Stran 8> »SLOVENSKI DOM«, dne 23. decem bra 1944. M nogokrat in marsikdo je že izrazil željo, da bi Slovenci že vendar dobili re s naše jaslice ali bolje: jaslice {figu­ rice. Kaj nam koristi, če imamo svoj lastni tip kotnih jaslic, ko pa nanje lah­ ko postavimo sveto Družino in pastirce, ki so nam vsebinsko in oblikovano tuji, kupljeni v trgovini, deset in desetletja vedno enaki. Stare, doma izdelane gi­ gurice, bodisi lesene ali papirnate, se počasi izgubljajo, novih ni od nikoder. Res so naši umetniki, zlasti M. Gaspari, M. Oogelnikova in kipar Gorše, že sku­ šali ustvariti gigurice, ki bi prikazovale nekako »Jezuščka na Slovenskem«, toda ti poskusi niso našli pravih tal, ker niso imeli pravega razmerja do narodne tra ­ dicije. Gasparijev in Gorsetov poskus je n. pr. zašel v golo folkloriziranje, ki pa pri širšem, zlasti preprostem in podežel­ skem občinstvu ni našlo pravega odme­ va. Lahko rečemo, da je vse dosedanje prizadevanje za slovenske jaslice gigu­ rice ostalo bolj pri površju in ni seglo v globlje čustvovanje in doživljanje na­ roda. Nove pobude in sm ernice je v naše jasličarstvo prinesel prof. Miklavž Kuret s svojo skromno, a dragoceno knjižico »Delajmo jaslice«. In prav iz tega no­ vega, zavestnega hotenja so se zadnje dni rodile nove gigurice, ki jih je ustva­ rila mlada slikarica gdč. A leksandra Ivančičeva. Ni ustvarjala svobodno, tudi se ni naslonila na kak nadčsoven ali pa palestinsko zgodovinski tip, — črpala je iz zakladnice našega gotskega cerkve­ nega slikarstva. Izredno bogata gotska ikonografija je pravzaprav kar sama po­ nujala to rešitev in ie kar čudno, da se doslej še noben slovenski slikar ni po- služil njenih vzorov; v religioznem sli­ karstvu smo bili pač preveč zasidrani v baročnih in klasicističnih oz. nazaren­ skih tradicijah in smo pri tem na starej­ še k ar pozabili. In vendar spadajo prav slike Rojstva in še bolj Poklonitve sv. Treh krajev v bistveni ikonografski se­ stav poslikanih notranjščin naših pode- stari pastir z ovco in ženo s košaro ja- jec sta sv. Irahim in služkinja z M ariji­ nega življenja (sv. Primož), govoreči pa­ stir poleg njiju je sel iz legende sv. Urha ( Križna gora), speči pastir v b e­ lem plašču je kopija spečega sv. Janeza na sliki Oljske gore v Čadramu, klečeči pastirček z jagnjetom je Abel s slavo­ loka cerkvice na Visokem (Janez Ljub­ ljanski) angel ob D etetu je prav tako last Janeza Ljubljanskega s svodo cer­ kve na Kamnem vrhu nad Ambrusom itd. Posebno pozornost pa zaslužijo trije angeli z napisom »Gloria in excelsis Deo«, ki so izposojeni s svodo cerkve na Križni gori; le da jih je slikarica združila v učinkovito, z zvezdo repatico povezano celoto. Morda bo kdo dejal; torej sala kopi- ja?^C aj pa je originalnega? Saj prav to! Nič ni originalnega, ra­ zen nekaterih slogovnih poenostavitev C m or člov tem kuk< to s želskih gotskih cerkvic. Slike Rojstvo s uvrščajo tu ali v cikle Marijinega živ­ ljenja (Sv. Primož nad Kamnikom) ali pa nastopijo sam ostojno (Crngrob, Krti- nos, sv. P eter nad Želimljem, Vrdence itd.). Sv. Trem kraljem pa je bila sko­ raj redno odkazana cela severna stena cerkve, ki je bila brez oken; tu se je lahko razvil prizor v vsem bogastvu in pestrosti dogodkov, spremstvo, pokraji­ ne... (Sv. Primož nad Kamnikom, Mu­ ljava, Mače, itd.). Lahko rečemo, da so bile to prve naše cerkvene »jaslice«, s katerim i so ljudje v svojem verskem do ­ življanju prav tako intimno čustvovali kakor že danes s pravimi postavljenim i jaslicami. Gotovo so jih bili veseli in nanje ponosni — ustrezale so jim po vsebini in obliki, za tedanji čas so bile torej res »naše«. In vendar — ali niso dandanes še prav tak o ? če bi še tako iskali — mislim, da bi ne mogli najti boljše predloge za »Slovenske jaslice« kakor so ravno te starodavne freske. In tu je zastavila um etnica svoj čopič. Iz obsežnega spominskega gradiva, ki je tu vsebinsko prišlo v poštev od začetka 14. stol. (Vrzdenec, južna stena ladje — sv. Trije kralji) do dobe okoli 1520. (Sv. Primož) si je izbrala najprim ernejše, vse­ binsko in stilno najustreznejše — odlo­ čila se je za upodobitve 2. pol. 15. in začetka 16. stol., ko je gotski idealizem prehajal v poznogotskih, že renesančno pobarvani realizem . V glavnem se je na­ slonila na d v e največji um etnini naše pozne gotike: a flike v cerkvi sv. Urha na Križni gori pri Škofji Loki in v cer­ kvi sv. Primoža nad Kamnikom. Za sv. Družino ji je nudila predlogo freska v Crngrobu, deio slikarja Bolfganga, iz 1 . 1453, ki spada stilno še v idealistično »mili« olog Janeza Ljubljanskega in sli­ karja iz Mač (tu je zlasti zanimiva fi­ gura sv. Jožefa, ki bo današnjem gle­ dalcu morda malo tuja: Jožef kuha otro­ ku v kozici mleko, pri tem pa se ozira nazaj k častilcem Otroka, pa mu med tem mleko prekipi in stareč ga naivno s kuhalnico tišči navzdol). Pri sv. Treh kraljih se je oprla n i freske Pohoda sv. T reh kraljev pri sv. Primožu ter pri tem kraljem kot njih sprem stvu (lovci, paži itd.) pustila ves njih sijaj; celo jezdne živali so ostale verne originalu: niso anatom sko verne, nmpak malce fanta­ stične, zlasti velblod črnega kralja. Tež­ je je bilo najti vzore za pastirce, ki so na freskah navadno bolj skriti, vidni le na pol, zato si je elikarica pom agala s figurami, ki v' svoji pivotni vsebinski zvezi ne spadajo v krog Rojstva: n. pr. „THAIS“ v letošnji izdaji Če b! hoteli naš operni zaklad s p re­ prostim knjigovodskim m erilom po sploš­ ni oznaki porazdeliti, bi ga lahko spravili v dvoje kartotek: v prvo opere z veli­ kim , bleščečim, vnanje zahtevnim okvi­ rom, v katerih je glavno dram sko do­ gajanje prepleteno z bolj ali man$ pisa­ nim i ter preračunanim i problem i, v drugo pa dela, ki jih je navdahnila ena sama strastna misel, tako da človeka prevza­ mejo prav po preprosti, a toliko bolj intenzivni notranji gradbi. V prvi torej sijaj, v drugi skrita le­ pota v podrobnem . In dočim deluje v prvi že »moment mase«, se more druga uveljaviti le z doslednim in tenkočutnim izdelanim prikazom notranje »nervure«. V drugi razred sodi »Thais«, v bistvu silovita notranja dram a ene sam e osebe, ki m ora med magnetoma krščanstva in poganstva prekoračiti prepad dveh sve­ tov; iz razbrzdane poltenosti skozi pu­ ščavo kesanja v odpoved čiste ljubezni. Z nosilko glavne vloge, ki jo sprem ljata kvečjem u še ena ali dve stranski, vsa ta opera stoji in pade. Zato je umljivo, da Nadaljevanje • 7. strani. stopnic gre daljši hodnik naprej. Po nje­ govem stropu vise rezljane svetilke. Ni treb a iti po njem kam daleč. Takoj pod stopdicam i kleče na levi pred votlino ljude. K steni se stiskajo menihi, varuhi svoje vere in svojih pravic na tem k ra ­ ju. Pri stopnicah se prestopa dolgočasen m oham edanski stražnik. Na prvi pogled ni nič novega. A pred kapelico v vdol­ bini, ob vznožju oltarja sije velika zvez­ da. Nanjo se sklanjajo ustnice prihaja­ jočih in odhajajočih. V naslednjem trenutku že sam klečim p red zvezdo. Njeni pram eni so malce zveriženi, tu pa tam je videti sledi udarcev. In vem, kaj je okoli zvezde napisano: »Hic de V irgine Maria C hristus na- tus est.< Zvezda je na gosto pribita v tla: ne­ štetokrat odtrgano in prav tolikokrat vrnjeno dokazilo katoliškega prvenstva na tem kraju. Zdaj, ko klečim pred njg, se skušam spom niti česar koli, k ar sem kdaj slišal o tem prostoru: resnic, zgodb, legend, spominov. A v utripajoči svetlobi luči naokrog, v počasi kapljajočih, neslišnih, nečutnih trenutkih se vse megli, vse pre­ haja v brezobličnost, beži iz človeškega območja kdovekam. Skušam si vtisniti v spomin vse oko­ li sebe: svetlobo, barvo m arm orja, rože, sveče, ubranost, steklo v svetilkah, obra­ ze menihov, hojo stražnika, prihajanja in odhajanja ljudi vseh jezikov in barv, vsakdanja m rm ranja vodnikov v fesih, začudenje protestantov in pomilovanje Judov; zapomniti si vsaj sinji svileni strop nad votlino. A nobena stvar ne m ore dobiti ne v očeh ne v duhu trdne­ ga obstanka. V glavi poje polglasna, brezlična motnjava. Vse se odmika. Dolgo se ne morem zavedati, da sem. Z leve in desne padajo na zvezdo željne ustnice, težko, hrepeneče; poljubi gore na vseh žarkih njene nebne ble­ ščave. K jer koli iščem opore za oči in za misel, najdem sam o zvezdo, njen ne­ gibni, večni sijaj, ki ga niso mogli za­ tem niti sto tisoči, m ilijoni ustnic, ki so v žgočem hrepenenju hoteli odnesti s seboj vsaj mahnem odsev za na pot. Tu so klečali K rižarji, svetniki, vla­ darji, spokornice in vitezi, ki so poznali vse življenje samo eno im e; rom arji ob obeh tečajev in z vseh vetrov; veliki, majhni, visoki, sam ozavestni. Eni so pri- 1 hajali po sm rt, drugi po življenje. Vsem ’ se je zvezda svetila ko meni, ki zdaj klečim na njihovih sledeh. K akor da je v ečn a. . . Potem grem po hodniku in čutim, ka­ ko me sprem ljajo oči varuhov. Stene so odete v tem nordečo raševlno, ki Je na pogled borna, da se človek čudi. Na stropu gore danes katoliške svetilke. Njihova luč pada na negibna zagrinjala iz raševine. Potipam in ugotovim, da je obleka sten iz azbesta. Ni še tako dolgo, kar je bila iz svile, a svilo so Grki zažgalgi. Tla so vsa pokrita z m arm orjem . Vse, k ar je iz naravne višine dosegljivo, je odeto v drugoten kam en, v kovino, v azbest, sicer bi ne bilo od svete zemlje in kam nja niti drobca nikjer. A, ko gle­ dam koptske rom arje, ki se nad obup­ nim cviljenjem mečejo po tleh, se skušajo dotakniti na oltarju, na stleh, na steni vsake sveče, vsake luči; ki z obupno zagrizenostjo skušajo odpraskati kjer koli vsaj drobec od svetišča; ko me je groza, kako njihova vera prehaja v ne­ kaj, k ar je našem u verovanju nemogoče; po bistvu oddaljeno, nekaj, k ar zaudarja ali po zagrizenosti ali po čem er koli fa­ talistično verstvenem — potem mi je skrb varuhov razum ljiva. In potem mi je razum ljiva tudi vsa bistvena različnost med verovanji in veram i. In to je tisto, kar me požene iz vo­ tline Rojstva mimo nekaj drugih svetih zakotij in votlin — tam so dali Jezusu darove pastirji, tu so zagledali njegov obraz kralji, tam je votlina svetega Hie­ ronim a — v katoliško cerkev, ki je na­ slonjena na levo steno bazilike In kjer pojo patri ju tran jk e. Potem sem spet na trgu in hitim v eno od ulic, ki drže med hiše. V Betlehem u poiščem nekoga, ki mi postane prijatelj. V dveh se vračava še enkrat v cerkev, potem pa zavijeva za cerkvijo m im o neštetih delavnic, kjer sprem injajo školjke v izdelke iz biser­ nice: v molke,- svetinje, škatlje, koral­ de, kipce; k je r'p o jo brusila in žage in zategnjeni glasovi v puščavskih popev­ kah, tresočih se ko zrak nad prividi. H itiva na Pastirske poljane. Na Polju pastirjev raste pod redkim i oljkam i zadnja trava. Tu pa tam gleda izmed nje kam nje, med kam njem rasto velike bele ciklame, perunike, cvetoče trnje, velikonočnice, vetrnice, rdeč mak, ki ni mak, v barvi mlade krvi. To so lilije na polju, ki jih je Tisti, čegar prihod je bil oznanjen na teh poljanah, postavil človeku za vzgled prostega življenja. Take rdeče barve nisem videl Se ni­ kjer, ta m ore rasti sam o na kam nju in na spojninih. Zdaj, v pozni pomladi, jo teh rdečih krvavih kapelj polna vsa Pa­ lestina. Pod oljkam i je mir. Sediva na zlo­ ženem kam nju, zbranem iz razvalin stare bazilike. Gledava na mesto za ‘sa­ bo, ki ima zdaz spet drugo podobo; na cerkve, ki postajajo zdaj zvečer njegovo znamenje. G ledava na puščavo, ki se približuje od vzhoda in ki se vanjo iz­ gubljajo Pastirske poljane. Tam tulijo ponoči šakali, kakor so tulili pred dva tisoč leti, odondot vstaja iz viSnjeve barvitosti vsako jutro sonce, odondot so prihajali na Pastirske poljane Kralji. Cunjasti, umazani beduinski pastirč­ ki pripode čredo debelorepih ovac do razvalin, prosijo za bakšiš in naju ozm er­ jajo z »Jahudi«, ker sva trda. A ni nama za psovke, slišala sva jih to popoldne že na betlehem skih ulicah dovolj. Jahudi že zdavnaj ni več psovka; človek se je na­ vadil, da ga ima Arabec za Juda. Čez Pastirske poljane, mimo oljk in rdečih lilij, mimo spominov in ostankov delajo črno cesto v puščavo. Na robu (zlasti v gubah oblačil) in barv. Bar slikarica pač ni mogla prenesti v svoji slike takih, kot so na gotskih origina lih — iz preprostega vzroka, ter j« bil] pri delu vezana le na fotografije. Nar merno pa ni hotela dodati ničesar SvO ’ jega (celo ovce so točne kopije gotskih!) k er je hotela ostat: zvesta temu, kar s( ljubili naši davni očtje in m atere in ka| je pač vedno, da v čim bolj neizprem? njeni obliki ljubi in pa doživlja tudi njii potom ec. Prav v tem je »skrivnost« n a' š i h jaslic. Slike so izvršene v gvašu na 7 listiS ki bodo, če Bog da, kmalu izšle tudi f tisku. Za letošnji Božč morejo biti tf skane v več barvnem tisku in na prec4 velikem formantu. Odkupil jih je Etmr grafski odbor Pokrajinske uprave, ki b# skrbel, da bodo ob prvi priložnosti izšli v okusni mapi ter tako služile praktičitf kot jaslice gigurice, estetsko kot umet niška mapa (z uvodom), moralno pa kol izraz slovenske vere in ljubezni d > novorojenega Boga danes kot v pre1 tekhh stoletjih. Podrobneje se bomo ob delu pom f 0ce:n dili ob izidu. Za danes smo hoteli na f c ® vrc m ikavni in posrečeni poskus samo opo1 zoriti. Prepričani smo, da bodo nov* ceSo jaslice vse zadovoljile — za prim er pJ C prinašam o danes z dovoljenjem lastnik* lahk Etnografskega odbora, reprodukcije n r ta jit katerih listov: sv. Družino, drugega krt' stav, lja in skupino pastirjev. Z n ija p oni rali pode kov« n a j n rač ves izve! šken 7maj brez m ačl IN men, le ta ki s ni n uiti našil pove hval mori re n n je . N , sko ! ki o odlo' p red usod n ju v oj a r a s dih, bičn tem \ p ri ’ med proti Mrtvemu m orju se beli sam ostan Dee-Dozi; tam , koder so korakale z zla­ tom ovenčane kam ele Modrih, beže po kom aj dodelani cesti prvi avtomobili. V račava se v mesto in srečujeva Be­ duine, ki prosijo cigaret, ter betlehem ­ ska dekleta čudovite lepote, malce pošev­ nih oči, z žametno senco pod spodnjo trepalnico. Iz šol se vsujejo otroci in po­ zdravljajo s »Saida«. Nekje obiščeva arabsko redovnico, ki se ji še pozna svoboda; ves pogovor si z roko zakriva vtetovirana znam enja ob ustnicah. Stopiva v tri, štiri cerkve, v tri, štiri samo­ stane. Nekje je vrt s čudovitim cvetjem. Sobota je, na vseh zavodih plapolajo za­ stave pokroviteljskih držav, prevladujp zeleno-belo-rdeča. V plapolanju zastav se odraža tekm a evropskih vplivov tu na Bližnjem Vzhodu. Bolje je, ne m isliti na to. S ploščadi, kjer čakamo večera, je vi­ deti betlehem ske vinograde, ki po po­ bočjih proti Salomonovim ribnikom in proti Hebronu. Pol mesta je v senci. Od nekod vstaja do človeka omam ljiv vonj cvetoče oranže. Sence rasto vse dlje, vse dlje. Samo cerkev, do katere se steza sonce okoli hriba, je vsa sama svetloba, luč, bel sijaj. Za cerkvijo žari v svetlobi od zahoda puščava, Herodov hrib je kakor . stožčast tempel. A rabske gore so vse v višnjevem in rdečem ognju. K akor pu­ ščavski privid rasto iz ognja sinji žark*’ ko da sonce od zahoda v razbeljene1 1 1 zraku zrcali negativ svoje svetlobe. Ko pade sonce za gore v Judeji, za- brle po Betlehemu luči. Mesto se po­ greza v večer in postaja podobno spo­ minu . . . D vajset popoldnevov se vozim v Be­ tlehem , in ko odhajam , vidim še zm eraj isto: bežeča m ajhna okna, ravne strehe, nizko nebo, zvezde, ki bi rade padle na zemljo, ko da je vsaka noč sveta. In pred cerkvijo gori vse večere sve­ tla luč v mlečni stekleni zvezdi. (Iz knjige »Pero in č a s « , izdala Ljudska knjigarna v zbirki Naša knjiga.) bi »Thais«, »Mrtve oči« ter zlasti tnif »Orfej in Evridika« nekdaj na našein odru doživele prav m edel uspeh — {e ie ne bi docela zvodenele —, k er p** niti režiser i bistrim in sila pretehtanih s ta n čutom za filigranske lepote ne bi mogel ,Po i oživeti dela. ce ne Dl traei p n roki prf- ol-Si; m ernega orodja. i drifp Danes pa so se razm ere glede teg» ® m, u toliko sprem enile, da se operno vodstvo | oouii lahko brez bojazni loti tudi na videi Ii »mrtvih« partitur, s katerim i doživljamo telih doslej nepričakovane uspehe. Poseben mori vzrok je še v tem , da je pevsko in dr»- min matično težišče — vsaj pri omenjenih ga, , treh operah — v ženski vlogi, ki prikri* spoz va očitno nesorazm erje med ženskimi in kom, moškimi glasovi ter njihovim i dram at- N skim i sposobnostmi v naši operi. Zaen- telih krat nam reč drži, da prvi po trdnosti dane in kakovosti v obojem pogledu dale"? pre- škeg kašajo druge, če že ne kot celota, pa pra* lond gotovo kot solisti. ob z Da je »Thais« na sobotni premieri, Sede kljub nebistveni okrnitvi spet tako lepO zm aj uspela, gre n^ivom no najvejča zaslug« znnii um etnici V. l “ balovi. 2 e nekako pr«d šk ih letom dni smo zap isali da se je mlad® ki s< pevka v razm erom a kratki dobi razvila dih \ v dram sko sopranistko redkih vrlin, Iti JJč f se je že toliko približala tisti delikatni |v Be točki um etniškega ravnovesja, ko tudi 0 opazovalec ostrega očesa in tenkega R lU ' s]edi ha »stoji na previsici, koliko naj odmefi njenem u bistrem u dram atskem u čutu iti koliko petju sam emu. D ejali smo, da f zj as1 ta zadrega že im pliciten dokaz, da im«* m ini mo pred seboj resno umetnico. H krati p* s sv smo ugotovili, da je stopila na čisto ^js(j, osebno um etniško pot, ki jo bomo z vn«* 7a „ tim zanim anjem zasledovali. ževn Če V. Heybalovo po tej sodbi zd« mnr{ natančneje opazujemo, se nam čedalje ( j bolj vriva v zavest, da sama po seti L * nagiba k čim globlji dram atiki celo tanli .. kjer ji je doslej bila rožiserjev" roka do* L .m volj trdno vodilo. Na to /kaže mnogo drobcev njenega prikazovanja. Tu bi opo- k , ’ zoril le na troje: 1. p ^ s k o vlogo še bolj j podreja dram ski zPn ‘e. v' (n- pr. zlasti v , £ 2. doj., ko si v p»olitvi boginji lepote in, ljubezni še bob zavestno pomaga s strast- nim i pridihi, t° reJ 7 - muzikalno »mrtvi-' v ’ * mi« elemej^i)'- 2- glasovne registre še n ' . 1 ’ bolj tenkočutno prilagoja dram atični po- membno*1 * besedila (zato se je zdaj dina- * mična razdalja od njenega svojskega, ten- ^ keg/> nazalnega pianissim a pa do ble- , * g j^ eg a fortissim a še bolj razširila); 3. 10 ! jnimiko ima v trdnejši kontroli. SP°“ Atanaela je upodobil B. Popov. V na- ravn sprotju s prednikom Primožičem je na- ® reS stopil mož bolj um irjenega tem peram en1 ,°*V ta, tako da se je prvotna strastna anti- S*e<* teza med Thais in Atanaelom močno : I N unesla. V igri b i dal prednost Primožiču, Kepo v pelju pa Popovu (vsaj v nižjih linijah. jd i|n < y y j J; j j V- _ _ > n X r l u l a i n ____l . n n f < •< ■ !/» t l L ! L n o sti). višji* nam reč delajo vtis neke utruje- tihih ► sti). Sodim pa, da bi se pri g- Popovi kih, zlasti igra dala v znatni m eri zboljšati. > n zi S tem bi opera spet pridobila prvotni) P«*,,, L napetost. J< K 1 Omenil bi še, da se z baletnim vloS" vinu kom ne morem sprijazniti. Vsekako j< *akf preveč razvlečen, tako da škoduje glad-