19. številka. Ljubljana, soboto 24. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za celo leto IG jrl., za pol leta 8 gl. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se. računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol h in »i dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. f>0 kr.t po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopne petit-vrste <> kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če bc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 rgledališka Btolba". Opravništvo, na katero naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v rNarodnej tiskarni" v Kolnianovej hiši. Interpelacija zarad Idrije, katero je stavil knez Ernst "VVindischgriitz z drugimi slovenskimi poslanci dne 22. t. m. v državnem zboru do c. kr. ministra poljedelstva. „Pri c. kr. rudniku v Idriji dela GOO do 700 večjidel oženjenih delavcev, nekateri v jamah, nekateri pri pečeh. Ti rudarji, katerih delo ne terja le silnega telesnega napenjanja, ampak je zarad soparice živega srebra tudi zdravju prav jako škodljivo, so se prejšnja stoletja iz omenjenih uzrokov večjidel za trdno sprejemali v službo in so dobivali v starosti, ali če so onemogli, nekoliko, 6e tudi le pičlo pokojnino. Delavci so si zaslužili po 50 do 70 kr. na dan in so imeli razen tega se pravico, da so smeli svojo ne ravno številno govejo živino pasti po prostornih cesarskih goz dih, katero pravico so jim bili podelili prejšnji vladarji v svojej modrej in previdnej skrbi za delavce, ter jim dali priliku, da so mogli krave rediti in mleko uživati, ki škodljivi upliv živega srebra, kakor je znano, močno zadržuje. „To pašno pravico so brez ugovora uživali od 1. 1544. do 1. 1871. „Se le sedanje vodstvo ni j le delavske dnine od leta do leta zmanjševalo, tako, da si zdaj delavec zasluzi le še 25 do 40 kr., odraščeni črez 20 let stari rudarski sinovi pa komaj po 15 kr. na dan, ampak jim je vzelo tudi pravico do pase. „Prošeiu rudarjev, da bi se jim ta pravica pustila še naprej, c. kr. ministerstvo poljedelstva nij uslišalo, pač pa jim jo v svojih Odlokih od 20. avgusta leta 1874. in 7. junija leta 1875. obljubilo, „da se bode njih zdravstvenim zadevam drugače pomagalo in kakor hitro mogoče rešilo tudi vprašanj e o zboljšanj i zaslužka." „Pa dozdaj se nij zgodilo ne to, ne 6 no. Zdravstvene razmere so namreč tuko slabe, da je ziniroin po 30 do 50 delavcev, teduj 5 do 8 od&totov bolnih, plače pa so taku pičle, da rudarjem po sklepu mesečnega računa in po odbitih stroških za žito, katero dobivajo v cesarskih iuagaziuih po trduej (limito-) <5eni, včasih komaj še pol krajcarja ostane kot zaslužek celega meseca, ali pa da ostanejo celo cesarskemu eraru be kaj na dolgu! „Tudi delavcem, ki so le udinanji v jami (na „geding") se Je zaslužek skoraj za polovico znižal. Ako pa rudarji prosijo po-boljska, jim c. K. rudarsko vodstvo žuga m tem, da bode tuje de-la%c« uajelo, domačim pa delo VZeio. Res je c. k. rudarsko vodstvo ope-kurje in zidarje iz Italije naročilo, ter jim plačuje po 1 gl. 50 kr. na dan še celo zdaj po zimi, ko imajo baje težko primernega in tolike plače vrednega dela. „Vsled težkega in zdravju škodljivega dela in vsled pomanjkanja zadostnega živeža delavci vedno bolehajo in 1. 1874 je bila vsled lakote mej njimi nastala celo vročinska bolezen; sploh so delavske družine uže tako oslabele, da pri nabiranji vojaških novincev v zadnjih letih nobeden izmej njih nij bil potrjen k voj akom. Ker tako brezobzirno ravnanje nasprotuje človeškim Čutom, in zlasti ker tudi silno škoduje časti in veljavi državinej, ako c. k. uradi v c. It. rudnikih tako ravnajo, podpisani prevzvišenega gospoda c. k. ministra poljedelstva vprašajo: 1. Mu je li žalostni stan delavcev v idrijskem rudniku in njih zatiranje in brezobzirno izžemanje po c. k. rudarskem vodstvu idrijskem znano? 2. Misli li kakor hitro mogoče to odpraviti in delavcem pomoči, da bodo mogli vsaj po človeški živeti? Na Dunaji, dno 21. januarija 1880. (Slede podpisi vseh slovenskih in mnogo druzih poslancev.) Govor našega poslanca viteza pl. Schneida v državnem zboru v seji od 19. januarja 1880. (Po stenograričnem zapisniku.) Posebno za tega de^j sem poprijel besedo, da bi konstitucijonalne premisleke g. poročevalca večine odbora za kazensko postavo pre-tresoval. On trdi, da ne morem govoriti o zatož-benej pravdi, če ie spremeni § 357. r. k. p., kakor je predlagala manjšina odbora, namreč spremembo v smislu, da zadostuje prečkanje pismenega predloga na postavno kaznovanje, in da elja to kot končni predlog, kadar nij javni založnik pri obravnavi osobno navzočen. Kakor je razvil g. poročevalec, bila bi potem zatoibena pravila le gola likcija, ko bi ne bil pri glavnej obravnavi javni zatožnik osobno navzočen. Govoriti po tem takem ne bi mogli o zatožbenej pravdi, kakor jo zahteva državna osnovna postava za kazensko postopanje. Gospoda! Jaz menim, in tu se smem nekoliko oddaljiti od dane postave, da ostane princip zatožbene pravde na vsak način nespremenjen, če pri zločinih in prestopkih državni pravdnik le pismene predloge stavi. Ne glede na to mnenje, ki se da komaj omajati, morate mi priznati, da je v našem kazensko - pravdnem redu ozka vzajemna dotika mej postopanjem in ingerenco tožnika; da v tej meri, kakor se oddalji postopanje pri manjših prestopkih, ki jih odloČi posamezni sodnik od strogih oblik, ki so navadne v za-četnej preiskavi in obravnavi zločinstev, naj se omeji korrelat istih, opravilo javnega zatožnika, glede oblike in obsega. Oziraje se na to stvar, mi bodete priznali, da po polajšanji, o katerem naš predlog glede" varovanja prisiljene zatožbe govori, ne naostane iz zatožbene pravde nobena fikcija, uže za tega delj ne, ker zahtevamo pri spremembi zatožbe od funkcijonarja nov predlog — tem menj nastane fikcija, ker s tem, da se skrajša postopanje in na tak način iz postopanja le kazenska naredba v mandatnem postopanji naostane, je tudi opravičena poravnajoča restrikcija v osobnem uplivu zatožnika. Gospoda! Ce uže pri postopanji v prestopkih pri kazenskej naiedbi komaj spoznamo oblike za zatožbe za težke pregreške, zakaj zahtevate, da daje zatožba pri prestopkih primeroma mnogo več dela? Fo mojem mnenji nij to noben dobiček za pravosodje. Gospoda poročevalca skrbi tudi to, da bi imele občine mnogo več dela in troškov, ako se izroče opravila državnega pravd-nika občinskim predstojnikom. Kar se tiče nakopičenega dela, smem se na to ozirati, da jih ne bode stalo več dela kakor povprek pol dneva v tednu, kar g. poročevalec sam priznava. Gospoda! Ko bi moral funkcijonar občinski pri vseh obravnavah osobno navzočen biti, deli se to opravilo mej njim, mej njegovim namestnikom in drugim občinskim svetovalcem, tedaj je vsaka osoba občinskega predstojništva v teku treh tednov le en dopoludan na delo navezana! K večjemu en dopoludan, kajti vemo iz lastne skušnje, da je večina obravnav privatnega značaja. Na ta način gotovo ne bi bila občina z delom preobložena. In še to preobloženje občine se zdatno zmanjša, če se včasih poslužimo pravic, ki nam jih daje § 457., namreč pismene predloge staviti. Kar se troškov tiče, ne bodo nikdar veliki za občino, in ko bi imela ona sploh uže kake troške, bili bi ti zelo majheni, k večjemu za mesečne izkaze in za predložena poročila. Prositi moram tu visoko zbornico, naj premisli, da ta majheni trud in ti nezdatni troski zadenejo le tiste občine, v katerih ima okrajna sodnija svoj sedež. Ta občina, v katerej ima sodnija svoj sedež, je glavni kraj v okraji, in take občine imajo od tega mnogo dobička. Tako pred vsem, da imajo prebivalci občine na kraji, kjer stanujejo, sodnijo, ko vendar drugi prebivalci okraja mnogo časa in denarja potratijo, kadar se morajo poslužiti sod-nijske pomoči. Tako tudi razni dobički, ki jih Tujci. 21 januarji Pri Nlonu: Delp n U I,it je. - Stare i Kamnika. — Jaklič iz Koč-vj*. S:trwart iz lliuuija. Per* i7 Hr » tO l "hO drž. posojilo......11 „ Akcije narodne banko .... NW „ Kreditno akcije.......»ti , 4» L«>ndon........ . 1 H „ iH> Srebro ..... ..... n fapol ........9 „ M C. kr. cekini ....... « 3 Državne uiarke....... m kr Y najem se daje s I. majem 1880. pri sv. Bolfanku v Lj u- toincrskili goricah, okraji Ormoškem, komaj pol ure od železu ške postaje Sredi I ke (Postrau) • /i/tat u m />fcxliivi, ker je nemogoče toliko zaloga blaga v tako kratkem času v I'ari< u razprodati; zato je b lo vse b ago v jednakih delih razposlano na Avstrijsko, Nemški in Ang eako. Omenjamo še enkrat: T7"se "bistro c3.o "bi se zsustoanj samo za majhen u odškodovanje prodajalskih troškov. Vodstvo prosi, naj čestito čitajočo občinstvo to vrlo ugodno prodajalsko naznanilo popolnoma uporabi in naj se samo z jedno naročbo za poskus pnv ri, kako r« eb o. solidno in neverjetni) po ceni je to blago, katero se j* dobilo iz vs -h krajev sveta V dokaz, da je vete stroge* solidno, uaj »luži naznanilo, da vieoiciuo brez ugovora nazaj vsak koniad9 ki komu nij po viseči, ter da ga zaincnimo z drugim. I o »e javno obvezujemo. Zalofjtš cetegu Matja xa jMvsiro-Ogrersteo. fo O žepnih ur na valjar od najfinejega francoske, a double-ziata, na minuto regu-brane, pieje gld. li, .daj samo gld. 4.9r> Vrlo eleganten komad. D t dobro grudo, jamči se ler. 2325 ur na sidro s 15 rubinov, izvrstno na nekin.au rei istisne prj glu- 21, zdaj samo gld 07 > Od n »Jtinejse^a srebrnega niklja, gr>vraTe. A letno jamstvo. .'iti o remontoir ur od pravega double zlata, nav.jajo se n.t kozici brez ključa, prignano iiajbobša in najcenejša ura sveta, preje gld 2 /daj s m • gld. ".50. 1400 pravih remontoir ur - d pravega I3h»i. DUuOiMUUgM siour.t, navijajo so na kozici br ključa, b kazaino pripravo in pravim ko.osjetu i d u kja, na sekundo re|>as.raue, neverjetno, še nikdar tak • v »eno: prej gl-i. DO zd-i satno gld 14 50. •t-juh franoosklh ur za buđenje, jako pripravne iiuli Kot ure ss p s.io iii.zo, vse i ropottiljo, prej g d. 12, Mlaj samo gid. 4.2'', vrlo važne /.a v« k rodom in uurtn ka. 49£0 amerikanskih dežnih plašče v od kavčuka vsak- v. lik su, ii.tjeuinj atiaiiici.--g.ui.iKi vrhna atiknja, na Urugej (.lasč, ne piodru ga ni ujiuz m mukrota, prei gld. 18 zdaj samo gld. 7.50. N jpraktičtn jše in naj uencjs • ouiačiio. 1800 dežnih plaščev za gospe od piaveg.. an^iea eg.. tajamo ncg.i i.^oieujiiuljivt g« c.lie > ,o -m .kn.i, na,i,ov tj.š ■ francoske nuj Vsake velikosti, pieje gld. 80, zd.ij samo g i. ^.f»o. 3l60 kostumov za gospe od pravega ang e-hk g. ue,,ieujocijivch.i sukna iz khbuco-Viiic, b krasno go&podsko suknjico, naj Ko* nsiniše, uajlepš >, najcenejše in najpou. b-nišo žensko oblačilo. Noša najnovejša; prej gli Ho, zilaj ».mu (jid i*.>u. 400 l oblačil od klobučevine za gospe, ne prouiOj.h m m..c. n. uiia , o.t g iimo ..zaij-laua, tako gorka, da n.j tr. ba Uruge zimsko ob.oko; piej gld. 2.j, zdaj samo gld. .. N ver.etno v ceno. 6500 tuoatov namiznega orodja od brlta-nija srebra. Najboljše ang.esko in tesko b.ugo. j. ui.,i i/ it.- ck »Veta, ki ostane tudi po 30 letnem rabljenji bel, kakor pravo 131otno srebro, prej tucat gld. li, zdaj 12 k- nj.-iuov bku.iai samo gld. 3.9 . Vse od dru z ih tvrdk naznanjeno blago je ponarejeno. 15 000 tuoatov namiznih žlic od britanija- srebra, natiežj b.ze, ostanejo vedno cele. T i. ž c s ne more razložiti od pravo srebrnih od 131otnega srebra. Hrej gld. rt. zd«i Vrt.-h \2 komadov samo gld. 2.50, in 12 zlic za kavo, prej gld. 4, 'daj gld. 1.2'. 1'np . ioc* . oh brio. 20U' zajemalk za juho od brltanija-srebra, n .j li i|.-e in iiH|iežje tlelo, ...stan.-jo zrni om bel-, nrej gid. 5. /daj samo gid. 1. Zajemalke za smetano prej gld. 3, zdaj samo 5" «i..vč. 50C0 parov svečnikov za sobo od britanija m. in- cg . uka tla, <>si-nej • pod jamstvom zmirom beli, elegantno gotiške oblika, prej gld. 5, zdaj jeden par sam > g.d. 1.16, .Si rasno V eetio. 6000 ikatljic za sladkor s posrebrenim krovom m pon.-o.< v ko.n od britanija srebra, komad s itno g d. 1. II, H570 sukenj za gospe od klobučevine, kraoiiu. l iiiir.nn... ti. ojn.in plisse^m, v.i--praktična obiska m n« proceuljiva, prej gld. ".5u /dni H.Mn • 8-K 4T8u zimskih ženskih rut iS čiste ovčje volne, v najnuv jsiii ui i ja tiitj boj . b, rdeče, nivo, modro, rj-ivo, njolčno itd. jeduobarveiio. komad tcId. i.25 3U00 srajc za gospode iiui ve..j.oijim um vaij u džini, prej gl'i. 7, z.iaj samo g d. 1 5n, ud t« skig lin hi-nta tudi samo g,d. 1.50. K r.t sen komad za vsak., gn <(••>. 34 0 ženskih hlač, s piisejem m vezjanjem, ali t.u uriuuft > nT ma ali t< skega bartianta, prej g.ii. .50, zdaj samo gld 1.50. Tudi go-tpnde. 10.000 tuo. fran. batistnih žepnih rut z biu'v i..m i om h.j.ii barva s v pranji ne irgubi, vse ..nr >n jeno. tuca samo gld. 1. ♦ioou tuoatov svilenih žepnih rut, od najtežje y D»ke svile, vSak oiuad dr gebarve, prej gid. 1 i, idaj tucat samo gld. '6 Vb. lttbi se jih leiik i tudi kot rute za okolo vratu. 600 pravih angleških potnih plodov iz L -liti n«, ii.i|irc c m n.«|l» jse Ue.o, ree no-• blioiitio potrebno za h šo, družino in potovanje in oblačilo, komad samo gld. 5, pr i et 'at vert. 5450 namiznih garnitur, šesto ječa jedna iz 12 d.«uot.ii. icrvijetov in lednega velikega mi/.iicg.-i pregrinjala, vs • s cvetlicami pre-preženo, prej gld. 7, zdaj vse Bkupaj samo gld. ^.H!S. res potrebno v-N»kei b'A . 2450 tuoatov amerikanskih svilenih no-govio, piijtiu.t iiona tudi m j zgo m voi-sa na prijeti n način pot. pr»'j 12 parov gld 12, zdaj 3 pari umno gld. 1.30 Tega Še tuj bil 238 kožuhastih pletenih jopio za gospode in gosfč, Jeii no sredstvo «up rprehlajenje; kdoi ljub. s »oje zdravje, naj si vaak naroči to čudovito srajco. J-d, n komad gld 1 25. rtOOO pip od tiajfiueje umetni morake pi-ne, s k aoinm okovom od pravega kitajskega sr.inra, komad »amo g d. 1.85, prepotrebno za vsakega, kd >r k ;di. Prokupci H> % po-piiHika. -(k n briljantnih prstanov. Pen ar jeno mamljiv a. m u v.ijonii krasnega ognja, v doube /..am. pr j gld M, zda» samo gld. 2, \8e \ fin n bi žu aifeni -tu -ji. jo 0 parov briljantnih uhanov. Ponar. v pr*v«lii lii.oo.cm sr oru l uvema kame-ii o »na katerih ne more uob den diagotinar sveta • d pravih razi. č t, prej gld. 1 , zdaj jed- u |i. r v finem ton /.iiii..Mii'in etui-ji samo g d. 9.50 i600 briljantnih medaljonov, pouanjuno od ti u.i.fil..,., p a.ij.»u. t. i...jirps.mi ponarejenim, bnljaiiu, od pravegt /lata ae ne more raz.očii, prej gl 9, tdaj samo gl. 2.fi0. Ki a - n om i d. 12(h briljantnih naročnikov, tako kakor pr.iv., .oi.tjucii uiagoii.iar sveta jih ne moro od pravih rasi č ti, posejani s pona-re einmi Onjanti, pnj gd. 1», zdaj samo gld. 3. Cinlo biiotiterijik i, 175; briljantnih broiev, ponar. v naj'inejšom m. ...... m i uaar. obronku, z več nego 20 ponar. kamunov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0. (595—1) Naslov: II u u p l-S p r m dve dekletci unesrećili. Lehko bi bila tudi hiša pogorela. Starši pazite na svoje otroke, da vas ne store nesrečne po v a Sej kratkovidnosti in maloprevidnosti. _ (Občinska volitev.) V Kaplej vasi, okraja kiimeniškcga, je voljen za župana Ivan Lukanec, gospodar v Kaplej vasi, za svetovalca pa Murka Crnič, posestnik v Komendi, in Ivan Strcin iz Kaple vasi. — (Osoda.) Minole sobote je žel J. Masterl, doma iz Stražišča, mizar v Majdičevem mlinu v Kranji, domov. Ko pride na „Gaštaj", izpodrsne se mu na ledu in pade tako nesrečno, da si jc dleto, katero je imel v žepu, naravnost v srce sunil. Še enkrat vstane po padci, potem pa se mrtev zgrudi na tla. — (Uboj.) V Hrastniku so se 18. t. m. v krčmi rudarji stepli in rudarja Janeza Juž-nika iz Hotiča pri Litiji doma, hudo ranili, tovariša Antona Kandušarja pa ubili. — (Čitalnica v Cerknici) napravi Vodnikovo svečanost dno 25. januarja v prostorih g. A. Obreze. Program je: a) „Ilirija oživljena", napev Ipavčev, poje možki zbor. b) ^Slavnostni govor", govori g. A. Krašovec. c) „Slavček", napev Grb5ev, ženski eveterospev. 1. glas gospa M. Grbic, 2. gospa P. Resman in gpdč. A. Danes*, 3. gospa E. LnvriČ in 4. gpdč. A. Milavec. d) „Danici", napev Ipavčev, možki zbor. e) „Mendelssobn Bartoldi", dvospev, pojeta gospo E. Lavrič in M. Grbic. f) „ Večerna", poje moški cveterospev. g) „Bč.elar", napev Grbčev, poje gornji ženski cveterospev. h) „ Naprej", poje možki zbor. Ples. Pri plesu svira sekstet čeških godcev. Začetek ob 7»/, uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., z združino 50 kr. in za neude 50 kr. K tej veselici se vabijo čestiti udje in drugi domoljubi. Odbor. — (Čitalnica v Kropi) napravi dne 1. febr. veselico. Vstopnina za neude je 10 kr. Začetek ob l/» 7 uri zvečer. Spored: 1. Nagovor v spomin Vodnika. 2. „Bob iz Kranja", vesela igra v 1 dejanji. 3. Petje: a) Žežulinka, b) Slavjanka, c) Ilirija, d) Škrjanec in druge narodne pesni. 4. Tombola. 5. Društvena zabava. Odbor. — (Porotniki.) Dne IG. februarja se prične prvo letošnje obravnavanje porotnega sodišča; za to prvo zasedanje so izžrebani sledeči porotniki: Iz Ljubljane: Miha Pa-kič, trgovec; dr. V. Štempihar; dr. A. lloic; Fran Regoršek trgovec; Josip Lozar, kramar; Ivan Goljaš; Jakop Čik, kramar; Anton Kotnik, gospodar; Anton Klein, tiskar; Anton Krem-žar, pek; Miha Zopič, krčmar; Friderik Zev-nik, knjigovodja; Josip Fresnic, hranilniški blagajnik; Adalbert Pohl, trgovec; Ferdinand Plautz, trgovec; Ivan Mathian, trgovec s po-hišjem; Fran Gariboldi, c. kr. višje deželne sodnije svetnik; Julij grof Polža; Karel Alfurei, knjigovodja; Albin Abčin, ključavničar. Iz Kranja: Fran Dolence, trgovec. Z Vrh ni ke : Karel Golob, krčmar. Iz Šiške: Jakop Matjan, gospodar; Fran Šušteršič, gospodar. Iz Kani eni ka: Ivan Ferlinec, trgovec; Fran Pro-binar, trgovec. S Klanca: Vinccncij Ogore-lec, krčmar. Iz Škofje Loke: Rud. Nagli«, gospodar. Iz Dul: Ivan Borštnik, gospodar Iz Idrije: Fran Didič, krčmar. S Hriba: G. Fuchs. Iz Vevč: Ivan Gostinčar, krčmar Iz ilirske Bistrice: Aleš Ličan, mlinar. Do polnilni porotniki so vsi iz Ljubljane: Jakop Bergant, branjevec; Ivan Češnovar, gospodar; Valentin Hbrmann, gospodar; Fran Kunaver, gospodar; Jakop Matjan, pek; Alojzij Pardub ski, gospodar; Fran Simon, marketendar; Josip Tomec, usnjar; Henrik Unterladstilter, krojač. Poziv! Večjemu delu Postonjskega okraja žuga v tem letu z nova revščina z vsemi žalostnimi nasledki. V občinah Vremske, Košanske in Vipavske doline, ki meje na Primorsko, potem v celem sodnijskera okraji Bistriškem — skupaj v 21 občinah z 2G.000 prebivalci — je preobilna mokrota spomladi 1. 1879, potem celo poletje neprestana suša, kakor tudi trtna bolezen prouzročila slabo letino, ki se v tej meri uže zdavnaj nij pokazala niti v onih krajih, katere take nesreče večkrat zadenejo. Razen nekaj krompirja so se vsi drugi pridelki slabo obnesli. Poizvedovanja o tej reči uže sedaj kažejo, da bode prizadetim spomladi semena in sadežev do čista manjkalo, in da bode celo mala zaloga živeža pri večini komaj še zadostovala za mesec februar. Hitra in izdatna pomoč je tedaj silno potrebna. , Sicer se nij nič potrebnega opustilo, da se moremo v polajSanje revščine zanašati tudi na državno in deželno pomoč. Toda glede" na pripravljena sredstva in podpore, ki so drugje še v mnogo večjej meri potrebne, je vendar dvomiti, da bi ta pomoć popolnem zadostovala, do dobrega odpraviti stisko z vsemi nevarnimi nasledki. Polen zaupanja se tedaj obrnem do čuta dobrodelnosti blagih prebivalcev te dežele, kateri se vedno prav sijajno v dejanji. kaže, s tem, da v korist teh pomanjkanja trpečih razpisujem tu očitno nabiro in naročujem, da se dohajajoči mili darovi sprejemajo pri deželnih političnih oblastnijah; za njih primerno porabo se bode vse primerno preskrbelo s sodelovanjem dotičnih občin. Imena darovalcev in dohajajoči zneski se bodo razglasili v deželnem časopisu. V Ljubljani dne 21. januarja 1880. C. kr. deželni predsednik v vojvodini Kranjske j: Franc vitez Kal lina, 1. r. Srebro.......... — g — Napol........... 9 _ 84 C. kr. cekini........ 5 „ '4 *riaviiH marke....... r»7 _ 8"i Vsem on m, ki ho nam v dolgotrajnej bolezni in o ainrti nase nepozabljeue matere Katarine Schvveiger toliko sočutja in pri njenem pogrebu dne 20. t. m. zadnjo čast izkazali, izrekajo naj- toplejšo zahvalo (31) žalujoči otroci. Črnomelj i dnč 22. januarja 1880. Umetno izrezljal nam je podobe iac losa, mladi umeteljnik, podobar g. P. ltiifar* rojen V Cerknem na Primorskem. Podobe so v resnici umetno in prav krasno izvršene za cerkev sv. Krile pri Ribnici, zato naj mu je najgorkejSa zahvala in umetnika priporoča A. .11. (32) Ste v. 542. (35-1) Etažne vesti. *iPonarejen petak) je dobila v roke državna osrednja blagajna. Petu k je slabo na navadnem papirji za pisanje utisnen, ter se od pravega takoj razloči. Državna osrednja blagajna tako ponarejenega petaka doslej še nobenega nij dobila. * (Pijani ptiči.) Pred kolodvorsko zalogo nekje na Češkem je stal velik sod, ki je počil in se je vino iz njega izlilo. Krdelo vrabcev se je takoj okolo tega kraja spustilo na zemljo, in skoraj so popadali vsi otrpneni po tleh. Pijane ptiče so prinesli v gorko sobo in tam so se prespali in potem, kakor vsak pijanec, s teško glavo čakali, da so se zopet streznili. Tujci. 22 januarja: Pri Slonu : Koschier iz Zagrebi. — Fakler Lipuj iz Dunaja. Pri Malici : Piinz, Wcrntni drž. dolg v bankovcih . . 70 gld. 2« kr Knotni drž. dolg v srebru . . . 71 B bO „ /....ta renta.........*4 „ 8<> „ HbO drž. posojilo......lil „ 75 „ Akcije narodu« banke .... 838 „ — „ Kreditne akcije.......290 „ 8J „ London..........lttt . 90 Razglas. Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom dne G. januarja 1880 št. 227 ■ O. februarja kot tisti dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, kateri se hočejo za pleme rabiti« pregledavali. To se lastnikom žrebcev iz omenjenih politiških okrajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na poljanskej cesti prične, in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kakor doslej v tiskarnici Klein it Kovač dobodo Mestni magistrat v LjnbljaDi, dno 17. januarja 1880. Župan: L ase han. Ivan Stefančič v Št. Vida poleg Ljubljane, izdelovalec decimalnih in centi-malnih mostnih tehtnic, ponuja: Decimalne tehtnico: 25, 50, _100,_ 150, 250, 500. 750 & 1000 Kilo. 12, 14, 18, 21, 24, 86, 40 & 50 goldf Ccntimaliie In tehtnice za živino Be po posebnem črnilniku računijo. Tehtnice s liembeljnoin : (Schnelhvagen.) 15^ 25, 50, 75, 100, ir.0, 250 & .100 KiIo._ % 3V„ 4V„ 6, 7»/,, 9, 12 & 15 gold. P. n. kupci morejo si tehtnice v LJubljani v zalogi v slonovih ulicah št. 50 ogledati in izbrati. — Sprcjemljo se tam tudi vsa popxEL-vl3e-v-a,rj.]si, katera so najhitreje in najceneje izvrsujo. (2:1—4) Slovenske knjige. Pri uredništvu „Slovensktga Naroda" se dobe in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče slovenske k n -1; t-; 1. „Doktor Zoher", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalifornske povesti" od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. Tmjomcr", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „Na Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. „Župnik Wakefleldski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. ,,MeJ drema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. „Cvet in Sati", izvireu loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr. ima občina od tega, da daje stanovanja v najem, da povikšajo najemščino, da je cena hiš mnogo vefja, da dajo v najemščino ubikacije, pa tudi prisotnost uradnikov jim nese mnogo dobička. Prav je tedaj, da taka, na ta način odlikovana občina ima te majhene trojke, katere bi rade vse občine nosile, ko bi imele v svo-jej sredi sodnijo. Kar se tiče ugovora č. g. poročevalca, da si navali občinski predstojnik s tem, da prevzame opravila državnega pravdnika, sovraštvo, moram ga zavrniti, da v večino obravnav, ki se vrne pred codnijo, nijso zapleteni prebivalci njegove občine, ampak prebivalci okraja; tedaj drugih in oddaljenih občin, s katerimi, Če mi je dovoljeno ponoviti besede g. poročevalca, ne stoji občinski predstojnik, ki izvršuje svoj zatožni posel, v nobenej dotiki, ne kot sosed, no kot prijatelj, ne kot kupec. Še eno misel, katera je tako rekoč glavni moment v jako spretnem dokazovanji g. poročevalca, moram pobijati. On dvomi in zanikava, da so občinski predstojniki za ta posel vešči. Gospoda! Za te redke slučaje, v katerih ne zadostuje duševna zmožnost občinskega predstojnika v sodnijskem okraji, pomaga nam § 448. alinea 3. V tem slučaji govorimo o prestojnikih mest, trgov in večjih krajev, ki so središče sodnijskega okraja, tu imamo v mislih občine, v katerih se uže malo bolj natančno uraduje, o občinskem zastopu, v katerem sede večinoma uradniki, advokatje in notarji, o krajih, v katerih je občinski zastop vsak dan v ne-posrednej zvezi z državno oblastjo, v katerih občinski predstojnik večkrat odloči, bodi si glede občinskega reda, bodi si glede policije, bodi si glede osobnega varstva in cest, v katerih večkrat občinski predstojnik kot predsednik kazenskega kolegija zaslišuje in odločuje. — Gospoda! Ali si moremo vendar misliti, da je v tacih krajih občinski predstojnik, ali pa da sta oba občinska svetovalca nesposobna opravljati zatožbeno službo? Ali so menj zmožni v letu 1880, kakor bo bili zmožni leta 1850., ko so opravljali to službo, ko se je v teku tega časa mnogo storilo za ljudsko omiko? Ako mi kaj tacega mislimo, ali ne izrazimo s tem pritožbo proti zadevam poduka, proti upravi naših občin? Gospoda! To vprašanje nema na sebi znaka vprašanja strankarskega, saj tudi v istini to nij. To vprašanje je obrneno proti inštitutu, katerega celo več ne zagovarjajo njegovi ustva-ritelji, proti inštitutu, katerega nij ustvarila postava. Odpravite tedaj državnega pravdništva funkcijonarje, gotovo za tega delj ne bode trpelo pravosodje. Tudi ne bode ta, vam od manjšine odbora za kazensko postavo predlagana modifikacija principa zatožbene pravde omajala. Iz teh uzrokov, in zarad tega, da se izognemo nepotrebnim troškom, prosim visoko zbornico, naj se pridruži predlogu manjšine. (Bravo! Bravo!) Politični razgled. Y«HriHif«» «1 «'>«*!<*. V Ljubljani 23. jauuarja. Zdaj uže tudi nemške ustavoverne novine kakor „Bohemia" in „N. Fr. Pr.w poročajo, da bode uže prihodnje dni imenovan novi minister za nauk in bogočastje, in da ta ne bode ustavoverec, temuč nam Slovanom prijazne stranke. To se tudi nam zopet denes odločno z Dunaja potrjuje. — „Bohemia" pa še jedno jako veselo novico pripoveduje, namreč, da bode gospod Stremavr tudi ju-stično ministerstvo jednemu avtonomistu odstopil. V budgetnem odseku avstrijskih dol«'-jr.ici.l je bila v sredo precej burna debata. Plene rje napravil poročilo o proračunu mini-sterstva za vnanje stvari. V tem poročilu se je oziral na orijentno vprašanje in pri tej priliki očital Srbiji, da ne izpolnjuje svojih dol žnostij napram Avstriji, in da je Avstrija prav storila ko je s Srbijo energično postopala. Dr. Itieger je dejal, da je ta točka poročila preostra in da je za to vnanje ministerstvo naše odgovorno. Da Srbija doslej še, nij izpolnila svojih dolžnostij, tega gotovo da sama nij zakrivila, nego se mora uzrok kje drugod iskati. Centralist Sturm je na to obžaloval, da je „v avstrijskem parlamentu zagovornik srbske vlade." To obrekovanje je dr. Itieger odločno odbil od sebe. Blizu njegovega mnenja sta bila pa tudi baron Htibner in dr. G r ohol-s k i. HUbner je dejal, da je Plenerjevo poročilo sestavljeno na podlagi novinarskih glasov, Groholski pa, d* poročilo kaže minister-stvu, kaj da naj se Srbijo naredi. Ogerske delegacije so se razšle včeraj. Vilttltl«* dritive. Riimniiska zbornica se je dne 21. t. m. zopet sešla. Finančni minister je predložil ekspose o finančnem stanji 1. 1879. Dohodki presezajo troškove za en milijon. Srbakl proračun za 1. 1880 znaša v troškovih 19.500.000 dinarov. Dohodki so višji za 205.000 d. Fraucoaka zbornica je v ponedeljek sprejela član t. zakona o srednjih šolah za ženski spol. Ta zakon daje poduk samo svetnim učiteljem v roke. General Farre je pa predložil načrt zakona o reorganizaciji generalnega štaba; načrt hoče doseči, da bodo častniki generalnega štaba z vojaki armade bolj v dotiki, nego so bili doslej. Louis Blanc je baje zbornici predložil predlogo o amnesti-ranji ali pomiloščenji političkih izgnancev. Po tej predlogi bili bi pomiloščeni vsi, ki so bili obsojeni zarad dogodjajev aprila in marca meseca 1. 1871 vsi oni, ki so bili iz poli tiskih uzrokov od zadnjega pomiloščenja 1870 obsojeni, kar velja tudi za francoske naselbine. t«>ni*Ui „reiehstag" se snide dne 12. februarja. Prvo, kar se bode obravnavalo, bode predloga o prodolženji zakonodajne in budgetne dobe na dve leti. Iz Afganistana se javlja: Položaj je zopet kritičen in bati se je, da se upor vsak trenotek vname. Armada priljubljenega Mohamed kana, broječa 25.000 mož, stoji 50 milj od Kabula in je pripravljena od-marširati. 20.»K)0 Lugmanov jo bode podpiralo, tako tudi drugi rodovi. Vse afganistansko prebivalstvo je nezadovoljno z Angleži. Da bodo Afganistani zopet napadli Šerpur, je gotovo. Domače stvari. — (Veselje za uboge Idrijčane.) Interpelacija kneza \Vindischgratza in druzih slovenskih poslancev zarad zatiranja Idrijčanov, katero na prvem mestu denašnjega lista prinašamo, bode v Idriji veliko veselje naredila. Mi v „Slovenskem Narodu" smo v zadnjih 5 ali 6 letih večkrat skušali to idrijsko bedo v javnost spraviti, ali skoro vselej so nas — konfiscirali. — (Lakota tudi v črnomeljskem okraji.) Slišali smo iz dobrega vira, da je zdaj tudi okrajni glavar črnomeljski naznanil vladi, da tudi v njegoven okraji žuga lakota. Naši poslanci so se brzo zavzeli za podporo trdi tega kraja. — Sicer čujemo, da se po- slanci pritožujejo, da gg. okrajni glavarji stra-dajočih okrajev nijso ob pravem času vladi nfieijalno naznanili, kako je. Edini gospod Globočnik se je za podporo Notranjcem oglasil precej ko je bilo treba. V tej stvari je šla od poslancev pritožba do spoštovanega gospoda deželnega predsednika vit. Kallino in prepričani smo. da bode on inicijativno od glavarjer pozvedel o stanji straje na Kranjskem. — (f Misijonar Fr. Pire.) Tukaj je v visoke j starosti v Četrtek dopoludne umrl po vsem Kranjskem znani amerikanski misijonar Pire, ki se je v dveh delih sveta mnogo trudil v vinogradu Gospodovem, dosti delal in dosti trpel, a vendar izredno starost pet in devetdeset let dočakal. Izdal je tudi snopič: slovenskih pesnij, večjidel pobožnega obsega, — (Dar.) Kraniski deželni predsednik g. vitez Kallina in njega soproga sta darovala za ljubljanske mestne uboge zavoljo letošnje hude zime dve sto goldinarjev, Notranjcem pa tri sto goldinarjev. — (Uravnavanje zemljiščnega davka.) Kranjska deželna komisija za zem-ljiščni davek je imela pod predsedstvom g. deželnega predsednika dne 12. t. m. sejo, da preišče v smislu državnega zakona od fi. aprila 1879 od okrajnih cenilnih komisij priposlane cenilne vspehe glede njih pravičnosti in jednakosti. Vsi udje komisiji so hvalevredno požrtvovalno in temeljito skozi osem dnij imeli opravka s preiskovalnim delom. Poročevalcem je bil potem izvoljen dr. Poklukar, ki je izvedeno izdelal poročilo o pripravnosti posamnih vspehov glede Kranjske in z ozirom na sosednje dežele. To poročilo se je v seji dne" 19. t. m. soglasno sprejelo. Cenitev in vceni-tev na Kranjskem, ki se je deželi baje ugodno rešila, je zdaj popolnem sklenena. — (Vesela novost za kranjske učitelje.) Zloglasni organ nemškutarskih učiteljev, „Laibacher Schulzeitung", katera je postala v novejšem času, kar se zgoraj nekaj drugače kaže, iz same značajnosti pol ptiča pol miša, naznanja, da jo bodo v prihodnje le tisti dobivali, kateri naročnino naprej plačujejo. Do sedaj mi nij znano, da bi bilo društvo „zwerglerjevu kaj pametnega učinilo. A s tem korakom so pokazali, da jih včasi vendar pamet obsije; obvarujejo se na ta način gotove škode, in kar je za nas Se več vredno — marsikdo pa se znebi njih usiljivega lista — nebodigatreba. Torej redakcija „Schul-zeitunge"! Ostani vsaj sedaj, vsaj enkrat, mož beseda in pošiljaj v prihodnje svoj list res samo predplačevalcem, ker s tem bo ustreženo vam in nam, o, nam še posebno, ker dozdaj je usiljeni vaš list, g. Zimovci, le marsikdo vzel, ker se je vaših Črnih denun-cijantovstev bal. Rešite nas sebe! — (Nesreča.) Iz Gorij se nam piše 21. jan.: Včeraj na večer bili sta dve hčerki Jarneja Slivnika iz Višelnice, in pri njima še jedno sosedovo dekle za pečj6. Ker so pa bile same v stanici, in ker je bilo uže temno, zleze najstarejša izmej njih, še le kakih D let stara piinička izza peči. Poišče svetilnico, ier jo nese za peč k svojima tovarišicama. Tja dospevši, prižge" jo z žveplenko, ter še gorečo Žveplenko vrže na krilo še le pol leta stare sestrice. Obleka se užge; mladi otroci jamejo vpiti. Mati vsa prestrašena prihiti v stanico; toda uže prepozno. Dete se je tako opeklo, da je v malo urah izdihnilo svojo dušico. Pretila je velika nevarnost tudi onima dvema, a božja previdnost nij dopustila, da bi bili tudi r mr I i no v IJiil>lJi»nl: 20. januarja: Ana Medved, Šivilja, f»8 let. v Florjanskih ulicah št. 1. V deželnej bolnici: 17. januarja: Neža Kohivšek, delavka, 71 L, za vnetjem dušnikovih veje. 18. j»nuArji».: Janez Jevuikar, delavee, 44 1., za vnetjem pljuč. — Jakop Urankar, delavec, «iU 1., za inarazmoin. — Jakop Pabnik, delavec, 27 1., za pljučno tuberkulozo. — M..nji Pangerc, delavka, H L za marasmom. 1». januarja: Janez Mozer, delavec, 28 1. — Jurij Kranjec, delavec, 54 1. — Franc Jelenec, delavec, 24 1. 20. januarja: Ana Herčie, gostaška, 54 1. Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na Avatro-Ogerakesn* Francoskem, Nemakoin. Holandakem, v Kvle.1 in Ha Ruinuii-akeui itd. uže 10 ler sč sijajuiin vspehoui zoper izpuščaje na životu vsake vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito zoper hraste, kroničen in luskin isti lišaj, nalezljivo hraste, tolst u i tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltino, rudno noa, ozebljino, potenje nog, in zoper vse zunanje otročje bolezni na glavi. Vrh tega se še vBakemu priporoča kot polt čistoče sredstvu za umivanje. Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. Bergerjevo milo is »mole ima 40% končentr. smole iz lesa, je skrbno narejena ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki ae v trgovini nahaja, razlikuje. (488—4) |^ Da sc prekanjenju izogne, ""^U zahteva naj se v lekarnah A A tl'r Se ')ax' na se'en' določno ^^>/*N^jB »»»vitek in tukaj pena- tisneno varstveno flffi^*^ marko. Jedini zastopnik za domače in tuie dežele: lekarnar O. liell v O pavu, kamor naj se pošiljajo naročila in vprašanja. Glavna salona aa I.Jubl|a>no v lekarnah J S vv o b o d a in O. Piccoli; potem v lekarnah v Idriji, v Kranj i. v Novem mestu, v Radovljici, v Kameniku in v Vipavi. Bergerjevo milo la imole, V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Rumuniji, Španiji, Ilolandiji in I'ortugaliji branjen Wilhelmov antiartritiški antirevmatiški kri 6iisfci.I.xxi 6aj (kri čistilen zoper putiko ln trganje po udih) je za zdravljenje po simi jedino in gotovo uplini joče kri čistilno sredstvo pripoznano. BĆlSti t 1.Mm.■m) poakušouo, I i iiii-k aijajon, Uijh'Ii izvrutou. organizem; H patentom Nj. c. kr. voličanatva j zoper ponarejanje obvurovuno. Dunaj, tt. maju , kakor nobeno drugo sredstvo, preišče to vse delo trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečiste bolezenske tvarino iz njega; tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarelo bolezni, ziunouj gnojuče se rano kakor tudi vse spOlsko in bolezni na koži. ua teleau ali na lici, kite, sdihstiška uleta. Posebno ugoden uspeli ima ta čaj zoper u vred jeter in ledic, k«kor tudi zoper zlato žilo, rmenico, hude bolečino v živcih kitah m udih, petem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje' zapretje votle, poiucijo, iuožko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor Akroplji, oteklina, ee brzo iti temeljito ozdrave, ako se uepreuehoui pije ta čaj, ker jo milo razpufičajoče in vodo odganjajoče sredstvo. Jedino jpi-avi prireja Fran VVilhelni, lekarnar v Ncunkirchnu (Dol. Avstr.) Zavitek, razdeljen v H hopkov, prirejen po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v rasnih jezicih 1 gld., za kolek in zavoj posebo 10 novč. S-v-a.rllo. Varovati seje nakupa ponarejanj, ter naj z 1 torej vsak zahteva vedno le .,WilheImov aiitinrtritiški antirevmatiški kri čistilni čaj, ker so prirudki, ki slujti samo pod imenom antiartritiških antirevniatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem tacib. Ua ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi ,,Wil-hcluiov autiiirtritiNki milinvm.tii-.Ki kri « isti I ni čaj tudi v LJubljani: JPt«tcr l.atsiiilt; Anton Leban. Ukar v Postojni; Karel Šavnik, lekar v Kranji; Fr. Waclia, lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v Novem mestu. \bsl— f>) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Cujte, glejte in strmite! Blago od britanija-srebra, katero smo prevzeli od konkurzno mase Beda v nO na nič prtile velike tovarne za britauija srebro, ki ima celo tovarniško znamenje: ..eehte Brittania". odda se za -.sako ceno, ali bolje, zastonj. Po postu, m povzetji, ali kdor posije O gld. 70 kr., dobi vsagdo te-le stvari za četrti del prave vrednosti, in sicer: G kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročni kom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami; 6 „ jako finih vilic, britanija-srebro, iz jednega kosa; 6 „ teških žlic za jedi od britanija-srebra; 6 „ žlic za kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti; 6* n podnožnikov; 1 teški zajeraalec za juho od britanija-srebra; 1 masivni zajeiualec za mleko od britanija-srebra; (> kom. Viktorija-podstavkov, fino cizelirani; 2 krasna namizna svečnika; 1 salonski namizni zvonček od britanija srebra, srebrnega glasu; 1 košek za kruh, masivni, od br tan ja-srebra. 42 kom. Vseh teh 42 reči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera OBtatie večno bela in se od pravega srebra tudi po 25 letnem rabljonji ne more razločiti, za kar se garantuje. V dokaz, da m je naznanilo r" 1 & ofi*3 a M A > © iiij sleparntvo, zavežem bo b tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, jo vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si bodem tlozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hode tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (590—3) ^&mm 3? T81ISS aj ^.o-tli.eia.tli.-a.rm.stra.sse ©, gegenilber dem erabiHchUtilchcn 1'uIhIn, WIEN. Originalni Hovve-jevi in originalni gUnger-jevi smb~ Šivalni stroji -aNc poleg družili skušenih sistemov najboljše kakovosti, po fabriskih cenah in s petletnim jamstvom v glavnej zalogi za Kranjsko Franc Detter-ju v Ljubljani. pod Trančo. NB. afe«IIiio I«' tU S* iiio.ejo si v a ni utre ji Btrokov-njaSko m po ceni popravljati n snažiti. Svila, sukanec (Zwirn), strojne igle, olje, posamni deli stroja itd. itd, na izbiranje, najboljše k v* iteii m • eneje nego povsod. ZJLZjOGJL (U3-5) F. Wertheimovih & Comp. denarnic, v knUre .-o ne mor« un ni ti m . • tu-h og-m ue škoduje. XI Hal goto« pomot« kakorkoli bolnim v vratu in prsih lekarja O. Klciuentov tirolski prsni sirup, jako aromatično okusen, nopolnem shranljiv izleček najboljših, tirolskih planinskih zelišč. 1... |.., in lekarnarju O. Iklcu.....lu v lu.....nsin; Ker ara ot> početku zimo hudo kaaljuln, ter trpela hudn mul.« v praih in nepre-noliljivo zaaližoiije, ruhila hvu ua mnogo svete juz in moja soprogu, v■« • ,.l irolnki prsni Nirilf>"; Už« v krittkoin času sva bila popolnimi ozdravljena. KuiloMno tedaj naznanjava ran tuku sročen učiuok valeča izločka plauinakili zelišč, tor so vuni najittkretiojo sah valj ujo va. V lun.....stu. liovombru l - , • Oii<> I' i < < li 11 c ■-, npi.lv c. kr. vodju ilri. arhiva in ptsatolj. Cena izv. slclenici: 1. g-lcl. ta.Tr- -v. Osrednj'a zaloga pri prirtjevateiji lekarji 0. KLEMENTU v lnomostu. V Ljubljani: lekar Tmkotzy; v Celovci: lekar Birnoacher. NB. Pri kupovanji naj se pazi na ime prirejevateljevo in njegovo bratn-beno znamenje: Očino zelišče (ede!weiss) z monogramom na črnej podlogi. (33—1) Izdatelj in urednik Mukso Armič Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne".