VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Dejavnost občinske izobraževalne skupnosti je bila v prvem polletju usklajena z nadaljnjim uresničevanjem samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja ter planskimi usmeritvami za to obdobje: - integracijski procesi osnovnih šol v občini so bili v tem obdobju zasnovani na povezovanju in združevanju nekaterih nalog in opravil pravne narave, združevanju tehnologije in po-dobno, - razvoj oblikovanja enot občinske izobraževalne skupnosti ob vzgojno izobraževalnih programih osnovnih šol, se uspešno uveljavlja predvsem tam, kjer je'bilo že prej samoupravljanje v šolah močno podružbljeno, delo pa povezano z neposrednim okoljem, - nekatere OŠ zaradi neustreznih pogojev ne morejo preiti na celodnevno šolo, izvajajo pa vzgojnoizobraževalne pro-grame, ki pomenijo postopno preraščanje v šolo s celodnevno organizacijo dela, - kadrovska problematika na OŠ je izredno pereča in se kontinuirano zaostruje v smislu pomanjkanja pedagoškega ka-dra, velikega deleža učiteljev z neustrezno izobrazbo, deficita nekaterili profilov pedagoškega, tehničnega in ostalega kadra ter izredna feminizacija tega poklica, - za pripravo predloga programa za reševanje stanovanjske problematike prosvetnih delavcev je bila imenovana komisija, ki bo v drugem polletju predložila možne rešitve, - na področju SLO in DS so bili ažurirani obrambni načrti, odbori pa so jih pregledali po posameznih šolah. Sprejet je bil tudi akcijski načrt akcije »Nič nas ne sme presenetiti za leto 1979«, - vidno vlogo na področju osnovnega šolstva v procesu vzgoje in kulturnega izobraževanja opravlja glasbena šola. Da bi dosegli nekatere premike v njen prid, je bila imenovana posebna komisija, ki je ugotovila, da glasbeno šolo poleg fi-nančnih in prostorskih problemov pestijo tudi kadrovski. Zato bo v drugem polletju treba predložiti skupščini predloge ukre-pov za izboljšanje stanja v sodelovanju z mestno izobraževalno skupnostjo, - investicijske naložbe v osnovnošolski prostor \z sredstev II. samoprispevka se uspešno realizirajo, vendar pa je kljub stalni gradnji še vedno premalo šolskega prostora, - kot nova izvenplanska naloga se je izkazala sanacija COS Staneta Koscav Šmartnem, ki se izvaja v času šolskih počitnic, da bi bil tako šoli zagotovljen normalen potek pouka, - investicijsko vzdrževanje šolskega prostora poteka po pre-dvidenem planu, čeprav prihaja pri tem zaradi stalnih podraži-tev do prekoračitev predvidenih vrednosti del. Razlike krijejo šole same iz kreditov 75 % združene amortizacije, delno pa jih pokriva izobraževalna skupnost z rebalansom finančnega plana.