v letu 2008 na Jegrišu, v Pustnicah, na Krvavški cesti ter v letu 2009 na preostalem delu Vodiške ceste in Lebarške poti. Evropska sredstva naj bi torej pokrila 20 % investicije.
Proračun predvideva tudi obnovo petih ulic v Vodicah. Tudi tu gre za velik investicijski zalogaj, ki naj bi se delno kril iz lastnih sredstev Občine, delno iz kredita ter delno iz evropskih sredstev, ki naj bi bila že zagotovljena. Ali je možno investicijo realizirati brez zadolževanja s kreditom? Ne. Tu moram občanom pojasniti položaj, saj vem, da kreditiranje nikoli ni zaželeno -tako v privatnem kot v poslovnem svetu. Torej, na podlagi popolne prijave na razpis za evropska sredstva iz strukturnih skladov nam je bilo s sklepom dodeljeno 120.000,00 EUR, in sicer za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v letu 2008 na Jegrišu, v Pustnicah, na Krvavški cesti ter v letu 2009 na preostalem delu Vodiške ceste in Lebarške poti. Evropska sredstva naj bi torej pokrila 20 % investicije. Seveda v proračunu načrtujemo tudi obnovo stare ter izgradnjo nove infrastrukture v teh ulicah. Treba bo obnoviti vodovod, javno razsvetljavo, novo vozišče ter ostalo infrastrukturo, tako kot v vseh drugih ulicah, ki smo jih do sedaj obnovili. Kar pomeni, da je dejansko delež evropskih sredstev za celotno investicijo manj kot 10-odstoten. Zato bo o tej investiciji
Menim, da bi lahko na zemljišču ob osnovni šoli, ki ga je Občina odkupila od Sklada kmetijskih zemljišč, osnovali medgeneracijsko središče občine. Na tem področju bi lahko prostor dobili tako najmlajsi kot starejsi, pri čemer mislim na izgradnjo dodatnih kapacitet za vrtec, osnovno solo in pa se posebej na izgradnjo doma za starejse občane ter morebiti tudi zdravstvenega doma.
potreben še dodatni premislek. Občina Vodice je namreč pri tem hendikepirana, ker spada v razvito Ljubljansko urbano regijo, ki na prebivalca dobi daleč najmanj evropskih sredstev. Tako je delež sofinanciranja investicije majhen. Vseeno ob tej priložnosti čestitam skupini, ki je bila sestavljena iz JP Komunala Vodice, d.o.o., in občinske uprave za pridobitev evropskih sredstev. Prvič v zgodovini občine smo namreč uspeli pridobiti evropska sredstva. O tem, ali jih bo zaradi deleža, ki ga mora zagotoviti Občina, možno realizirati, pa ostaja vprašanje, na katerega bo potreben odgovor, ki ga bomo dobili z dodatnimi analizami.
Katere investicije bi še izpostavili v proračunu Občine za leto 2008?
Mnogo je manjših investicij, ki jih bo uprava predstavila tudi v Kopitarjevem glasu. Med večjimi investicijami bi želel izpostaviti ureditev šolskega okoliša. Menim, da bi lahko na zemljišču ob osnovni šoli, ki ga je Občina odkupila od Sklada kmetijskih zemljišč, osnovali medgeneracijsko središče občine. Na tem področju bi lahko prostor dobili tako najmlajši kot starejši, pri čemer mislim na izgradnjo dodatnih kapacitet za vrtec, osnovno šolo in pa še posebej na izgradnjo
doma za starejše občane ter morebiti tudi zdravstvenega doma. Kakor kaže novejša praksa, se tudi domovi za starejše gradijo v mirnejših predelih in ne v strogem centru kraja. Zato bo mogoče treba odstopiti od prvotne ideje, da bi dom za starejše gradili v centru. Skoda bi namreč bila, da bi ponovili napake nekaterih občin, ki so dom za starejše gradile v samih središčih mest oziroma krajev. Na tem področju se bodo torej v relativno kratkem času začele aktivnosti, ki bodo sledile ideji medgeneracijskega središča občine.
Zanimivo. O tem bomo prav gotovo še govorili. Seveda vas moram vprašati, kako pa je z izgradnjo novega občinskega središča. Zadnji dogodki namreč kažejo, da do izgradnje središča še nekaj časa ne bo prišlo ... Do izgradnje središča bo prišlo takrat, ko bodo vse vpletene strani resno in odgovorno pristopile k reševanju tega problema. Praksa iz preteklih treh let, v katerih smo zares intenzivno delali na izgradnji središča, je pokazala, da določena stran mogoče ni imela resnega namena, da pride do izgradnje središča. Kljub številnim dogovorom in zagotovilom bi človek namreč lahko pomislil, da Župnija ni imela resnega namena, da pride do odkupa zemljišča ter do celostne ureditve središča občine, ki bo to občino zaznamovalo vsaj za naslednjih 50 let.
O zapletih v preteklosti nisem želel govoriti, ker se mi je zdelo, da lahko z dialogom pridemo do končne rešitve. Sedaj pa je resnično potrebno, da občankam in občanom podam več informacij o tej temi.
Ali lahko konkretneje obrazložite, kje so zapleti pri izgradnji središča? Ljudi namreč ta tematika še posebej zanima ...
O zapletih v preteklosti nisem želel govoriti, ker se mi je zdelo, da lahko z dialogom pridemo do končne rešitve. Sedaj pa je resnično potrebno, da občankam in občanom podam več informacij o tej temi. Pojavlja se namreč vse preveč neresnic, ki včasih celo prihajajo od ljudi, od katerih tega nikakor ne bi pričakoval. Kot kaže, bi bil lahko v celotni zgodbi ključen dogovor med župnikom in kandidatom za župana pred zadnjimi lokalnimi volitvami. Kandidat za župana na prejšnjih lokalnih volitvah, Šuštar, naj bi namreč župnika prosil, naj pred volitvami ne prodaja zemljišča Občini, vendar naj ga proda potem, ko bo njihova opcija prevzela oblast v Občini. Na volitvah njegova opcija ni prevzela oblasti, toda kot vse kaže, ta dogovor še kar drži.
Vendar so še po volitvah potekali pogovori ...
Pogovori so potekali že veliko prej. V začetku leta 2006 je Občinski svet sprejel temelje oziroma izhodišča za izgradnjo novega središča. Zasnova je bila predstavljena tudi na seji Župnijskega sveta ter Gospodarske komisije, ki na zasnovo ni imela pripomb. Zato sem v skladu z dogovorom z župnikom sredi februarja 2006 na Župnijo Vodice naslovili prošnjo za odkup potrebnega zemljišča.
X1
V tem času smo se z Župnijo tudi dogovorili, da bo Občina za obnovo fresk v vodiški cerkvi zagotovila 10 milijonov SIT in s tem izkazala gesto, ki bo pokazala, da si Občina želi dobrega sodelovanja z Župnijo. Prošnja za odkup zemljišča je bila s strani župnika na škofijo iz neznanih vzrokov posredovana šele sredi meseca aprila 2006, torej dva meseca po tem, ko je Občina nanj naslovila prošnjo. Maja 2006 je Nadškofija Ljubljana na župnika naslovila odgovor na njegovo vlogo za prodajo zemljišč. V odgovoru je navedla, da je njihova komisija idejno zasnovo pregledala in ugotovila, da prodaje ne more odobriti, ker projekt vključuje tudi cerkvena funkcionalna zemljišča, da pa so sicer pripravljeni poiskati konsenz, saj se zavedajo, da Občina potrebuje novo središče.
Predvidevam, da so se pogovori nadaljevali ...
Seveda. Zato sem 8. junija 2006 na Župnijo Vodice ponovno naslovil prošnjo, v kateri sem pojasnil, da Občina ni imela namena odkupiti cerkvenih funkcionalnih zemljišč, in konkretiziral, kateri del zemljišča bi želela odkupiti. Kot sva se že vnaprej dogovorila z gospodom župnikom, sem v prošnji navedel tudi, koliko bi Občina bila pripravljena ponuditi za kvadratni meter zemljišča. Občina je Župniji ponudila 100 evrov za kvadratni meter, pri čemer sem izrecno navedel, da je končno ceno še možno dogovoriti in o njej skleniti konsenz. Zato sem župnika prosil, naj še enkrat preuči prošnjo, saj smo zadržke, ki jih je navedla Nadškofija, odpravili. Odgovora v letu 2006 nismo prejeli.
Zakaj ni bilo dogovora?
Lahko bi bil vzrok v tem, da so se bližale lokalne volitve in so lokalne politične
stranke med drugim začele razgovore tudi z župnikom. Tako je kandidat za župana župniku predlagal, naj zemljišča ne proda Občini, ker se lahko zgodi, da pride do nove občinske oblasti. Kandidat za župana in zdajšnji občinski svetnik, Aco Šuštar, je na eni izmed zadnjih sej Občinskega sveta razgovore tudi potrdil. Tu pa se pokaže preozko razmišljanje nekaterih posameznikov.
Zakaj?
Ne glede na to, kakšen bi bil rezultat volitev, je jasno, da občina središče potrebuje. Saj občina nisem le jaz in občinska uprava, temveč jo sestavljamo vse občanke in občani. Kljub temu pa nekateri menijo, da če oni ne vodijo občine, je bolje, da se nič ne naredi.
Škofija je zahtevala, naj se župniku opravičim. Opozicija je zahtevala izredno sejo Občinskega sveta, na kateri po mojem mnenju svetniki opozicije niso zastopali interesov Občine - ta je bila v drugem planu. Takrat sem spoznal, da mogoče predvolilni dogovor o neprodaji se vedno drži.
Vrniva se na središče. So se dogovori še nadaljevali?
Rezultati lokalnih volitev niso uresničili želja nekaterih. Razočaranje je bilo veliko. Po novem letu, torej v januarju 2007, sem nadaljeval aktivnosti za odkup zemljišča. Menil sem namreč, da se morajo razgovori ne glede na dogajanje pred volitvami nadaljevati. Z župnikom sva se dogovorila, da bomo prošnjo iz junija 2006 dopolnili z nekakšno izjavo, da bodo objekti sledili vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja. Navedena izjava, ki jo je oblikoval občinski urbanist, je bila oblikovana kot vloga za mnenje umetnostne gospodarske komisije Nadškofije Ljubljana k idejnemu projektu.
Ali je torej Občina sledila vsem zahtevam Škofije?
Absolutno. Februarja 2007 smo tako dobili sklep Gospodarskega sveta Nadškofije Ljubljana, ki je izpostavil novo problematiko, ki jo do sedaj Škofija kljub temu, da je večkrat pregledovala idejno zasnovo, ni izpostavljala. Nadškofija je župniku navedla, da lahko proda cerkveno zemljišče za nujne stavbe, nikakor pa ne za trgovski center, in naj zemljišče proda po tržnih cenah.
Ne glede na to, kakšen bi bil rezultat volitev, je jasno, da občina središče potrebuje. Saj občina nisem le jaz in občinska uprava, temveč jo sestavljamo vse občanke in občani. Kljub temu pa nekateri menijo, da če oni ne vodijo občine, je bolje, da se nič ne naredi.
:
Idejna zasnova pa je na zemljišču, ki bi ga želela Občina odkupiti, predvidevala tudi trgovino?
Tako je. Zato smo morali idejno zasnovo spremeniti. Na cerkveno zemljišče so projektanti tako postavili zdravstveni dom in pošto, ki sta prav gotovo nujni stavbi. Trgovina pa je bila prestavljena na občinsko zemljišče. Menili smo namreč, da trgovina spada v središče občine. Tako smo izpolnili nov pogoj, ki ga je postavila Nadškofija. Ker sem menil, da smo sedaj zares izpolnili vse pogoje, ki jih je postavljala Župnija oziroma Škofija, sem k ponovni prošnji, ki sem jo naslovil na župnika, povabil tudi občanke in občane. S tem sem želel poudariti nujnost izgradnje ter k celotnemu projektu povabiti tudi ljudi, zaradi katerih bomo središče zgradili. Odziv občank in občanov je bil zares velik, kar pa me ni presenetilo, saj vem, da se zavedajo potrebnosti izgradnje novega občinskega središča.
Vendar sta župnik in opozicija vaše povabilo občank in občanov k podpisovanju podpore prošnji za nakup zemljišča ostro obsodili in ga označili kot neprimernega. Kaj menite o tem?
Povabilo občank in občanov k prošnji naj bi po župnikovih besedah ustvarjalo sovraštvo do njega in naj bi celo ogrožalo njegovo življenje. Škofija je zahtevala, naj se župniku opravičim. Opozicija je zahtevala izredno sejo Občinskega sveta, na kateri po mojem mnenju svetniki opozicije niso zastopali interesov Občine -ta je bila v drugem planu. Takrat sem spoznal, da mogoče predvolilni dogovor o neprodaji še vedno drži. Zakaj bi sicer moja prošnja ter prošnja občank in občanov bila deležna takšnega odziva? Menim, da je bil glavni problem, da so bili v celotno dogajanje vključene tudi občanke in občani. Od tedaj naprej bi bilo zavlačevanje nekoliko težje. Župnik je tako na mene naslovil dopis, katerega vsebina me je močno presenetila in menim, da je dokaj neprimerna. Takšni in drugačni očitki so si podajali roko skozi celotno pismo. Zato sem mu odgovoril in med drugim obsodil dejanja posameznikov, ki naj bi vršili pritisk na župnika. Dobil sem odgovor, katerega vsebina se mi zdi prav tako neprimerna in je ne bi niti komentiral. Zato niti nisem več odgovarjal.
Kako pa se je razpletlo s prošnjo, ki so se ji pridružile občanke in občani?
18. 12. 2007 je Občina prejela odgovor, v katerem je tudi Škofija povzela celotno korespondenco med Občino in Župnijo ter Župnijo in Škofijo. Nemalo sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da Občina ni bila seznanjena z odgovorom, ki ga je Župnija prejela 22. 9. 2006 in v katerem naj bi Župnija zavrnila ponujeno ceno. Zakaj nas župnik z odgovorom Škofije ni seznanil, ve samo on in pa mogoče še kdo. Je pa res, da so se volitve takrat že bližale. Tega dopisa še danes nisem videl, tako da ne poznam vsebine. Preseneča me, da so zavrnili ceno, za katero sem jasno zapisal, da je o njej mogoče poiskati konsenz. No, pa da se vrnem k odgovoru. Nadškofija je ocenila akcijo župana Občine Vodice, da ljudi povabi k prošnji ali, kakor pravijo v odgovoru, da sem "z akcijo v obliki ''referenduma'' planil med ljudi" kot napad na lastninsko pravico Cerkve, ter je navedla, da se lahko pogovarjamo naprej šele, ko se bom za svoje dejanje javno v lokalnem glasilu opravičil Župniji in župniku.
Se torej nameravate javno opravičiti?
Sam se opravičim, ko mislim, da sem nekaj storil narobe. V tem primeru menim, da nisem naredil nič takšnega, zaradi česar bi se moral opravičiti. Zastopal sem samo interese večine občank in občanov Občine Vodice, za kar so mi podelili mandat.
Kako to, da ste potem še nadaljevali pogovore?
Nismo jih. Še vedno čakamo vsebinski odgovor Župnije na prošnjo, ki smo jo poslali. Na izredni seji, ki so jo zaradi zbiranja podpisa sklicali opozicijski svetniki, smo v povezavi s to problematiko na predlog podžupana Antona Kosca soglasno sprejeli sklep, da se središče Vodic prostorsko uredi na podlagi lokacijskega načrta, končno podobo pa določi z natečajem za najboljšo prostorsko ureditev. S tem se namreč popolnoma strinjam. Nato sva se sicer z župnikom ponovno srečala in sklenila nekatere dogovore, ki pa so trajali zelo kratek čas.
Vendar pa se je zapletlo tudi pri realizaciji tega sklepa ...
Ko se pogovarjamo o ureditvi območja središča Vodic, se pogovarjamo o celotni
ureditvi središča Vodic, ki se ne navezuje zgolj na občinske objekte, ampak na območje med Krvavško, Vodiško in Brniško cesto. V to področje spadajo tudi cerkvena zemljišča in tudi zemljišče, na katerem naj bi se gradil župnijski dom. To pa nekateri smatrajo kot napad na cerkev, napad na župnika ali kot vrnitev v komunistične čase. Lepo vas prosim! Te določbe veljajo tudi za Občino ter privatne lastnike in ne samo za Župnijo. Razen, če nekateri menijo, da za Župnijo ne bi smela veljati pravila, ki veljajo za druge.
Kaj to sedaj pomeni?
To pomeni, da se bomo morali za isto mizo srečati lastniki zemljišč, torej Občina, Župnija in privatni lastniki, ter podati svoje predloge za vsebino središča. Svoje želje in potrebe bomo poskušali čim bolj uskladiti. Izhodišča in končno vsebino središča Vodic bo določila Občina Vodice na podlagi strokovnih ocen. Končno podobo pa bomo določili na podlagi javnega natečaja za prostorsko ureditev središča. Kar pomeni: prej ko se bomo začeli pogovarjati, prej bo možno središče ali dele središča začeti realizirati.
To pomeni, da se bomo morali za isto mizo srečati lastniki zemljišč, torej Občina, Župnija in privatni lastniki, ter podati svoje predloge za vsebino središča. Svoje želje in potrebe bomo poskušali čim bolj uskladiti. Izhodišča in končno vsebino središča Vodic bo določila Občina Vodice na podlagi strokovnih ocen. Končno podobo pa bomo določili na podlagi javnega natečaja za prostorsko ureditev središča.
Kaj pa če dogovora ne bo?
Se še spominjate, ko sem vam rekel, da smo na Nadškofijo Ljubljana poslali izjavo o videzu stavb v središču? Tudi s to izjavo smo pokazali popolno pripravljenost za sodelovanje z Župnijo in Škofijo. Čeprav sodi prostorsko načrtovanje v pristojnost Občine in ne Župnije. Če sedaj ne bo interesa za nadaljnje pogovore, bo Občina sama določila vsebino in podobo središča Vodic. Na tem področju bo treba narediti korak naprej.
Intervju / Društva
Novim akcijam naproti
Središču sva namenila preveč časa, tako da ga je zmanjkalo za druge teme ...
Prav je, da so občanke in občani natančno informirani s problematiko središča, ker ta tema vpliva na vsakodnevno kakovost njihovega življenja. Menim namreč, da bi morali zdravstveni dom, nova pošta in drugi najnujnejši objekti v Vodicah imeti absolutno prednost. Žal zadnje pisanje nekaterih članic Župnijske Karitas in župnika v Oznanilih Župnije Vodice ne kaže tako. Potvarjanje resnice se nadaljuje še z večjo silo, kar osebno ocenjujem za slabo popotnico k iskanju rešitve. Po drugi strani pa je tudi prav, da občani vedo, da je za blokado načrtovanja in začetka izgradnje občinskega središča odgovoren prav župnik in njegovi svetovalci. Tokrat se je prvič tudi jasno potrdila neločljiva povezava Župnije in lokalne politike, ki z neresnico in dvojnimi obrazi ter blatenjem župana in lastne občine nadaljujejo z oviranjem kakršnegakoli napredka v občini. Svetniška iskrenost duha že skoraj pozabljene gospe iz vodiškega župnišča je žal zopet med nami.
Zaključiva z lahkotnejšimi temami. Se na Občini načrtuje kakšna družabna prireditev, kjer bi se občanke in občani lahko družili in se malo poveselili, ali bomo morali počakati na občinski praznik? Trenutno se ne načrtuje kakšne večje prireditve. Premišljujemo pa o tem, da bi organizirali prireditev, ki bo segala čez meje naše občine, in sicer da bi z vsemi kraji okrog Smarne gore pripravili kulturno prireditev ob 100. obletnici zvonjenja na Smarni gori. Ali bo do uresničitve prišlo, bomo videli na podlagi interesa za sodelovanje. Pobuda je tudi, da bi ob prazniku dela na predvečer zakurili občinski kres. Tudi to je odvisno od interesa. Vsekakor pa bomo na predvečer dneva državnosti organizirali 2. tabor občine Vodice. Tako možnosti za druženje bodo.
Glede na to, da nama ni uspelo odgovoriti na vsa vprašanja, upam, da vas bomo že kmalu zopet imeli za gosta našega intervjuja.
Seveda. Če boste tako želeli.
Jernej
Čeprav ni bilo veliko snega, je bila zima dolga in verjetno že vsi težko čakamo tople pomladne in poletne dni. Poleg dela v službi in doma pri ureditvi vrtov, nam mora ostati nekaj prostega časa tudi za hobije. Vsak si mora najti nekaj za sebe, kar ga pač veseli -ni slabšega kot poležavati doma in se dolgočasiti. Lepo je hoditi na krajše in daljše sprehode po prelepi okolici Vodic, hoditi v hribe, kolesariti. Mi v MAK klubu smo se odločili za vožnjo z našimi starodobnimi vozili, kot tudi z modernimi jeklenimi konjički. Kaj počnemo, kje se vozimo in kje nas tudi vi lahko vidite, bi vam v nekaj besedah (da vas ne dolgočasimo preveč) povedal v temle javljanju iz našega kluba.
V	januarju smo se vsi člani kluba z majhnim avtobusom odpravili na enodnevni ogled sejma starodobnih vozil, rezervnih delov in ostale motoristične opreme v Augsburg v Nemčijo. Kupovali smo manjkajoče rezervne dele, si z zanimanjem ogledovali razstavljene starodobne lepotce in se nasploh lepo imeli.
V	februarju smo imeli redni letni občni zbor našega kluba. O delu v preteklem letu je nam in povabljenim gostom spregovoril
predsednik, gospod Matjaž Kuhta, blagajničarka pa nam je podrobno razložila, kako in za kaj smo porabili skromna finančna sredstva, s katerimi smo razpolagali. Z delom upravnega odbora smo bili zadovoljni in smo jim vodenje kluba zaupali se naprej. Sprejeli smo smernice za delo v letošnjem letu-, udeleževali se bomo srečanj lastnikov starodobnih vozil po celi Sloveniji in sosednjih državah, pripravili bomo tudi kar nekaj večjih prireditev, o katerih vas bomo sproti obveščali v naslednjih številkah Kopitarjevega glasu. O prvi večji akciji, ki bo gotovo zanimala predvsem vse mlade in seveda tudi bolj izkušene motoriste, vas obveščamo že v tokratni številki. Obenem vas vabimo na sejme rabljenih motorjev, rezervnih delov in motoristične opreme, ki jih naš klub prireja vsako prvo nedeljo v mesecu na avtobusni postaji v Polju pri Vodicah.
Lepe pomladne dni, srečno vožnjo in lep pozdrav iz Motokluba MAK
motoklub mak vodice in
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Občine Vodice
v sodelovanju s policijsko upravo ljubljana
organizirata v nedeljo, 20. 4. 2008, ob 8.00 na parkirnem prostoru pred občinsko zgradbo prireditev z naslovom
Varno v promet -
POLICIJSKA IZKUŠNJA
kot nasvet
Prireditev je namenjena vsem voznicam in voznikom koles z motorjem (skuterjev) in motornih koles, z namenom da si osvežijo ali pridobijo prepotrebno znanje v spretnostni vožnji po poligonu, obvladovanju motorja pri vožnji osmice, slalomu med stožci, izogibanju nenadnim oviram, zaviranju pri različnih hitrostih itd. Najprej bodo vožnjo po poligonu prikazali
policisti - motoristi, potem pa se bodo lahko preizkusili vsi prijavljeni udeleženci. Pogoji za prijavo so> tehnično brezhibno, registrirano vozilo, veljavno pripadajoče vozniško dovoljenje in obvezna zaščitna oprema (čelada, očala, rokavice). Policist -inštruktor bo vsakega voznika po opravljeni vožnji podrobno opozoril na vse napake.
Po končanem praktičnem delu si bodo udeleženci preizkusa in vsi ostali obiskovalci ogledali materiale in opremo, ki jo policisti uporabljajo pri odkrivanju storilcev prekrškov. Policist -reševalec na motorju bo prikazal nudenje prve pomoči poškodovanemu motoristu.
Organizatorji - Motoklub MAK in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vodice - bomo poskrbeli, da bo na stojnici dovolj strokovne literature, reklamnih brošur itd.
Da bo prireditev zanimiva tudi za vse ostale obiskovalce, bomo člani MAK kluba na ogled postavili naša starodobna vozila, poskrbeli pa bomo tudi, da nihče ne bo odšel domov lačen ali žejen.
Motoklub MAK
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Tečaj gorenjske narodne noše
Gabrijela Qaliza
Od petka, 22., pa do nedelje, 24. februarja, se je v prostorih študentsko-dijaškega doma v Kranju odvijal tečaj o slovenski gorenjski narodni in ljudski noši. Kar presenečeni smo bili, ko smo opazili, koliko se nas je zbralo! Izbira navdušencev je bila pestra-, od voditeljev folklornih skupin, izdelovalcev narodnih oz. ljudskih noš, ljubiteljev slovenske kulturne dediščine, pa do radovednih novincev.
Sprejel nas je g. Bojan Knific, svetovalec za kulturno dejavnost v javnem skladu RS za kulturno dejavnost, nato pa je besedo prevzela ga. Janja Žagar, etnologinja, in že se je začelo prvo predavanje. Z bogato zbirko slik je takoj pritegnila našo pozornost. Pojasnila nam je veliko osnovnih pojmov, kot so oblačilna kultura, oblačilni videz, narodna noša, kostum, oblačilna dediščina ... Seznanila nas je tudi
Vabilo
V poplavi bahatega kiča se mnogi Slovenci oziramo v preteklost in občudujemo čut za lepoto in ubranost naših prednikov.
Vsi, ki ste ponosni na ta del naše zgodovine, dobrodošli na našem občnem zboru, ki bo v petek, 18. aprila, ob 19. uri v vodiški dvorani.
Gostja: Dušica Kunaver.
Vabijo člani Društva narodnih noš in kočijažev
z napakami, ki jih Slovenci pogosto delamo glede pojma narodna noša. To je bil primarni namen tečaja, osveščanje, da je narodna noša kostum, s katerim izražamo pripadnost slovenskemu narodu, da je vizualni simbol, s katerim se Slovenci istovetimo; popolnoma drug pojem pa je ljudska noša, torej oblačila, ki so bila prisotna v vsakdanjem kmečkem, meščanskem in prazničnem življenju Slovencev.
V soboto smo se zbrali že ob devetih zjutraj. Prvo je bilo na vrsti predavanje g. Bojana Knifica. Razdelil nam je veliko slikovnega gradiva ter krojev vseh sestavnih delov gorenjske narodne noše (rokavcev, zavijačev, predpasnika, krila z modrcem ...). S seboj je prinesel tudi lastno zbirko starih originalnih oblačil, del slovenske kulturne oblačilne dediščine.
' li
~ V)
I»
Nato smo se napotili v Mestno hišo v Kranju in si ogledali skrbno ohranjena slovenska oblačila, peče, rokavce, pasove, predpasnike, avbe, telovnike ... Hranijo jih s tako ljubeznijo in spoštovanjem, da je bilo veselje gledati!
Po kratkem odmoru za kosilo je sledil praktični del, ga. Ljuba Vrtovec nam je navdušeno posredovala svoje znanje o izdelavi zavijač. Dobili smo vse potrebne materiale in tako smo se do poznega večera s šivanko v roki naučili, kako se "pravilno" (na roke) sešije zavijača za ljudsko nošo. Zvečer so izdelovalci narodnih oz. ljudskih noš imeli priložnost, da pokažejo svoje izdelke; pojasnili so nam dvome, nam dali nekaj nasvetov, predlagali kakšno dobro knjigo in tako se je večer ob pogovoru in izmenjavi mnenj hitro iztekel.
Še zadnji dan, v nedeljo, 24. februarja, smo imeli priložnost, da smo dokončali zadnje detajle zavijač, se še bolje spoznali, nato pa pospravili prostore, ki smo jih tri naporne dni uporabljali.
Upam, da bo takih priložnosti še mnogo več, saj je za nas Slovence zelo koristno, da nas kdaj pa kdaj opomnijo, kakšno bogastvo imamo v tej naši prelepi Sloveniji.
Prvomajska budnica 2008
Kot že nekaj let doslej bo tudi to leto godba prvega maja izvedla prvomajsko budnico. Odločili smo se, da bomo poleg že ustaljenih postankov poskusili v program vnesti tudi kakšno svežo, novo lokacijo. V ta namen obveščamo vse občane in bralce Kopitarjevega glasu, naj sporočijo svoje predloge, kritike in želje, kje naj godba za prvi maj naredi svoj postanek in na kateri ključni točki zaigra kakšno skladbo ali dve. Iščemo samo lokacijo, uro izvajanja bomo izbrali sami, usklajeno z obstoječim programom.
Da bi se izognili slabi volji ali zameri tistih, katerih želje slučajno ne bi mogli
upoštevati, naj poudarim, da se bo godba v osnovi držala ustaljenega programa in zaradi tega večje spremembe niso možne. V primeru zelo velikega odziva in predlogov bomo izbrali lokacije, ki bodo največkrat predlagane.
Lep godbeniški pozdrav
Branka Kohek
Kontaktna oseba: Branka Kohek Krvavška 16, 1217 Vodice, 040/626 456, kohek.b@gmail.com
4. pohod na Kalisce
Vida Pirc
S pohodom na Kališče vsako leto začnemo sezono izletov našega društva ŠPD Gams. Zato je ta pohod postal tradicionalen, letos je bil tako ze četrti.
Čeprav pohod izvedemo v vsakem vremenu, smo kljub temu veseli, če je vreme lepo. Pretirano lepo letos ni bilo, vseeno pa lepše kot je bilo napovedano. Četrtega tradicionalnega pohoda se je udeležilo osemnajst članov. Že na parkirišču v Mačah je bilo jasno, da Kališče ta dan ne bo pretirano oblegano. To nam je ustrezalo, ker sicer z našo "četico" oviramo tiste, ki se gor podajo zgolj z namenom osvojiti vrh v čim krajšem času. Nam se ni prav nič mudilo - spredaj je hodil naš vodnik Franci, ki je skrbel za enakomeren tempo.
Pot je bila spodaj suha, malo pred sedlom že blatna, od sedla dalje pa zasnežena. Sneg je bil mehak in nam ni predstavljal nobene težave. Kočo smo osvojili v dobrih dveh urah prijetne hoje, okrog nje pa se je
ovijala sitna megla, tako da z razgledom letos žal ni bilo nič.
Udobno smo se namestili v topli in prijetni koči, ki jo, mimogrede, letošnjo zimo upravljata Irena in Marjan iz naših krajev. Po stari planinski navadi smo med seboj razdelili prineseno hrano in si dodobra napolnili že glasne želodce. Marsikaj smo imeli povedati, saj se z nekaterimi nismo videli že od zadnjega lanskega izleta. Po obveznem fotografiranju za arhiv smo se odpravili v dolino. Ker je pobočje prepredeno s potmi, smo za sestop največkrat izbirali bližnjice. Zeki, izkušeni poznavalec Kališča, nas je štiri ženske
potegnil za nos, ko je rekel, da nas bo peljal po najkrajši poti. Seveda smo mu v ženski naivnosti nasedle - pot je bila sicer res najkrajša, a tudi najstrmejša. Če povem, da jo poznavalci med seboj imenujejo Kitzbu hel, vam je gotovo takoj jasno, kam nas je tale fant speljal. Slo je bolj po "riti" kot na klasičen način, v dolino pa smo le prišle - vendar si bomo avanturo dobro zapomnile.
Skupni društveni uspeh je bila uspešno izvedena tura, posamezniki pa smo zopet storili nekaj koristnega za svoje zdravje. Zaključili smo pri Alenki in Miru, ki sta nas prav pregrešno kulinarično razvajala.
Knjige so še vedno "in"
2. april - mednarodni dan knjige za otroke
Jerneja Kimovec
April je na knjižničnih, koledarjih podčrtan z rdečo. Na ta deževni mesec knjige namreč kar dvakrat praznujejo - drugi dan je posvečen otroški literaturi, 23. pa knjigam vsega sveta. Je bil april izbran zato, ker se ob trkanju deževnih kapelj na okno tako prileže zasanjana popoldanska pustolovščina v svetovih daleč proč od tu? Pravzaprav ne -kar pa še ne pomeni, da si takšnega aprilskega "odklopa" ne smete privoščiti. Po mir in razburljivo srečanje z novimi "listnatimi" prijateljicami se lahko odpravite v prenovljene prostore Knjižnice Vodice, kjer smo tudi mi našli nekaj prijetnih sogovornikov.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je leta 1967 razglasila 2. april za mednarodni dan knjige za otroke. S tem so se poklonili priljubljenemu danskemu pravljičarju, Hansu Christianu Andersenu, ki se je rodil na omenjeni dan leta 1805. Vsako leto 2. aprila obide svet poslanica ene od nacionalnih sekcij IBBY, knjižnice in druge kulturne ustanove pa se prazniku poklonijo z raznimi literarnimi večeri, razstavami ali predstavitvami novih izdaj.
Ker nas je zanimalo, kako je z branjem (otroške) proze v naši občini, smo se povabili na prijeten klepet s knjižničarjem, Markom Sturmom, ter naključnimi obiskovalci Knjižnice Vodice. Marko nam je povedal, da so otroci in mladostniki zagotovo najbolj pogosti obiskovalci knjižnice. "Čeprav je treba priznati, da si večinoma izposojajo knjige za obvezno domače branje ter modernejše gradivo, kot so DVD-ji in CD-ji, se vseeno najdejo tudi tisti, ki posežejo po knjigah iz lastne iniciative," razloži. Trenutno gredo najbolj za med knjige o nepremagljivem malem čarovniku Harryju Poterju ter prva iz zbirke zgodb o Eragonu, še vedno pa so popularna tudi klasična dela, na primer pravljice že omenjenega H. C. Andersena. V knjižnici je mogoče najti s slikami bogate knjižice za najmlajše in za cicibane, "strokoven" mladinski oddelek o živalstvu in rastlinstvu ter prostor za pionirje. Med policami se skrivajo udobni kotički, kjer se otroci lahko usedejo in skupaj s svojimi starši prelistajo knjigo ali dve. Kot v smehu razloži Marko, si starši z majhnimi otroci pogosto izposojajo "polmetrske" skladovnice knjig, ki jih potem doma skupaj pregledujejo, se ob njih učijo in zabavajo. Pogosto gredo z njimi tudi risanke ali filmi. Nekoliko starejše otroke, šolarje, pot v knjižnico ponavadi zanese takoj po končanem pouku. Nekateri izmed njih pridejo le zaradi prostega dostopa do interneta ali igranja igric, vendar po knjižničarjevem zagotovilu kljub poplavi modernih tehnologij zanimanje za knjige (presenetljivo) ne upada> "Povpraševanje je precej konstantno, tako pri mlajših kot
pri starejših. Zanimivo je, da število obiskovalcev vseh starostnih skupinah narašča, in to kljub temu da smo v enotah Knjižnice Siška pred nekaj leti uvedli obvezno članarino." Ob mednarodnem mesecu knjige v knjižnici ne bo posebnih prireditev, saj je navsezadnje - kot se lepo izrazi Marko - "vsak dan dan knjige".
Ko je bila pod streho "teorija", smo se lotili še prakse. Ob izposojevalnem pultu smo naključne obiskovalce povprašali o njihovih bralnih navadah in poznavanju knjižnih praznikov. Slednje jim ni šlo ravno najbolje od rok, so pa vsi poznali tistega, ki mu je drugi aprilski dan posvečen. Prosili smo jih, da nam naštejejo nekaj njegovih del, in dobili zelo različne odgovore.
Roman Kimovec
"C. H. Andersena seveda poznam, saj je gospod nepogrešljiv v življenju vsakega otroka, vendar se poimensko njegovih del ne spomnim. V otroških letih sem najraje bral ruske in korejske pravljice, v spominu
:
mi je ostala tudi Vonnegutova mladinska knjiga Klavnica 5. Danes večinoma berem strokovno literaturo, včasih si izposodim tudi kakšen film. V knjižnico pridem dvakrat mesečno in čeprav se v novih prostorih še ne znajdem najbolje, se mi zdijo prijetni."
sem v knjižnici kar pogostoč obiščem jo vsak teden. Vem tudi, da je H. C. Andersen pisal pravljice za otroke."
Slavica Volk
"Izmed del H. C. Andersena mi je najbolj v spominu ostala Mala morska deklica, sicer pa sem kot otrok brala vse po vrsti, karkoli mi je prišlo pod roke. Najprej sem se navduševala nad različnimi pravljicami, nato nad zgodbami iz Cicibanov, ko sem bila nekoliko večja, so mi bili zelo pri srcu Vinetou, Mark Twain in nasploh vsa mogoča pustolovska dela ... Danes obiskujem štiri knjižnice in še vedno se ne morem odločiti, kaj je moja najljubša zvrst, saj me pritegnejo vse vrste knjig, odvisno od obdobja in razpoloženja. Knjige si izposojam vsaj dvakrat tedensko."
"H. C. Andersen je bil danski pravljičar, ki je napisal ... Lep poletni dan- (smeh) Naslovov se res ne spomnim. Kot otrok sem veliko prebiral revije, pa tudi nepogrešljive klasike, kot so na primer zgodbe 5 prijateljev, ki smo jih požirali vsi po vrsti. Danes me pritegnejo predvsem potopisi. Knjižnico obiščem vsak mesec, občasno tudi zaradi dostopa do interneta in izposoje filmov."
Filip Pirc
"Najraje prebiram raziskovalne stripe, pogosto si pridem izposodit tudi risanke. Nazadnje sem prebral knjigo Drejček in trije marsovčki, ki smo jo imeli za domače branje. Ker obiskujem tudi bralno značko,
Edvard Krofl
"Seveda poznam H. C. Andersena, čeprav sem še iz "stare šole". V času mojega otroštva in mladosti namreč ni bilo časa za branje. To so bila leta med in po vojni, ko o takšnih stvareh sploh nismo razmišljali. Kasneje pa smo veliko hodili v Šentjakobsko knjižnico, ki je bila takrat še na Kongresnem trgu. Prebirali smo Jurčiča, Tavčarja, Kersnika in nasploh vse klasike; to je bilo takrat popularno. Danes si rad izposodim zgodovinska dela, berem na primer o ozadju t. i. izbrisanih, o osvobodilnem boju in o aktualnem
političnem dogajanju. V knjižnico pridem približno vsake tri tedne."
Spela in Taja Pipan
Taja: "Všeč so mi knjige o živalih, pa tudi Desa Muck in njena Anica. Ker s sestrico še ne znava brati, nama pred spanjem bere mami, midve pa zgodbice spremljava s pomočjo slik."
Špela: "S hčerkama v knjižnico pridemo vsaj enkrat na teden. Izposodimo si veliko slikanic, ki jih potem skupaj prebiramo ob večerih. Ko pridemo do konca knjige, zgodbo obnovimo z vprašanji in pogovorom. Opazila sem, da to otrokoma precej pomaga pri bogatenju besednega zaklada. Obe se že veselita šolskih dni, ki jima bodo omogočili, da bosta kaj prebrali tudi sami."
Regrat
Vida Pirc
Regrat je najbolj razširjen plevel in hkrati zelo zdravilen. Ravno ta čas je za nabiranje najprimernejši: ponj se odpravimo stran od prometnih cest, na manj gnojene travnike. Čeprav je v zdravilstvu uporabna cela rastlina, se običajno nabirajo samo mladi listi za pripravo odlične solate.
Živahno dogajanje na okoliških travnikih je znak, da se je pričela sezona nabiranja zelo čislanega mladega regrata. Zgodaj spomladi iz zemlje požene pritlične šiljaste liste, ki tvorijo listno rožico. Iz njene sredine zraste votlo steblo, ki nosi po en cvetni košek z živo rumenim cvetom.
V	času cvetenja, v glavnem aprila in maja, se travniki tako spremenijo v prostrane rumene preproge.
Iz dobro očiščenih in opranih listov pripravimo solato, ki se dobro ujema s kuhanim jajcem, še vročim krompirjem, šampinjoni, orehi, jogurtom ali sirom. Mnogi pa prisegajo, da ni regratove solate brez vročih ocvirkov ali popečene slanine. Tako pripravljen deluje na organizem krepilno in vpliva na izboljšanje celotne presnove.
Regratova solata, ki jo uživamo predvsem spomladi, je zelo okusna, poleg tega pa je regrat tudi odlična zdravilna rastlina, pri čemer pomembno vlogo igrajo grenčine.
V	vseh delih rastline, vključno s korenino, je mlečni sok, ki je zelo zdravilen, čeprav imamo o njem, zmotno, ravno nasprotno mnenje. Pri nabiranju izguba soka v veliki meri zmanjša zdravilni učinek rastline.
V	zdravilstvu se uporablja cela rastlina -liste in korenine nabiramo pred cvetenjem, cvetove pa v času cvetenja. Zanimivo, da je najbolj zdravilen del korenina, ki jo
previdno izkopljemo jeseni ali zgodaj spomladi. Nabrane dele rastlin vedno sušimo samo v senci in se jih kar najmanj dotikamo z rokami.
Pripravki iz regrata pospešujejo delovanje vseh žlez v telesu, kot tudi celotnega prebavnega trakta, preženejo vetrove in silovito pospešijo izločanje urina. V ljudski medicini se uporablja za čiščenje krvi, tako da je priporočljiv pri protinu, revmatizmu, kožnih ekcemih, lišajih, čirih, lenemu črevesju, pri motnjah delovanja jeter in žolčnika. Priporočljiv je tudi pri sladkorni bolezni. Zaradi povečanega izločanja žlez se iz telesa pospešeno izločajo odvečne, kot tudi strupene snovi, saj je izrazit diuretik. Vsebovane grenčine spodbujajo delovanje bronhialnih žlez in olajšujejo izkašljevanje.
Je bogat vir vitaminov in mineralov; predvsem kalija, kalcija, železa, beta karotena ter vitaminov A, C, E in skupine B,
zato je v času pomanjkanja vitaminov še toliko bolj dobrodošel.
Za regratov čaj uporabljamo mešanico posušenih in drobno zrezanih delov cele rastline. Eno do dve žlički mešanice prelijemo s skodelico vrele vode. Po petih minutah čaj precedimo in pijemo dve do tri skodelice na dan. Zdravilni učinek še povečamo, če čaju namesto sladkorja dodamo žico medu.
Seveda pa posušeno regratovo mešanico lahko uporabljamo v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami, odvisno od tega, kakšen zdravilni učinek želimo doseči.
:
Presajanje
Tomaž Brank
V pretekli številki sem zapisal nekaj o obrezovanju in času rezi, ki se počasi izteka. Vsi, ki še niste opravili tega dela in ne želite s poznim obrezovanjem narediti dodatne škode, pohitite, saj se je brstenje že začelo.
Rez je opravljena, zato se akcija lahko prične! Čas je tak in temperature tudi, da se je "akcija" v naravi tudi zares začela. Dan je vse daljši in toplejši, saj se narava prebuja iz zimskega spanca. Tudi rastline v naših stanovanjih zaznavajo, da je pomlad že tu. Odziv rastlin v naravi in stanovanjih je opazen predvsem po odgnanih brstih in barvi listov ali njihovem lesku. Najlažje je to opaziti v naravi, na listopadnem drevju.
Da bosta rast in rodnost rastlin dobri, moramo poskrbeti mi sami. Vsaka dobra žetev ima za seboj veliko dobro opravljenih del, ki so za uspešno letino potrebna. Enako pravilo velja, če želimo imeti lepe okrasne rastline, ne glede na to, ali jih imamo v stanovanju ali v parku. Opravila, ki so zelo pomembna, da pridemo do želenih uspehov v vzgoji okrasnih rastlin, so enaka kot pri gojenju na zelenjavnem vrtu ali v sadovnjaku, le da jih imamo manj. Odpadejo le dela, kot so košnja, pletje, okopavanje ali obrezovanje, vse drugo je podobno. Zalivanje, dognojevanje, presajanje, odstranjevanje odmrlih delov rastlin in škropljenje pa so opravila, mimo katerih pri skrbi za rastline ne moremo, saj so nujna za dobre rastne pogoje.
Eno od teh opravil je presajanje, ki je potrebno, ko rastlina odrašča, kot tudi takrat, ko je že starejša. Presajanju bi lahko rekli šolanje koreninskega sistema. Mnogi poznate izraz pikiranje. V vrtnarstvu je to izraz za prvo presajanje po setvi. Vsako presajanje okrepi koreninski sistem in je nujno potrebno opravilo, saj s tem rastline vsakič pridejo v novo okolje; v spočito, prezračeno zemljo ali substrat. Kadar presajamo ali sadimo v sadovnjaku, vedno sadimo v dobro pripravljeno in pognojeno zemljo. Pred presajanjem vedno pregledamo tudi koreninski sistem in koreninski vrat. Odstranimo poškodovane korenine, predolge pa primerno skrajšamo. Če opazimo, da koreninski sistem kaže znake močnih poškodb ali celo bolezni, sadiko raje zavržemo. Pri sadnem drevju pazimo že pri nakupu. Pri presajanju lončnic najprej odstranimo star in izčrpan substrat, pregledamo koreninski sistem, potem pa lončnico presadimo v predhodno izbran in pripravljen substrat in lonček, ki je večji od prejšnjega za eno ali dve številki (približno en prst). Rastlino posadimo ravno, substrat pa primerno pritisnemo oziroma potlačimo, vendar ne preveč. Če je substrat preveč potlačen, je slabo zračen in se po zalivanju na površju še hitreje razrastejo alge, rastline pa slabo uspevajo ali celo začnejo odmirati. Nikoli ne presajamo v času cvetenja ali v fazi nastavljanja cvetnih popkov, ker se ti lahko posušijo in le redko
bi se presajanje končalo brez posledic. Presajamo, ko je opaziti, da rastline pešajo, da je substrat izčrpan in star, ko tudi dognojevanje nima več pravega učinka in v obdobju mirovanja.
Če pa je v sili razmer lončnico treba presaditi v času cvetenja, to storimo tako, da se koreninskega sistema ne dotikamo, ga ne razdiramo, pač pa substrat glede na velikost lončka le dodamo in po potrebi zalijemo. Po presajanju moramo zelo paziti pri zalivanju. Preobilno zalivanje po presajanju bo imelo zagotovo negativne posledice. Z dognojevanjem po sajenju ali presajanju začnemo po dveh ali treh tednih. Ker je vsako presajanje za rastline šok, pazimo, da po opravilu niso izpostavljene premočnemu soncu, močnemu vetru, preobilnemu dežju ali zalivanju, še slabše pa takojšnjemu dognojevanju ali škropljenju s pripravki za varstvo pred škodljivci. Sadike v slabi kondiciji z malo listne mase slabo prenesejo presajanje, zato jih raje zavržemo. Za konec pa še zlato pravilo-, star substrat je izčrpan in ga ne uporabljamo več, niti ga ne mešamo z novim! Čas je, zato veselo na delo!
Tomaž Brank VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO Tomaž Brank, s.p. Vabljeni in dobrodošli na Vrtnariji, Vodice, Pot na Črno 3, Cvetličarni: Tržaška c. 37, Ljubljana.
Pisma bralcev
Pisma bralcev
Prometni znaki
Ker so se kazni za prekrške zelo povečale, bi bilo treba pregledati vse znake za omejitev hitrosti. Mislim, da so nekatere omejitve prevelike. Naj bi strokovnjaki z občinskim svetom pregledali. Kazni so zelo krivične. Za nekoga je 1.000 EUR 1/2 leta vsi dohodki za drugega pa drobiž. V Skandinaviji so kazni % od dohodka, tako bi morale biti tudi pri nas. Zakaj se pa pokojnine tudi vsem enako ne povečujejo. Saj do povečave pride zaradi uspeha mladih, zato bi bilo pošteno, da se vsem enako povečajo.
Kulturni dom Vodice
Ker nekateri govorijo, kaj vse bi bilo v gradu v Šinkovem Turnu, če bi že bil. Pa muzej, galerija, razstave i.t.d. Vse to bo lahko v domu v Vodicah, ko bo prazen, pa še mladina in upokojenci bi imeli svoje prostore. Pa bol kvaliteten je kot grad. Zato bi bila velika škoda ga podreti. Ker župnijskin svet ne dovoli trgovskega centra blizu cerkve, jaz predlagam, da bi bil t.c. prek ceste proti gozdu. Tu bi pa bil ZDRAVSTVENI DOM in UPOKOJENSKi, ki ga bi bilo treba čimprej zgradit. Okrog bi bil pa lep park.
Tone Gosar
Kronika
ČRNA KRONIKA od 28. 2. 2008 do 3.4. 2008
Prometne nesreče:
-	v Vodicah je voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v ograjo in s kraja pobegnil;
-	v Kosezah je prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu, povzročitelj na kraju ni ustavil in je odpeljal dalje;
-	v Vodicah je voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasip, za kar je bil kaznovan s plačilnim nalogom.
Kriminaliteta:
-	na parkirišču pokopališča v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili oblačila;
-	dvakrat se je zgodilo, da je na bencinskem servisu v Vodicah neznanec natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal;
-	vlom v poslovni prostor KZ Medvode, PE Vodice, storilec iz prostorov ni odnesel ničesar;
-	v Vodicah je NN storilec izvršil tatvino bencina na bencinskem servisu;
-	v Repnjah je bila izpred stanovanjske hiše izvršena tatvina odklenjenega gorskega kolesa;
-	na Skaručni je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo, iz katere so odnesli prenosni računalnik.
Javni red in mir:
- v Vodicah je vinjen moški hodil po sredini cestišča in oviral promet, za kar mu je bil izdan plačilni nalog.
Ostalo:
-	v Repnjah je voda zalila podvoz pod AC Ljubljana-Kranj, obveščen je bil upravljalec ceste, ki je ustrezno zavaroval in označil cestno oviro;
-	v Vodicah je pogorelo zapuščeno vozilo znamke Alfa Romeo, ogenj pa so pogasili gasilci PGD Vodice.
Pobarvanka
Oglasi / Zahvale
I
I

POPRAVEK
Ponovno objavljamo pravilen vrstni red ekip, ki so dosegle najboljši rezultat na tekmovanju Veleslalom za pokal občine Vodice:
1.	Skoraj Polje
2.	Smučarsko društvo Strahovica
3.	MCLOW.
Si želite delati v urejenem okolju in imeti dolgoročno varno prihodnost? Filc, d.d., je dinamično in inovativno podjetje, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo.
Imamo 70-letno tradicijo, zelo uspešno poslujemo na evropskih trgih, širimo proizvodne kapacitete na visoko zmogljivih procesnih linijah. Imamo jasne tržne cilje. Odpiramo tudi novo tovarno v Škofji Loki. Za delo v proizvodnji na obeh lokacijah, tj. v Mengšu in Škofji Loki, iščemo in zaposlimo inovativne in zanesljive kandidate.
K sodelovanju vabimo več sodelavcev:
UPRAVLJALO STROJEV - m/ž - 5 oseb
Odgovorni boste za vodenje in nadzor procesnih linij v proizvodnji. Delo poteka tudi ponoči ter ob sobotah in nedeljah.
Pričakujemo:
-	vsaj IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri,
-	osnovna računalniška znanja,
-	natančnost in zanesljivost pri delu,
-	komunikativnost, sposobnost timskega dela.
Nudimo vam:
-	dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,
-	možnosti strokovnega izpopolnjevanja,
-	stimulativna plača,
-	nagrajevanje glede na rezultate,
-	možnosti napredovanja,
-	družinskemu okolju prijazno podjetje.
Delo sklenemo za nedoločen čas, s trimesečno poskusno dobo. Zainteresirane kandidate vabimo, da nam svoje prijave z dokazili posredujejo na naš poštni ali elektronski naslov v roku 15 dni.
V najem vzamem travnik ali njivo, večjo ali manjšo parcelo za daljše obdobje. Plačilo najemnine redno, Vodice z bližnjo okolico. Dosegljiv sem na telefon 031/675 991.
MOŠKO IN ŽENSKO STRIŽENJE FRIZERSKI SALON NADA SKARUČNA I4D GSM:041 777 051 TEL:8323 400
ODPRTO:TOREK- PETEK 8.00 do 12.00 15.00 do 19.00
SOBOTA 8.00 do 12.30
PONEDELJEK ZAPRTO, RAZEN PO PREDHODNEM NAROČILU
Občni zbor Društva upokojencev Vodice
Polna dvorana, zadovoljni obrazi in čestitke zlatoporočencem
Občni zbor Društva upokojencev Vodice
Za dobro razpoloženje je poskrbel lajnar Vinko Novak in instrumentalno-vokalna skupina Ropotavčki, ki so iz svojih ljudskih instrumentov izvabili prijetne melodije, vse skupaj pa začinili z ljudskimi napevi. V uvodnem poročilu predsednika društva, Janeza Podgorška, je bilo zaslediti veliko zadovoljstva nad delom upravnega in nadzornega odbora, kot tudi poverjenikov, ki so usmerjali in vodili delo društva skozi vse preteklo leto. Čestital je vsem članom, ki so aktivno sodelovali na najrazličnejših občinskih akcijah, prireditvah in proslavah, še posebej pa vsem tistim, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da so upokojenci dobili nov društveni prostor na območju nekdanje knjižnice Vodice. Povabil je tudi ostale člane, da se pridružijo najaktivnejšim na pohodih, kolesarskih in ostalih izletih, balinanju, ustvarjalnih delavnicah, srečanjih in kulturnih prireditvah ali pa enostavno pokukajo v društveni prostor, pridejo na klepet in prijetno druženje. O dejavnosti posameznih sekcij so spregovorili tudi Tone Logar, Janez in Štefka Baliž, Francka Rozman in Jože Fu leki. Naj na kratko strnemo njihovo poročilo v nekaj zanimivih dejstev-, v letu 2007 so
izvedli šest pohodov, devet kolesarskih izletov, se opremili s 40 kolesarskimi čeladami in 72 kolesarskimi majicami, sodelovali so na različnih balinarskih turnirjih v Kamniku, Vižmarjih in Vodicah, ob odprtju društvenih prostorov pripravili razstavo o zbirateljstvu, v jesenskem času pa izvajali ustvarjalne delavnice. Množično so bili obiskani tako enodnevni izleti kot tudi večdnevni izlet po Franciji, Španiji in Portugalski. Najmnožičnejše sta bila obiskana poletni piknik in martinovanje, ki ga pripravijo v Vodicah in se ga udeležijo tudi tisti člani, ki se ostalih prireditev ne morejo udeležiti. Ponosni so tudi na kulturno udejstvovanje, saj Ropotavčki in Plesoče žab'ce gostujejo na prireditvah v domači občini in drugod po Sloveniji. Še posebej prepoznavni pa so na tako imenovani tradicionalni prireditvi "Skupaj se imamo fletno".
Spregovorili so tudi gostje, in sicer v imenu Gorenjske koordinacije DU Vodice, Medvode, Pirniče, Smlednik in Bukovica -Šinkov Turn Stanko Hvale ter predsedniki sosednjih društev upokojencev. Vsi so pohvalili delovanje društva in pristavili, da se imajo med vodiškimi upokojenci vedno zelo lepo. Pohvali za zgledno sodelovanje
212 članov DU Vodice se je na dan pred dnevom žena zbralo v dvorani kulturnega doma v Vodicah z namenom pregleda aktivnosti v preteklem in seznanitve z načrti v tekočem letu. V svojo sredino so povabili tudi predstavnike sosednjih društev upokojencev, s katerimi sodelujejo, in župana Braneta Podborška, ki ima, kot so poudarili, vedno posluh za njihove želje in potrebe.
se je pridružil tudi župan-, "S prostovoljnim delom pri ureditvi novega društvenega prostora ste dokazali, da se da z dobro voljo in z malo denarja veliko narediti. Plaketa, ki ste jo dobili v znak dobrega medsebojnega sodelovanja ob odprtju novega prostora, je zahvala za vseh 1600 ur prostovoljnega dela, ki ste ga nesebično prispevali. Društvo, ki vsako prireditev začne s pesmijo, ki s pesmijo krepi dobre odnose, zna vnašati dobro voljo med svoje članstvo." Iskrene čestitke je izrekel tudi zlatoporočencem, ki so mladost v srcu ohranili do današnjih dni. V nadaljevanju je beseda tekla tudi o pogumnih načrtih v letu 2008, ki so jih udeleženci občnega zbora dobili natančno predstavljenega v biltenu. Vsi skupaj so se zahvalili Cvetu Jagodicu, ki na vajah in prireditvah veselo razteguje harmoniko, in Vinku Novaku za prijetne melodije, ki jih izvablja iz svoje lajne. Prireditev so zaključili z recitalom Povodnega moža in venčkom ljudskih napevov. Sledil je najslavnejši del prireditve - čestitke in napitnica zlatoporočencem- Francki in Francu Česenj, Pavli in Milanu Košir ter Ani in Jožetu Kramar. Pevskemu zboru so se spontano pridružili vsi prisotni, po dvorani pa se je razlegala pesem Zabučale gore. Dotaknila se je vsakega izmed njih - še posebno slavljencev. Ana Kramar je v obliki pesmi predstavila svoja občutja ob pomembnem dogodku, društvu pa se za izkazano pozornost zahvalila s sliko, ki jo je sama ustvarila in bo poslej krasila stene društvenega prostora. Kako se znajo prijetno zabavati in kako znajo mlajši upokojenci poskrbeti za starejše, pa so dokazali po koncu prireditve, ko so se spretne mladostne upokojenke urno zavrtele in kot bi trenil poskrbele za lačne želodčke. Seveda ne smemo zanemariti boljših polovic, ki so poskrbele za vso ostalo organizacijo in dobro voljo - te pa vodiškimi upokojencem nikoli ne zmanjka.