leto LXXV., št. «9 Spedtzione In abbonamento postni* Poštnina plačana v gotovini. Cena 50 ceni (JRBDMlftTVO iN UPRAVA: UUBUANA PUCCIlfU»VA AA8TOP8TVO » o^i&a« is Bjraijevlne Italije m ONIOVK PITBBMCfTA fT A LIAN A & MILANO OONCKSSIONARIA ESCLUSIVA por ki pubblicrta dS provHdenna ftartm ITNTONE PCBBUCTTA ITAL1ANA g. Ju MILANO Rinnovati attacchi nemici in Tunisia respinti Le perdite avversarie: 294 prigtaaieri 85 capri armati, 16 cannom — 13 veli voli nemici abbattuti BOJI V RUSIJI SO OD JEN J ALI Sovražnik je napadal le še ob Ladoškem jezeru, a tudi tu z vidno zmanjšano udarnostjo — Sovjetska zimska ofenziva se je izjalovila II Ouartierc generale delle Forze Arma-te comunica in data di 26 maržo il se-gruentc bollettino n. 1035: In Tunisia rinnovati attacchi nemici so-no stati respinti. Le perdite inflitte all'av-\-ersario sono šalite a 294 prigionieri. 65 earri armali. 16 cannoni. Poderose formazioni dell'aviazione dell*-Assc hanno ripetntamentc bombardato atnmassamenti d i autocarri e di mezzi co-razzati: venti carri armati risultato di-rtrutti. In combattimenti nove velivoli veniva-no abbattuti dai cacciatori italiani e ger-manici. altri tre apparecchi precipitavano in mare, nella acque tunisine, colpiti dal tiro di nostre nnita navali e dalla caccia di seorta ad an convoglio. Due nostri aerei non sono ritornati alla base. Aeroplani avversari hanno mitra-gliato treni e stazioni in Calabria e in Si-cila. Vengono segnalati tre morti e tredici feriti. Velivoli nemici hanno mitrairliato que-sta notte le stazioni ferroviarie di Cisterna. Sezze. Campoleone. Vittoria. Nessuna vitlima Un aereosilurante inglese, centra-to dalle artiglierie della difesa di Trapani, cadeva presso Paceco: l'equipaggio corapo-sto di sci persone e stato catturato. Ponovni sovražni napadi v Tunisu odbiti Sovražnik sve izgube: 294 ujetnikov, 85 tankov, 16 topov 13 nasprotniških letal sestreljenih polku in poslan na rusko fronto kjer je bil dve leti Dne 26 januarja letos ie Juliano Sla raper s stroinco v roki vodil napad proti sovražniku Ril ic hudo ranjen a jc vendarle še naprej streljal Ko so se Rusi še boij približali in jc pitala nevarnost večja, je zsukazal borbo 7 ročnimi aranatam in pozival svoje planince, naj nc popustjo Tedaj so ga zadeli streli iz strojn'ce v glavo. Padel jc zv/kl;korn: »Živel 5 planinski polk! Živeta Itatiia-1« Veleposlanik Guari?lia prispel v Ankars Ankara, 26. marca. s. Vele^slonik Ita-Bje Guai Iprli.i j€ prispel davi v Ankaro. Na kol: dvoru so ga sprejeli, vsi funkcio-onarji italijanskega veleposlaništva Veleposlanik N^mčjc ven I\.pon, velepcslr.nik Japonske In v. LS£orpnik! diplomatskih misij trojnoga pakta. Turška vladi je peglala 1: sp't'jvm'i šefa . <•! .-m"mala zunanjega ministrstva r~~*""*** Obleta" ca žrtvovanja Micale Bsnsarvizia P^riz, 27. marca, s. Ob obletnici žrtvovanja Nicolc Bonsorvizia, ki jc bi v Parizu 26. marca leta II. barbarsko umorjen, so se Italijani v Parizu ves dan vrstili pred svetiščem Fašija. k jot so imel", častno stražo skvadrjsti. pohabljenci in bojevniki. Veleposlanik Italije Butt in generalni konzul Orlandini sta ob spremstvu osebja veleposlaništva in konzulata položila vence pred spominskim stebrom faai. st čnega mučenca. Predsednik agencije Ste-■svetlim tradicijam svoje družine, prekinil stu- fani senator Manlio Morgagni. ki se mudi v Parizu, se je podal v Dom Italije in ss poklonil spominu ustanovitelja pariškega fašija. ki jo bil njegov stari tovariš iz Glavni stan Italijanskih Oboroženil Sil je objavil 26. marca naslednje 1035. vojno do ročilo: V Tuniziji bo bili ponovni sovražnikovi naskoki odbili Izgube, prizadete sovražniku, so se dvignile na 294 ujetnikov. 65 oklopnih voz in 16 topov. Moćni oddelki osnega letalstva so no-ttovno bombardirali zbirališča avtomobi lov in oklopnih voz: pri tem ie bilo uniOe-irh 20 oklopnih voz. V spopadih v zraku so italijanski in nemški lovci /bili !1 letal, nadaljnja 3 so m? zrušila v morje ob tuniški obali, zadeta od Ognja miših podmorskih enot in * premineva 1< ih loveev konvoja. Dve naši letali se nista vrnili na svoje oporišče sovražna letala so * strojnicami obstre l.Vevala vlake in postaje v Kalabriri in na Siciliji. Javljene so tri smrtne žrtve in 1* ranjenih. Sovražna letala so snoči s strojnicami obstreljevala železniške postaje Cisterna i Seuci, ( apoleonc in Vittoria. Žrtev n; \ l«>. Angleško torpedno letalo, zadeto od QOrambnesa topništva v Trapaniju. je pndlo na Ua blizu Paceea. Posadka testih mož je bila ujeta. Junak da zadnjega drha Trteste, 25. marca. s. V Rusiji je junaško padel, in sicer v odseku divizije »Tridentina« planinski podporočnik Juliano Slataper. sin polkovnka Guida Slutaperja. iredentskega prostovoljca in rniejitcija zlate Kolaint iz vojne ! 915-18. Juliano Slataper ej bil rojen 10. oktobra 1922. Ob pnčetku svetovne vojne 1. 1°59 ie. zvest dije in komaj 171cten vstopil v protiletalsko Milico. V novembru I 1940 je pri>e! kot pro* sfovoljec v tečaj za oficirske pojence V činu podporočnika je bil dodeljen 5 plan-nskemu ' borbe. Visoki požrtvovalni duh železničarjev Rim. 26. marca. s. Nedavno je »Odredbent ftst« Stranke imenoval v dnevnem poveliu fašista Francesca Zizzija. glavnega kondukterja državnih železnic, ki je bil ramen koje spremljal vlak, pa je še naprej opravljal službo ter odklonil dopust za zdravljenje v zavesti da primanjkuje železniškega osebja Spremiial je vLak na nadaljnj v o/nji Tedaj pa je postai smrtna žrtev železniške nesreče, Doznavajo se nadaljnji dogodki, ki kažejo TTsoice^a požrt\'ova!ne^a duha in službeno vestnost naših železničarjev Strojnik prvega razreda Napolj Placido iz Catanije. ki je podlegel 18. januarja XXI ranam dobljenim med obstreljevanjem njegovega vlaka je pred smrtjo rekel, d.i je srečen, ker je služI Domovini do smrti. Sprevodnik Guernrci Giovanm iz Ca= na. kj je dolgo zastopal Finsko v Stockholmu. je bil na Svojo prošnjo razrešen. Javljajo, da bo njegov naslednik grof Griperberge. ki je doslej zastopal finsko vlado pri sv. stolici 'stopljen norveški trgovinski paraik Bnenoe Airou, 26. marca s Ameriško mornariško mmistrstvo javlja, da te bO nroti koncu februarja torpediran in potopi 1en na Atlantiku neki norveški trgovinski pamik. Refene mornarje so izkrcali v nekem pristanišču ai Iz Hitlerjevega glavnega stana. 26. marca. Vrhovno po veij niš tvo nemške vojske ie objavilo danes naslednje poročilo' Na vsej vzhodni fronti je dan potekel brez posebnih dogodkov. Sovražnikovi napadi južno od Ladoške-?a jezera so vidno popustili na udarnosti. Letalstvo je napadlo pristanišče Oelen-džik ob kavkaski obali, železniške cilje v sovražnem zaledju in železniške naprave v Petrogradu. Strmoglavna in bojna letala so pri tem potopila trgovsko ladjo srednje velikosti, zažgala dve nadaljni in nni-čila več munieijskih vlakov. Na tuniški fronti so se izjalovili krajevni sunki severno ameriških in angleških oddelkov. Lasten protinapad je bil uspešen. Letalstvo je razkropilo zbirališča oklopnih voz in kolone motornih vozil so vražnika. Nemški lovci so sestrelili šest sovražnih letal. V kratki nočni bitki med skupino sovražnih brzih čolnov, ki so jih vodili nočni lovci, z nekaterimi nemškimi stražnimi oboroženimi silamj v Rokavskem prelivu, je bil potopljen en angleški brzi čoln. « Berlin, 26. marca, a Z ozirom na današnje vojno poročilo nemških oboroženih sil podčrtavajo v tukajšnjih vojašh krogih, da javlja po dolgih mesecih o dnevu na I vzhodni fronti, ki je potekel v popolnem miru. kar je obenem naznanilo konca in j torej izjaJmilve sovjetske zimske ofenzive. V zvezi s očrtom dogodkov na vzhodni fronti od pričetka prejšnjo zime se pripominja, da so bili zaman vs| sovražni napa i i. ki so bili izvedeni brez štednje mofitva in pot:vb-svin. Najprvo so Sovjeti sačetl napadati v južnem in srednjem odseku fronte, nato pa v upanju, da bodo dosegli v tej zimi tako zaželjeni uspeh, še na severnem odseku. Pojemanje sovražnih napadov v tem odseku (vojno poročilo nemških Oboroženih Sil je javilo samo o večjih borbah južno od Ladoškcga jezera dokazuje, da so morali Sovjeti ki so vrgli v borbo zadnje rezerve, prekiniti svvje ofenzivno udejstvo-vanje. Glede vesti sovražnika., da so bili doseženi važni uspehi v odseku kubanskega mostišo»a, pravijo v tukajšnjih vojaških krogih, da nikakor ni mogoče verjeti nasprotniku, kajti v tem odseku v zadnjih dneh ni bilo niti borb krajevne važnosti. Poudariti pa je, da so nemšek čete na tem poiročju izvedle po v naprej določenem načrtu kretanja za zboljšanja lastnih postojank in da sovražnik pri tem ni kazal nobeneg namena, da bd jih oviral. Končno poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da bodo vremenske okolišč-ne kmalu zopet odločilni činitelj. Ceste in prometne zveze so zdaj neuporabne zaradi od-jugo ki se bliža, koncu. tr>da kmalu bodo zopet uporabne. Ogromne sovjetske izgube zimsko ofenzivo 0% Od zg* novembra dalje sa Sovfeti izgubIH iz cci tankov in 37&3 leta! — SteviSa padlih sovjetskih vsrjaksv v istem razdobji cenijo na pzllrugl mllilon izgubili nadaljnjih 120.0O0 mož. v srednjem odseku front« je paddo 50.000 Sovje-tov, južno o^l Ilmen^kega jezera med L.:>-do^k^m jezerem in odsekom ob Volhoeu so sovTažne izgube znašale 150.000. ozironn 250.000 padlih. Pli Velikih Luk'h. Suhim-čih in južno o«i RostovTa so Sovjeti med breuspe&nimi rapadi izgubili nadaljnjih 100.000 mož. Sanio nuni zim*k•» ofin/i>o. ki s«' je zdaj zaključila, •*<> znašale celot im* lzguN> b°!jševiške vojske |X»ldr\iKi inilijen pa^lilu To je število, ki jasno pojasnjuj-, pr'šteto k številu uetnikov »n izgubljenih tankov ter boljšoviških ranjencev, zakaj so morali Sovjeti prekiniti zaiaj svojo zimsko ofenzivo. B<*rlin, 26. mana. s. Na konferenci ttV ska, ki je bla v propagardnem ministrstvo, je vcjiiški zastopnik m'nistrst \-, potrti ilt da se mora m a trati sovjetska zimska ofenziva za zaključeno in omomi podatlM (» sovjetskih izgubah na ljudeh in potnob-ščinah. ki sajni povedo, zak.ij n t^M vila ci'enziva in kako Je sovražni vojsv potencial obrabljen. 9°vjetske izjjiibe r.n»*-šajo od 20. novembru d** 24». MN| j»ol-drugi milijon ua lniji^ču padlih \ojik«>\. 12.000 uničtiith ali «»nr-*pov.0l»ljenih tank >\ in ft?68 sestrelj«>nih htal ter •ffltMm količina drugega orožja in vojnih |>otrrt»<;čin. Na kolodvoru v Batajsku v zrak pognani vlaki Berlin, 27. marca Vojaške or>eracne Berlin, m8TC<9 V r'-rnolnilo dana- « »njega v paego poročila nemških obpro^fee-nih K'1 cbjavija ncmSka polutaina ^gen- • Čil • ali zajc-'h 1071 t mkov in 4S5 topov. V pi aL\>f 3S» .'. i u-.air.kh cet na področju Harkov—Bj-tlgcrod so boljševiki imeli strah vite izgubo Ujetih je bilo 19.504 so- ali uničenih SkupiJie v-jske.go za.icle ali uničil^ od j vjet~k;b vojakov in zajetih 20. novembra 1942 do marca 1943 10.55S ( U!0 tankov t« i 3.172 topo-/, sovjetskih tankov. Letalstvo in prot letal- ! v zrskh brrljah c ! pričetkn nemSkc sko topništvo je uničilo nadaljnjih 1400 j protiofenzive so Sovjeti izgubili na po-sovjetsklh tankov. Tako je- ^vr^žnik v dr čju med D'jeprom in Donosa 215.000 zim*ki ofenz»v5 izgubil skupno okrog 12.000 j mož, kj so padli na bDJišcti, 50.000 sovjet-tankov. v istem razdobja so nemsk. letal- j skli trupel pa so našteli na področju za- stvo. protiletalsko topništvo in oddelk' pehote zrušili ali na tleh uničili S763 »OVjet-skih letal. Največji u*poh je bil dosežen v i;-.< ::hrr.. k je bilo zrušen,*h 949 sovražnih letal. Bilanc-?., ki je bila objavljena 23. marca o Zgubahi ki bile zadane sovražnjku med zimsko bitko pri Oriu, že sama nudi zelo zgovor~<. sliko. Samo na tem p drolju Sovjeti izgubili nad 150.000 mož) k1" £*o pačili na bojišču. Zajetih je bilo 10.549 s: viažnlkc v. Razen tega je bilo uničenih Vodja nemškega spsrta umrl Berlin, 26 marca. n. Po hudi bolezni, ki mu je onemogočala že nekaj časa sleherno udejstvovanje, je včeraj umrl v Berlin'i 55 let stari šef nemšk h športnih organizacij, državni tajnik lian«, von Tsehammer mul Osten. Umr'i. ki je bil poz-.an tudi v tujini kot organizator številnih .ažnih mednarodnih športnih tekem, je bil med glavnimi poborniki in organ'zatorji italijansko, nemškega združenja, katerega predsednik je tudi bil. Von Tschammer und Osten je bil vehk in odkrtosrčen prijatelj Ita'ije. V Nemčiji je užival najširšo popularnost, zelo poznn pa je bil tudi v Italiji po svejem ••spešnem udejstvovanju kot predsednik italijansko-nemškega združenja. S tem udejsvovanjei/> je neprestano pospeševal odnose med Italijo in Nemčijo. Njegova zadnja politična mamfestacija je bilo sklicanje vseh predsednikov raznih sekcij DIGA v Berlinu. Ob tej pril:ki je bila v veleposlaništvu pomembna 'talijansko-nemška manifestacija tovarištva. Vest o njegovi smrti so sporočil veleposlaniku Alfieriju. ki se je takoj nato poklonil pokojnemu. Htler je odredil, naj se pokojni pokoplje na državne strošše. General Nedlc srbskemu narodu Berlin, 26. marca. s. Srbski ministrski predsednik Milan Nedič je včeraj govoril po radiu srbskemu narodu in ožigosal *Zr dajstvo organizatorjev državnoga Jdara v marcu 1941 dva dni po vstopu Jugoslavije okrog sil trojnega pakta. Predsednik je rekel med drugim: Srb ji je v tem mesecu leta 1941. predla d-končna katastrofa, ker sta Churchill m Roosevelt tako ukazala Vsak Srb je spoznaj temne namere, ki so državo prisilile, da je delala prot; svojim interesom in svoji volji in sprožila s tem najstrašnejšo vojno. Srbski nared se danes popolnoma za« veda politične stvarnosti. Odkril je svoje prijatelje in svoje sovražnike. Anglija, ki je potisnila Srbijo v vojno, bi ada j rada vrgla državo v naročje boljševrkov. Kaj je Angležem mar do srbskega nareda0 Mi moiamo podpirati sile ki adaj branijo Bv-rvpo in cdstraniti nevarnost sovjetskega monstruma. Srbsk predsednik je zaključil s pozivonri narodu, naj ohrani mir te dela ter se vedno bolj združuje v narodno enoto, sodelujoč navdušeno z Nemčijo in s silami evropske- pojdno od Kursk;?. K t m je troba dodati izgube Sovjetov v b'rb;"'enih s . heiNoni, Id 90 /leteli v zrak. Hrabro zadrž^n^ špamMh prostovoljcev Berlin. 2(\ marca. s. Nek j ni dopivifk pKc o zadr/anju divi/jc :pnnskih pfnttovoij cev v drutii z;mi na ruski fronti. P< pitnft pr povedu jc med drupm o junaških <'cj;ini'h DG kega bataljona pmstovoljcev k< m ]<. posebno •./ka/al v borbah južno' škc«.».» ;e/erA. Učinkovita nova bajn sredstva sil Osi Na tuti'^kem b3fi?ču st> se izborno obnesli nevi nemški tanki „Tiger" — Vidni uspehi novega podmorniškega sredstva Berlin. 27 maix-a s, O novem prodornem temku. kakor ^a imenujeio, se doznava iz vojaških krofov, da ie to novo napadalno sredstvo v- prvi pre;zkušnji na tuniški fronti popolnoma ustreglo nadam, ki so lih stavili vanj zaradi svojevrstne konstrukcije tega tanka O konstrukciji so v vojaSkih krogih seveda popolnoma rezervirani in izjavljajo samo. da ie novi tank. model »Tiger«, precej obsežen in opremljen z oklepom katerega doslei nobena topn'bka granata sovražnika ni mogla obvladati. Neki vojni dopisnik podrobno opisuie faze napada skupine tankov »Tiger« najnovejše konstrukcije na neko utrieno do~ stojanko sovražnika na tuniški fronti. Treba je bilo, piše dopisnik, zavzeti neko močno utrjeno višino, obvladuiočo edino dohodno cesto v področju in obkroženo s številnimi drugimi višinami. Več poizkusov planinskih čet m oklopne pehote ni imelo uspeha zaradi silovitega zapornega ognja sovražn:ka. Zaman so bili tudi po-izkusd obkoljevanja zaradi slabega razgleda na tem terenu. Sovražnikove stroi-mce. protitankovski topovi in topništvo so osredotočili svoj ogenj na cesto, ki vodi na višino, in pomedli vse, kar se ie na njej nahaialo- Kljub temu je bilo treba napad zaključit:, kajti sicer bi bilo onemogočeno obkrožen je sovražnika Tedaj so se pojavili na bojišču tanki »Tiger«, ki so se usmerili proti sovražniku pod ognjem njegovega topništva in se znašli nenadoma pred trojno zaporo min. Po kratkem odmoru so se tanki »Tiger« pomaknili naprej in prodrli ob ogrornrrh eksplozijah ter nadaljevali svojo pofr do topov sovražnika. Granate so eksplodirale na oklepih teh močnih napadalnih sredstev, vendar jih niso poškodovale. Tako je uspelo zadati smrten udarec sovražnikovi postojanki. V kratkem ie bil napad zaključen in sovražna postojanka zavreta Berlin, 27. marca, s. Glede nedavnih odličnih operacij novega nemškega p roti podmorniškega sredstva v Sredozemskem morju po^dariaio v nakaisnjm vojaških krogih da jc b:U potopljena sovražna podmornica enakega tipa kakor sovjetska podmomca. ki je bila potopljena ured severno norveško obalr o čemer ie iav^lo vojno poročilo nem sirih oboroženih sil 24 mar-* ca, ko je aovjotska potimornidca odinica sku- šala napasti nemški konvoj pred norveško neverno obalo Sovražna podmornica jc sprožili svoj prvi torpedo, ko ie nemška lovska pod' m orni ca ki je pripadala spremstvu konvoja, napadla z vso br/ino kraj od k<*ler i«, pr.*■>< 1 torpedo ter pričela takoj metati gicbinskt bombe proti sovražni edinici ki se je medtem pojavila na morski površini Zc po prvih bombah so se na površini pojavile razbitine in zračni mehurji, ki so naznanjal- tla je bil ci ! zadet Kmalu nato se je pojavi! na povr- i dolg madež nafta, kar je dokazovalo, da jo bila sovražna podmornica dokončno likvidira' t Monako\o, 26. marca. s. »Munchner > ste Nachrichton i omenjajo v zvezi z mo-znarulom v včerajšnjem vojnem poročilu o potopitvi petih podmornic z uporabo novega orožja., da se je glavno vpraAanje v razgovoru med admiralom Ricc. a in veti-kim admiralom Ddnitzem nanašalo na oj>a-čene borbe proti sovražnim podnrnmicam na Sredozemsicrm morju s pomo»" jo tesnega, sodelovanja med italijanskimi ici IMIllMrlml sUaml. že v dobi razgovorov se je lahko predvidela bližnja an^loamerišlca ofenziv* v Tunisu, ki je bila pripravljena že ilol. ter istočasno ojačenje udejstvov anja m pomoraki poti SicUskega kanala v p vrbo preprečenja pritoka oskrbovanja I italija,-skih izhodiščnih oporišč. Kakor vemo so razgovorom slodiki janja in če je italijansko vojno poaočaio pred devi lahko naznanilo kraano bilanco s potopitvijo 21 sovražnih podmornic in 15 bolj ali manj poškodovanih podmornic v zadnjih 6 mesecih, javlja včerajšnje noms'CQ poročilo o potopitvi 5 sovražnih podmornic z uporabo noveg-a oiožja. To znae: ij nameravajo srle Osi nadaljevati in oja( piotipo 1 marni Ako borbo, da zagotova m jim četam v Tunisu stalno in rc tno oskrbovanje. Borbi proti podmornicam sto., borba proti sovražnim torpedi a letMon z uporabo številnejšega protUel topništva na krovu majhnih vojnih IhUj. Pred nekaj dnevi so bih sestreljeni trije ang-lešJd torpedni avioni, ki so hoteli napast' konvoj Osi. usmerjen: nroti Tunisu To je bil važen uspeh kejti vj«ako sestreli« . no torpedno letalo pomeni redite v one lati i p in njenegra tovora, na kateieg^a naše bo« reče ae čete čakajo. i Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, aobota, 27. marca 1943-3DCL ftter. 59 Glasbena Lfubljana )e počastila S. šantla Sijajen uspeh sncčajega pradavnega veSera šantlovtti skladb ob umetnikovi M letnici Ljubljana. 27. marca Saša šantel, ki je bil rojen pred 60 leti v sončni, pr;jazni Gorizii, je potomec izrazito umetniške družine. Ta duhovna in krvna prepletenost z umetnostjo se očituje v vsem šantlovem življenju, delovanju ln snovanju. On ustvarja iz neke plemenite notranje nuje, po nekem vzvišenem nadihu, ki prerašča tesni okvir umetnostne specializacije in ki sili umetnika-siavljenca k neki vsestranski umetnostni dejavnosti vzbujajoči globoko priznanje ter iskreno občudovanje. 2e sam pogled na snoči izvajanj spored pror.lavnega večera, ki ga je v počastitev zaslužnega nmetn ka. skladatelja in glasbenika organizirala Glasbena matica v Ljubljani, nas vodi k spoznavanju obsežnega ustvarjalnega dela v kraljestvu vokalne in instrumentalne glasbe S. šantel je uspešne preizkus:! svoje glasbene produktivne sile v vseh raznovrstnih glasbenih vrstah ter oblikah, kar velja prav tako tudi za izžarevanje njegovega ustvar. jajočega umetnostnega talenta na področju likovne umetnosti. Kantata »Veli Jože«, staro slovanska maša za zbor in orkester, zborovske in samospevne skladbe, orkestralne, komerne skladbe za kvartet in trio. klavirske, violinske in violske skladbe nam kažejo šantlov na široko razpredeni ustvarjajoči glasbeni potencial, ki še pridobiva na pomenu, če so spomnimo, da je Saša gantei tudi reproduktiven umetnik ki stalno sodeluje v ljubljanskem simfoničnem orkestru, kjer igra violo. Sjmfomčni orkester se mu je pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca že oddolžil z uvodnim izvajanjem njegove sonate za goda In ■ orkester na X. simfon'Čnem koncertu. Sedaj pa je hotela tudj Glasbena matica povciičati šan. tlove zasluge s posebnim večerom njegovih izbranih skladb. Glasbena Ljubljnna ume ceniti svoje velike može. v čemer smo se prepričali tudi na snečnjem večeru. Dobro je napolnila -\ oljko filharmonično dvorano sledeS izvajanju post roga sporeda s pozorno zbran-st j Izkazala je svojo iskreno hvaležnost enemu naših najproduktivnejših, najplemenite'š h umetnikov, mojstrov ter je prejela oddlično izvajane skladbe ter preizkušene izvajalce s spontanim, toplim, navdušenim priznanjem. Večer so počastili g svojo navzočnostjo armadrai poveljnik general G a m b a r a. Zvezni tajnik Orlardo Orlandini in drugi predstavniki oblaatev ter kulturnega in umetnostnega življenja. Življenje in sklada t oljsko delovanje slav, Ijenca S. šantla je uvodoma očrta 1 docent M. L i p o v š e k. V zgoščenih obrisih je zajel šantlov glasbeni lik. Poudarjal je, da je šantl precej črpal iz folklornega napev-nega. glasbenega bogastva. Njegova glasba je preprosta, prisrčna, ljubezniva, domača: je odlična posrednica med prepro-j*t'm ljudstvom ter svetom glasbeno izobraženega občinstva in glasbenikov. Ob sklepu prisrčnih uvodnih izvajanj je občinstvo navdušeno in delj časa ploskalo na-vzečnemu slavljenou-sklaclatelju, ki se je s priklonom zahvaljeval občinstvu za izraženo priznanje. Ob prijetno zvenečem Koncert inu za violino in klavir je imel naš preizkušeni violinski umetak Albert D e r m e 1 j priliko ponovno pokazati svoje znanje, svojo tehnično spretnost, vse svoje interpretacijske odlike. Svetlo pojoči violinski ton je obč list v o od vsega začetka ogreval. Z mojstrske preizkušenostjo je sodeloval pri klavirju Marijan L1 p o v s e k. Marta Bizjako. v a je vestna, zanesljiva interpretira klavirskih skladb. Ta svoj sloves je utrdila tudi pri izvajanju štirh značilnih šantlovih klavirskih skladb (Invencija, Srjomini, Ada-gio, Nemir), ki razo leva jo že v naslovu svoj delno impresionistični glasbeni izraz, svojo neposredno glasbeno misel. Kaki >r vedno doslej pri njenih nastopih, tako so izvajane skladbe tudi to pot plastično zaživele pod udarci njenih prstov v vsej svoj-skosti nežno in dnamično oblikovanih tonov. Na sporedu so bili tudi štirje samospevi: Galebi O, vprašam vas, Kam in Po zatonu. Z zanosom, iskrenim občutjem jih je odpela naša operna pevka Manja M 1 e j n i k o v a , v katere svetlem zvon-kem sopranu se je lepota šantlov-h samospevov tako verno odražala. Njeno solelo-vanje na večeru je bilo zelo dragoceno Zanesljiv, izpodbuden spremljevalec na klavirju ji je bil docent M. L i p o v š e k. Tudi Ljubljanskemu komornemu triu se je nudila priložnost, da se z>>pet prepričljivo uveljavi. Izvajal je del šantlovegs izredno spevnega, toplo napisanega klavirskega tria. Četudi istoapajo pri triu odlike in senčne strani poedincev vi Ineje ter izraziteje ks^kor pri kvartetu, je bilo tudi snočnje podajanje umetnikov* pianista M. Lipov-š k a , violin.£ta A. Dermelja in čelista C. šedlbauerja vzorno kompaktno zlito, izenačeno v plemenitosti soigre ter oblikovno tematični izdelanosti. Odi čno je bil oblikovan pravi komorni slog, prijetno je zvenel čisti komorni ton. Tehn ko viole temeljito obvladuje Ivan Z i ž m o n d , Id je zelo učinkovito reproduciral sanjavo otožni An a mitski motiv povsem odgovarjajoč označbi, ter drugi stavek iz prelepe sonate za violo in klavir. Tudi pri teh obeh sklrdbah je solelovaJ pri klavirju pianist M. Lipovšek, ki je spremljal na klavirju tud5 matični šolski zbor. Sklepna točka je b'la dostojen zaključek počast i t ven ega glasbenega večera Kakor vse ostale izvaiane skladbe tako sta tudi sklepna troglasna ženska zbora s spremi je van jem klavirja odkrila melodično, napevno bogastvo, ki ga ie skladatelj tako posrečeno črpal iz neusahliivih glasbenih vrelcev rodne celote. »Mala nre-dica* in »Ribič« sta s svojo mično Dre-prostostjo in naravno prisrčnostjo zelo navdušila občinstvo, k: ie moistrskemu dirigentu ravnatelju M. Poliču ter mladim pevkam in pevčkom toplo Dritr-jevalo V matičnem šolskem zboru sodelujejo do večini dekl'ce. pomagali na so tudi dečki. Zbor je dobro Izv.-žb-n. mladi, sveži glasovi se ubrano prelivajo. Glasovni material je zelo dober, ravnateli M. Pol;č si vidno prizadeva, da bi ga čim temeljiteje izoblikoval. Nekatere nebistvene pomanjkljivosti niso motile. Mlada solistka se je prikupno uveljavila. Poslušalci so bili v?era sodelujočim iskreno hvaležni za glasbeni užitek Izvajalci so prejeli tudi lepe šopke v znak priznanja za plemenito umetnost. Ogled blaga na živilskem trgu Maog3 je odvisno od vremena, kako bo trg založen prihodnje tedne Ljubljana 27. marca. Dobra gospod n j a obišče živilski trg vsaj enkrat na teden, najrajši v soboto, ko jc najbolj živahno. Vendar zdaj ni vselej največ blaga le ob sobotah. Trg jc zalo/en najbolj, ko prispejo večje pošiljke uvoženih pridelkov, kar se lahko zgodi kateri koli dan med tednom. Toda branjevci sc sku-ajo v resnici založita čimbolj z uvoženim blagom ob sobotah, da bi ustregli stalnim kupovalkam in obiskovalkam trga pred nedelje-. Čeprav je blago na trgu po* zimi in v začetku pomladi precej enolično, jc vendar vselej nekaj sprememb, ki morajo zanimati gospodinje. Niti dva tržna dneva nista povsem enaka; zdaj jc več tega blaga, drugič drugega. Gospodinje sc morajo preusmeriti ii prilagoditi jedilnike blagu, ki je naprodaj. Zdaj je na kmečkem trgu še vedno nekaj lanskih pridelkov, da že zaradi tega tako ne pogrešamo nove povrtnine. ki bo naprodaj v ■vnečjih količinah Šele maja in junija Domači pridelki gredo vedno precej dobro v denar, čeprav jih vsaj delno dobro nadomesrujejo uvoženi. Naprodaj je še koleraba, zelena in rumena, korenje, včasih pa tudi Je nekaj čebule. Čebulo so začele prodajati nekatere prodajalke, ko je bilo naprodaj tudi več uvožene. Spo mladi začne čebula odganjati, zato jo je treba pač prodati, dokler se ne pokvari. Ko ne bo več tdiko lanskih pridelkov, bo blago nekaj časa Se enolično na trgu, saj tedaj tudi le ne bo mnogo novih pridelkov čeprav jih bo od tedna do tedna več. Vendar se zdi, da smo zdaj že prestali najhujšo pomladansko krizo na trgu. Največ je pač zaleglo uvoženo blago, ki ga je bilo sorazmerno mnogo v vseh tednih. Prejšnje tedne so se gospodinje že začele bati, da ne bo več cvetače. ki sc nam zdi zdaj žc prav neogibno potrebna, a so potem začele prihajati nove pošiljke Zadnje tedne je bilo zopet mnogo lepe cvetače, ki je šla prav tako zelo v denar kakor prejšnje pošiljke vso zimo. Kazen cvetače je bilo naprodaj vedno mnogo salate a z njo sc branjevcem ni treba tako zelo zalagati, ker je nc kupujejo toliko kakor cvetače. Zadnje čase gospodinje rade kupujejo tudi špinačo, ki jc v pretekli zimi ni tako zelo primanjkovalo kakor pred letom. Zadovoljni smo lahko, da je trg zopet tako dobro založen z oranžami. Zdaj čutimo potrebo po vitaminski hrani in po oranžnih posegamo tem raje, ker ni drugega do_ mačega sadja. Naprodaj so najlepše oranže, blago prve vrste, včasih pa lahko kupite cenejše blago, malo poškodovano med vožnjo, a zato znatno ceneje. Danes so pa bile napro.laj samo zdrave oranže. Po dolgem času so danes baranjevci razpeli svoje Široke senčnike. Letos jih še niso mnogo potrebovali; tako ugodnega vremena za prodaj oživil na prostem ni bilo že več desetletij. Dopoldne pa vendar še ni tako zelo deževalo, dta bi oviralo prodajo. Na trgu je bila celo gneča pač zaradi zelo lepe cvetače. Tu in tam so prodajali cvetačo tudi brez listov, same cvetove. S čebulo smo založeni že zri cele tedne. Naproiaj je tudi izpod maksimiranih cen, nc mnogo slabša. Toda zdi se, da gredo oranže bolj v denar kakor čebula, zrarto se posamezni prodajalci bolj zalagajo z njimi. Danes so imeli zvrhane prodajalne mize cvetače in salate, pa za dopolnilo kupe oranž. Dobro so založile trg tudi zelenjadarice; vreme jih ni zadržalo doma. Narjveč je bilo motovJca, precej pa tudi spinače, a celo berivke je bilo že precej v primeri s časom. Lanskih pridelkov so pripeljali tudi dovolj. Največ je bilo pese, precej še zelene kolerabe in korenja in nekaj repe. Zdaj se lahko že veselimo pomladi tudi zaradi tega, ker so vrtnarji začeli prodajati sadike zelenjave, salate in zelja. Naprodaj je tudi čedalje več cvetja. Tudi zanimanje za sadike je Čedalje večje zlasti šc, ker se nam je začel obetati dež." Poletni semester % na univerzi Ljubljana. 27. marca. Na ljubljanski univerzi se je začel ta mesec poletni semester letošnjega šolskega leta. Vpis je bil od 1. do 10. marca, ob koncu zimskega semestra prekinjeno delo v predavalnicah, laboratorijih in seminarjih pa se bo v kratkem v celoti obnovilo. Seznam predavanj, ki je prav izšel, kaže, da nadaljuje večina profesorjev svoja predavanja iz zimskega semestra, nekaj pa je naznanjenih tudi novih. Akademska oblastva v tekočem poletnem semestru nastopajo: Rektorat predsta\ijata rektor rjrof. dr. Milko Kos in prorektor prof. dr. Matija Slavič. Poslovodja univerzitetnega sveta, ki ga sestavljajo rektor kot predsednik, prorektor kot podpredsednik in vsi redni profesorji kot njegovi člani, je prof. dr. Vojeslav Mole. Univerzitetni senat tvorijo rektor kot predsednik, prorektor kot podpredsednik in vsi dekani in prodekani. Univerzitetno upravo tvorijo rektor in vsi dekani. Dekanat filozofske fakultete predstavljata dekan prof. dr. Franc Sturm in prodekan prof. dr. Franc Ramovž. Dekanat pravne fakultete predstavljata dekan prof. dr. Janko Polec in prodekan prof. dr. Henrik Steska. Vodstvo dekanata medicinske fakultete je poverjeno dekanu prof. dr. Božidarju Lavriču in prodekanu prof. dr. dr. Francu Hribarju Dekanat tehnične fakultete zastopata prof. dr. ing. Milan Vidmar kot dekan in prof. dr. Andrej Gosar kot prodekan. Teološko fakulteto vodita dekan prof. dr. Franc Lukman in prodekan pro. dr. Alojzi i Odar. V zimskem semestru ie bilo vpisanih skupno 1384 slušateljev in slušateljic. Na filozofski fakulteti Je bilo vpisamh 313 slušateljev in slušateljic. Med temi ie bilo 299 rednih ;n 14 izrednih slusateliev Slušateljic je bilo vpisanih nad polovico* 174 rednih in 4 izredne. Pravna in medi1 cinika fakulteta sta im«H enako število slušateljev. Obe po 265. Na pravni fakulteti je bilo 264 rednih slušateljev in strokovnjaka pri Združenju Šolnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jc imenoval na mesto prof Salvatcrja Spadara za strokovnjaka pn Združenju šolnikov Ljubljanske pokraj ne fašista prof Evgena Dupre-The-seiderja V odsotnosti ga lahko nadomešča fa fiflt prof. Dcci Giacono. Imenovanje komisarja za občino Bloke Visoki komisar za Ljubhansko pokrajino ie na osnovi čl. 3. Kr dekreta z dne 3 maja 1°41-XIX. št. 291. smatrajoč da je potrebno j razpustiti redno občinska upravo na Bickah in j menovati tzredneca komisarja, odredil: Cl 1 Redna občinska uprava na Blokah ie razpuščena Čl. 2 Za izrednega komisarja občine na Blo kah se imenuje g Rudolf Jos:p pok Ivana in pok Marinšek Terezrje. Civilni komisar v Logatcu je pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok Ljubljana, 23. marca 1943. Visoki komisar Emilio Grazioli Imenovanje komisarja za občino Begunje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi čl. 3 Kr dekreta z dne 3 maia 1941 XIX št 291 smatrajoč ds je potrebno razpustiti redno ebč'nsko upravo v Begunjah in 'menovati irzcdnecja komisana. odredil* Čl 1 Redna občinska uprava v Begunjah ie razpuščena. Čl. 2. Za izrednega komisarja občine Begu= nje se imenuje g. Kranjc Jakob pok Antona in pok Ane Lovko. Civilni komisar v Logatcu ie pooblaščen, da izvrši pričujoči odlok Ljubljana. 23 marca 1943. Visoki komisar Emilio Graziol*. Pokrajinski Dopolavero Delo, kj se Ima še izvršiti: Na sedežu samem in pri raznih oddelkih bodo kinematografske predstave. Izvršeno del' . 15. marca: Vojakom Je bilo v okrevališču in v trgovmi Oborož? nih sil razdeljeno razno blago proti plačilu štev. 1031. 15. marca: Kinematografska predstava v Kočevju v koiist Ob; roženih sil Vojakom je bilo v okrevališču in v trgovini Ob orožen/h si razdeljeno ra.zno blago prot. plačilu štev. 1107. Povcljništvu prlka Cr n;h srajc XNI. aprila so bili izročeni naslednji predmeti: 4000 poštnine prosit fb dopisnic, 2000 kosov pisemskega par/rja *n kuvert. 4 Duceieve slike, 4 Kraljeve slike in 4 slike prestolon3slednika. 17 marca: Na sedežu Oboroženih sil ie bila kinematografska predstava. V t jakom je bilo v okrevališču in v trgov ni Oboroženih si' razdeljeno razno blago proti plačilu št 973 K:'°em-!tografska predstava v Kočevju za Obor žene sile. 18 marca: Kinematografska predstava na sedežu v korist Oboroženih sil. Voja kom je bilo v okrevalšču in v trgovini Oboroženih sil razdeljene razno blago pro-ti plačilu št 9?9. 19 marca: Kinematografska predstava v Kočevju za Oborožene s'le. Vojakom Je bilo v okrevališču in v trgovini Oborožen^ sil razdeljeno razno blago proti p1ač£lu št. 1312. 20. marca: Na sedežu Je bfla kinematografska predstava za Oborožene sile Blagovnici Oboroženih sil je rVlo izročenih 2000 poštnine prostih dopisnic in 2000 kosov kuvert in pisemskega papirja. Vojakom je bilo v okrevališču in v trgovin* Oboroženih sil razdeljeno razno blago proti plačilu št. 780. 21. marca: Na sedežu je bila kinematografska predstava v korist slovenskih dopola voristov in kinematografska predstava za Oborožene s^-le. Vojakom je b'lo v okrevališču in v trgovini Oboroženih aLi razdeljeno razno blago proti plačilu št. 1235. Razveljavljene živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega kornisa-ajata za Ljubljansko pokrajino objavlja- Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa, poslanega občani Jezica (Ljubljana). 5 celih živilskih nakaznic za mesec april in sicer s številkami 114.109, 114.110. 114.111, 114.112, 114.113, ki niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaz-iic. Ponovno opozarjamo trgovce hi gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Razdeljevanje racioniraitih živil v aprila F^eJaranjevainj zavod Visokega komisa-rijata xa Ljubljanska pokrajino sporoča Meseca aprila* 1913-XXI bodo dobil: po trošniki naslednja racionirana živila: 1. Na navadno živilske nakaznico {?' vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha aL 124 gr krušne moke ali 225 gr koiuznc meke; na odrezkrh za kruh s črno barvi tiskana količ na ^130 gr< ne velja. Mesečno: S00 gr testenin, 1200 gr riža 500 gr sladkorja, 100 gr masti. 200 gr masla, i del olja, 100 gr mila, 600 gr soli, 200 gr fižola na oekrezek >ASI) I + II-f-in« (za delavce pri najtežjih delih): dnevco 350 gr kruha ali 289.3 gr krušne moke ali 525 gr keruzne moke ter nesečno: 400 gr riia in 200 gr testemm. 5. Na datn<] živilsko nakaznico >GMbc (za otroke od 3—9 let) 500 gr marmelade mesečno (samo na ljubljanske živilske nakaznice). 8. Na dodatno živilsko n^kazmlco »GMc« (za mladino od 9 do IS let 50 gr kruha ali 41.3 gr krušne moke ali 75 gr keruzne moke dnevno, 500 gr marmelade mesečno (samo na ljubljanske žrvilske nakaznice). 9. Meso. Začenši z mesecem aprilom se bo razdeljevalo meso na sledeči način: Vsak potrošnik se mora vknjižiti pri svojem mesarju, kj bo pritisnil svoj žig na zxto določenem mestu na zadnji strani navadne živilske nakaznice; tedenska dobava meaa se bo vršila na odrezke C, Dt E in G iste nakaznice. Kazni za prestopke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-.msanatu sporoča: Kr policija v Ljubljani je od 1. do 15-marca t. 1. izrekla naslednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih določil: zaradi navijanja cen: Rautar Marchiore, trgovec. Stari trg 19. 1000 lir globe, Zunič Štefanija. prodajalka. Bleivveisova 52. 500 lir globe. 10 dni prekinitve obrata; Krže Ivana, prodajalka, Križevniška 9, 500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Fabjan Alojzij, krčmar, Tavčarjeva ulica 4. 1000 lir globe; Tomec Ivan. krčmar. Vodovodna 32, iooo lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Grum Ana. krčmaru j. Studenec 9, naznanjena civilnemu komisarju za Ljubljansko okolico, Kemperle Julijana, prodajalka, Cankarjevo nabrežje 7, 500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata, Drešar Anton, posestnik Čopova 21. 1000 lir globe; Grad Franc, trgovec, Zg. Kašeli 19, naznanjen civilnemu komisarju za Ljubljansko okolico; Rozman Ana. prodajalka. Pot na Rakovo jelšo 43. 500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Robida Antonija, gospodinia. Zg. Zadobrova 74, 500 ilr globe. 10 dni prekinitve obrata, Lukež Marija, gostilničar-ka, Bleivveisova 99. 1000 lir globe, 10 dn: prekinitve obrata; Babnik Josip, krčmar, Fužine 5. naznanjen civilnemu komisarju za Ljubljansko okolico; zaradi nakupa ali prodaje racioniranega blaga brez živilskih odrezkov in po zvišani cen*: Mazi Ivan, trgovski zastopnik. Mestni trg 17 in Rebolj Ivan, mehanik, Vegova ulica 8. vsak na 1500 lir globe; zaradi nedovoljenega nakupa kruha m preprodaje kruha brez živilskih nakaznic ter z dobičkom: Gorcnc Ivan. gostilničar, Rožna ulica 29, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; zaradi odtegnitve enotne moke običajni potrošnji: Zupan Rozalija, gospodinja, I Medvedova 8 in Por Franc, pek, Bedeško-va 14, vsak na 2000 lir globe in 20 dni orekinitve obrata; zaradi skrivnega nakupa mesa po preti- Iz Gorenjskega — Smrtna nesreča. Na kolodvoru Krani luž beni progovni delavec Janez Bene- dik je bil oni dan v bližini postaje povožen. Obležal je na progi mrtev. — Nov grob. Na Jesenicah je umrla v mestni hiralnici občinska reva Neža Ve-ber, stara 93 let. Bila je najstarejša Jeseni čanka. — Težka nesreča. Med vožnjo s kolesom iz Hrušice proti Jesenicam se je ponesrečil 59-letni železničar Franc Setefe iz Hrušice. Stri si ie prsni koš. zlomil več reber in hudo pobil po glavi. Po prvi zdravniški pomoči so ga odpeljali v bolnišnico na Golniku. — Pokrajinski namestnik dr. Rainer na Gorenjskem. Dva dni se je mudil pokrajinski namestnik dr. Rainer na Gorenjskem, kjer je obiskal radovliiško in kranjsko okrožje. V razgovorih s prebivalstvom se je hotel prepričati o storjenem delu in dati zastopnikom oblasti navodila za najbližnio bodočnost. Posetil je Kranj, Gorje. Kropo, Radovliico. Tržč. Št. Vid m druge kraje. Prebivalstvo ga, je povsod navdušeno sprejelo. rani ceni in na prepovedani dan: Gačmk Ignacij, mesar, Kiadez.na l3, 2000 lir globe; zaradi prodaje steklene vode za vlaganje jajc po neodobreni ceni: Medic Franc, Zrinjskega 5, 500 lir globe; zaradi zlorabe živilskih nakaznic: Miheve Marija, gospodinja, Kogojeva 6. 500 lir globe. 10 dni zapora; Kodelia Franc, trgovec. Rimska 11, 2000 lir globe, 15 dni zapora; zaradi prodajanja vina na debelo In p« pretirani ceni: Majer Dionizdj, Lepi j>nt 25. 2000 lir globe; zaradi neizvešenja cenika ln zaradi prodaje pomaranč po zvišani ceni: Milaim Mehmed, sl;i£či0ijr, Parmova 21, 1000 iT globe. 10 dni prekinitve obrata; zaradi neizvešenja cenika in zaradi prodaje SadJa po zvišani ceni: Miklavčič Terezija, prodajalka. Kožarje 130, 500 lir globe in 10 dni prekinitve obrata; Terbež-nik Alojzij, delavec, Cesta dveh cesarjev 84, 100 lir globo; Ljubic Frane^ka. posest" niča, Zagradišče 3. 500 lir globe Ln 10 drri prekinitve obrata; Sresko poglavarstvo v Logatcu je v mesecu februarju t. 1. zaradi prekrškov prehrambenih določil izreklo naslednic kazni: zaradi opuščene prijavo coveje živine? Poženol Alojzij, Rakek 176; Frel:h IJeo-pold. Rakek 191 in Nagode Neža, Gorenja vas 52, vsak po 500 lir globe in 16 lir pristojbine; zaradi zlorabe živilske nakaznice-' Rupert Frančiška, Podkovec št. 43 Rovte, 250 lir globe in 16 lir pristojbine, ter zaplemba blaga. Civilni komisar za kočevsko področje H* zaradi istih prokršk-v v mesecu februarju izrekel naslednjo kazen: zaradi tajnega zakola: KasttiUc Josfp; Kočevje 288. 3000 lir globe. 14 dni zaporm in zaplemba blaga; zaradi taJne prodaje krave: Košir Alojzij, Kočevje, 1500 lir globe; zaradi nepravilne prodaje mesa« Pšenica Alojzij, mesar, Kočevje 54. 300 lir globe in 1 dan zapora. Prijava tujcev Sindikat hišnih posetnikov opozarja, da peteče rok za prijavo najemnikov-tujcev 1. aprila t. L Prijaviti se morajo: a) osebe, ki imajo drž-c.-ijanstvo kake druge države; b) osebe, ki rx> se priselile v pokrajino PO 11. aprilu 1941; c) osebe brez državljanstva, razen bivših jugoslovanskih državljanov. Priporoča se, da se pošljejo prijave na pristojno oblast priporočeno po pošti. Tiskovine se dobijo v pisarn.' smddkata hišnih pc*sr^riikov, palača Bata, n. nadst. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisarijatn za Ljubljansko pokrajino sporoča da bodo od sobote 27 marca dalie potrošniki v Ljubljani dobili na februarske odrezke krompirjevih nakaznic po *2 k« krompirja po ceni L 2.10 za beli in L 2.— za rdeči krompir Krompir bodo razdeljevale tvrdke: Kmetijska družba. Novi trg 3 Šarabcn A^ Zalošk.i cesta in Gregcrc & Co Bleivveisova cesta 15 1 izreden slušatelj. Med temi je bilo 41 rednih slušateljic. Medicinska fakulteta ni imela izrednih slušateljev. Slušateljic ie bilo vpisanih 98. Največ slušateljev ie bilo na tehnični fakulteti. Med 365 slušatelji, kolikor jih je skupno štela tehnična fakulteta, je bilo 35.1 rednih in 8 izrednih slušateljev. Slušateljic je bilo 50 rednih. Teološka fakulteta je imela 175 slušateljev, med njimi 172 rednih in 3 izredne slušatelje. GLEDALIŠČE DRAM A Sobota, 27. marca, ob 17.30: Veliki moi. Izven Cene od 15 lir navzdol Nedelja, 28. marca, ob 14: V Ljubljano jo dajmo! Izven Znižane cene od IS lir navzdol. — Ob 17.30: Prava ljubezen. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek^ 29 marca: Zaprto. L. Premier: »Veliki mož.« Komedija v j treh dejanjih. Osebe: Vrhunec — VI. Skr-binšek, Praznikova — Starčeva, Praznik —Cesar. Nada — Razbergerjeva. Zorin I — Brezigar. dr. Votlina — Peček, dr. Mo-I čerad — Košuta, prof Pivnik — P. Ko-i vič, Vovk — Lipah, Lisjak — Košič, Mb~ ; drijan — Raztresen, Skaza — Bratina, i Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovec, ! Kresnik — Nakrst, Milka — Sancinova. { Konvsar — Gorinšek. Režiser: Milan Skr-I binšek. Scenograf: A Gerlovičeva. OPERA 1 Sobota, 27. marca, ob 17: Thais. Gostov-a-nje Zlate Gjungjenac. Izven. Cene od 35 lir navzdoL Nedelja, 28. marca, ob 14.: Princeska in zmaj. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 17.30: Travfata. Gostovanie Zlate Gjungjenac. Izven. Cene od 35 lir navzdol. Ponedeljek, 29. marca: Zaprto. * J. Massenet: »Thais«. opera v sednvh slikah Osebe: V naslovni vlogi gostu i e Zlata Gjungjenac. Natanae] — Primožič. Nicias — Sladoljev. Palemon — Lupša Suženj — Dohrčar Krobila — Mleinikova Mi rta 1 a — B. Stritarjeva. Albina — Soano-va. Dirigent: Niko Stritof. režiser: Ciril Debevec. koreograf: P. Golovin. Iitseriraj v »Stav. Narode"! ezmeo KOLEDAR Dane«: Sobota. 27. marca: Jan. Oamrv-ščan, Marija 7 zadosti, Lidija, Jutri: Nedelja, 28. marca: Janez Ka,p+-stran. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubosumnost m Lena Damaščan. Kmo Sloga: Zmagovalec. Kino t"niičevem paviljona. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Vodstvo v Šantlov i i^trospektrvni raz«ti*< vi ob 11. dop. Vodi prof. Mirko ftubic DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri; Dr, Kmet, BMmiMPM cesta 43; TrrLkoczy ćLed. Mestni trg 4§ Ustar, šelonburgova ulica' 7. Nedeljsko dežurno zdravniško sfufbo hm opravljal od sobote ol 20 do ponedoljlka Ojq 8. zjutraj mostni vižji z-Jravnik dr. Fran* Ciber, Ljubljana, Štefanova 7. Iz pokrajine Gorizia — Gorizijsko glasino življenje. Te dni bo v dvorani gorizijskega Kulturnega krožka zanimiv koncertni večer, ki ga bo izvajal gorizijski orkester pod vodstvom dirigenta R. Lipizerja. Sodelujeta odlična solista maestro Aleksander Costantinidea ter maestro Ecij Dal Pino. — Smrten padec s kolesa.. 60-letni krojač Celso Comelli iz Cormonsa se je peljal s kolesom mimo frančiškanske cerkve, ko je na ovinku izgubil ravnotežje in priletel s takšno silo na tla, kjer je obležal s počeno lobanjo. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil. — Lekarne odprte do 20. ure. Pokrajin-?ki fašistični sindikat letakrnarjev opozarja, da bodo od 29. t m. dalje gorizijskt lekarne odprte do 20. ure. — Ponesrečenca. 9-letna Frančiška Sir-za iz Pocra:?. del Piro si je pri padcu poškodovala trebuh. U-IetnJ Mario Cumar it Piedimonta je p:;del v gozdu in si pobil nekaj reber. Oba ponesrečenca se zdravita v gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. Iz pokrajine Trieste Zaključek posmrtne razstave Dal Bo. Te dni je bila zaključena v triestinski galeriji posmrtna razstava beneškega slikarja Zalarije Dal Bo. Junaška smrt tHestinskesa mornarja. Na polju ilavc ie padel triestinski mornar Mihael Just Tomasicchio. Izšel ie iz fa-šijskih organizacij. MAČKA IN KANARČEK — Čujte sosed, ta vaša mačka je ponoči preglasna tako. da ni mogoče spati. — Da. veste pojedla je kanarčka in zdaj misli, da zna peti. 6tev. t>9 . v« i . i h % - h m m h O D« sobota. ZT. marca tMS-XXX. Stran S SPORT: Mladinske športne igre Rezultati IV. kola medSolsfcega za leto XXI. Ljubljana 27. marca. Tiskovni urad Fašistične zveze sporoča: IV. kolo medšolskcga turnirja v odbojki odigrano 20. marca, se je končalo z naslednjim" rezultati: Skupina A (moški) II. mo^ka realna gimnazija je premagala kla» sično gimnazijo 1:10. 10:6 10:6 III moška realna gimnjz*jo je premagala učiteljišče 10:7 2:10. 10:7 Srednja tehniška k>Ia ie premagala IV morko realno gimnazijo 2:10 10:5 I mo ?ka realna g mnazija je premagata Trgovsko akademijo 10:1, 10:1. Stanje: Srednja tehniška šola 8 točk I. mo ška realna gimnaz ja m II moška realna gimnazija po 6. klasična gimnazija n učiteljišče pr 4. III. moška realna gimnazija in IV mo* ska realna gimnazija po 2, Trgovska akademija 0 točk. Skupina B (moški) IT. me'ana meščanska šola je premagala I. moško me-čansko šolo 0:10 11:9 10:8. klasična gimnazija je premagala II moško meščan sko šolo 11:9, 5:10. 10:7. III. mo^ka realna gim nazija jc premagala III mešano meščansko šolo l'h3. 10:1. I. mo>ka realna aimnaz-ja jc premagala I. mešano meščansko 5do 10:5 10:6. IV moška realna gimnaz1 i a ie premagala II moško realno gimnazijo 10.4 11:9 in I. mo^ka realna gimnazija je prera igala II. mo.:ko rea!no gim» nazijo 10:0. 10:0. Stanje: L moška realna gimnazija S točk. IV moška realna gimnazija klasična gimnazija m I. mešana meščanska šola po 6 točk, II. moška realna gimnazija in II moška meščanska :ola po 4 točke III. moška realna gimnazija. II. mešana meščanska šola m III mešana meščanska šola po 2 točki. I. moška meščanska šola 0 točk. Skupina C (ženske) Trgovska šola je premagala Trgovsko akademijo 5:10, 10:4. 10:8; II. ženska realna gimnaziia je premagala Obrtno solo 10^7, 10:8. Učiteljišče ie premagalo I. žensko realno g'mnaz'io 10:5. 10:5. Stanje: Trgovska šola 8 točk. trgovska akademija 6. I. ženska realna gimnaziia in učiteljišče po 4, II. ženska realna gimnazija 2 in obrtna šola 0 točk. Skupina D (ženske) I. ženska meščanska šola je premagala I. mešano meščansko šolo 4^10. 2, 10:1; I. ženska realna gimnazija je premagala n. mešano meščansko šolo 10:6. 10:8: II. ženska reama gimnazija je premagala III mešano meščansko šolo 10:4. 10:8: klasična gimnazija je premagala II. žensko meščansko šolo 10:2. 10:0. Stanje: I. ženska realna gimnaziia, IT. ženska realna gimnaz ja klasična gimnazija in I. mešana meščanska šola r>o 6 točk. T. ženska meščanska šola po 4 to-! eke, II ženska meščanska šola in II. me-' šana me.>čan>k? šola po 2 točki. III. mešana meščanska šola 0 točke. Jutri LJubljana — Hermes in Tobačna tovarna — Mars Prva * kina ho na igrišču Hermesa ob 1$., druga pa na igrišču Marsa ob 15*30 — Eno uro prej se bado začele predtekme Ljubljana, 27 mar:a Po daljšem odmoru so nam naši nogometni športniki pripravili spored, kakršnega v Ljubljani že nekaj časa nismo videli. Jutri gostuje nogometna enajstorica Ljubljane v Šiški na igrjsču Hermesa in igra prijateljsko tekmo z izvrstilm mo štvom Hermesa. Tekma se bo začel? ob 15.. ob 14. pa bodo nastopili pivi moštvi Viča in Zabjeka. Za tekmo so prireditelji napravili večjo reklamo. Po mestu so nalepljeni lepaki, ki vabijo k udeležbi. Tak način vablienja. ki smo nanj že skoro pozabili gotove ni neumesten. Srečala se bosta tekmeca za prvo mesto v bližnjem prvenstvu Ljubljanske nogometne zveze. Da sta oba v odlični formi, so pokrile že nekatere "Tenng tekme zadnjih nedelj. Tako Hermes kakor Ljubljana sta predvajala zelo dopadljivo, in kar je glavno, tudi učinkovito igro. Zato si obetamo, da bo nedeljsko srečanje na višku. Videli homo najbo!jš: nogomet, ki ga lahko danes v Ljubljani vidimo. To je pač najboljša reklama za obe moštvi in prepričani snn, da bo tekma privabila številne gledalce. Tekma pa ne bo samo prijateljska. Bo nekaka generalka za formiranje moštev v bodočih prvenstvenih nastopih. Hermes bo rudi v tej tekmi nastopil z istimi igralci, kakor proti Marsu, ko je visoko zmagal. Kar so vsi že rutirina igralci, bodo tudi proti Liubljani za:gralj z vsem svojim polet m in brez začtniškega strahu. Za Ljubljano napovedujejo, da bo nastopila z vsemi svojimi najboljšimi. V njenem moštvu bodo igrali Lah. šercer. Kroupa. Berton-celj in rMariborčana? Vari tei Vodeo. Tekma bo nudila tudi razvajenim dovolj užitka. Prireditelji vabijo zato '"akogar. naj v nedeljo popoldne pohjti v Šiško :n prisostvuje tekmi med Hermesom In Ljubljano. Na startu pa bosta tudi drugi dve moStvi prvega razredia Mars in Tobačna tovarna To se pravi, Mars je že prvorazreden, med tem ko s.i mora Tobačna tovarna to prednost šele izvejevati. ko se bo pomerila 4. aprila z Mladiko. Vendar pa je po nedavni visoki zmagi zelo verjetno da ii Mlat lika letos no bo mogla preprečiti vstopa v prvi razred. Zato bo nedeljska tekma med Marsom in Tobačno tovarno dvGbo.T drugega prvoiazrednega para. ki ce bo ho. tel prav tako uveljaviti v bližnjem prven stvu. Tekma bo dobro merilo, kakšni uspe hi se moštvoma obetajo. Da tg»ata obe dober nogomet, sta že pokazali. Kdo bo pa v nedeljo zmagal, pa je nem"»'/cče na povedati. Zato bo tekma privlačna in zanimiva. Začela se bo ob 15.30. V uvodm tekmi bodo igrali ob 14.30 junicrji Viča in Zabjeka. Tekma bo na Marsovem igrišču za Kolinsko tovarno. — Nogometna sekcija SS FI^rmcs. V nedeljo ob 10. sestanek juniorjev. r»araščaj-nikov. starih in novih interesentrv. pogovor s trenerjem. Ob 10. bodo ig:*ali juni-ciji prijateljsko tekmo z juniorj; SK Viča Vsi točno in zanesljivo. Nač2lnik. — Iz Z'»:>ra nogometnih sodnik v. V ponedeljek 29. marca ob IS. ofcvi zen plenarni sestanek vseh sodnikov. Na sestanek morajo priti tudi sodniki, ki so prosili za bolniški drpust. — V diviziji A Italijanskega rogomet-nega prvenstva bo imela jutri na "važnejše besedo Genova. Liguria igra doma proti Tor nu in Genova v Livomu proti Livomu Izida bosta važna. Verjetno je, da bosta zmagala favrrita Torino in Livcrnc piese-nečenja pa niso izključena. Spored je naslednji: Genova: Liguria -Torino Bergp mo: Atalanta—Venezia. Rim: Lszro—Milano. Bologna: Bologna—Vicenzn Bari: Bari--Fi:rentina. V lan. Ambivs:-nn— Koma, Livorno—Genova in Torino: Juventus —Triestina. — V diviziji B pa bor.o nastopili naslednji pari: Pescara: Pes^ara—Pi-sa, Savona: Savona—Pio Patria. Ciemona: Cremcnese—Novara. Videm: t dinese— Alessandria, Siena: Siena—Modena. Pa-lermo—Brescia, Ancona, Ancm:tana— Panfulla. Rim: Mater- Spezia in Padova: Padova--Napoli. Favoriti ne bedo imeli lahkega dela in je mogoče da oo kateremu izpodrsnilo. kar bo vpl valo na razvrstitev v tabeli. J — Roman oni gre med profesionalce. Gazzetta dello Sport noroča da se 'je Romanom. k; ci je lani prb':!1 italr:a* s'-^ teniško tu. enstvo med poedinci, odločil za. J pustiti amaterske vrete in postat1 profe sional. — Bolgarsko no^ometn-* prvenstvo. Rc ko slišimo in č tamo vesti o ude^stvova-nju bolgarskih nogometašev Sedaj smo pa zvedeli, da so tudi v Bolgariji n^gometn klubi trenutno zapo£len; z igranjem prven stva. Po sedmem kolu je vedi' prvak ->Levsk:«. ki si je v sedmih tekmah n^br 12 tečk. Na drugem mestu je železnica* na tretjem Slavija. Zadnja je Makedonije i.-i -i« igrala £>amo tri tekme in ima ' točke. —13-letna Jo De Groot nov up holand skega plavalnega sporta. Splošno presene čenje je zbud'la na Nizozemskem 13-letna dijak"nja Jo De Groot. ki se ie na nedavnem tekmovanju na prsnj prog* uvrstil z izvrstnem časom kot dru^a »Nova zve zda holandskega plavalnega športa« ko kor so jo krstili njeni rojaki ie nov ur sjajne bodočnosti ntevanju na Nizozemskem, ki ga seda i tako siiaino zast-»paii čudovite plavalke Bijlaandova. Schaickc-va in Haverlaagova. Spodnja štajerska Na vzhodnem fv>j"šču so padi d^b' o voljec planinskega polka otanii>.av rvoio šec iz Maribora Janez Goričar iz Rečice cb Paki in gostilničar iz Razborcev Anton Kotnik. — Teden nemSke mladine. Na Spod Sta jerskem se je pričel v nedeljo teden nem še mladine. V Ma:iboru, Ptuju. Celju tn drugih večjh krajih so bile prirejene mla dinske svečanosti, katerim so prisr.stv-vali povsod zastopniki Dblasti. — Zdravstveno stanje Sp°cl Stajei 1 e Na delovnem zborovanju urada za ljuds!: zdravje štajerskega Heimatbunda je pore. čal višj zdravstveni svetnik di Hans I lich o zdravstvenem položaju Spodnje šta jerske. Ugotovil je, da je število nalezljivir bolezni znatno nazadovalo odkar ima Spod štajerske nemško upravo. Delo protituber kulozne lige v Mariboru n S loven j grade*, je bilo znatno razširjeno Lani so bili ±p Ijeni proti da vic letniki 1933 do 1939 in sicer dvakrat 19427 enkrat pa 3024 otrok — Gledališki oder v Laškem Lašk gledališki omer ki ie deseti v celiskem okrožju, je vprizoril kot prvo oredstavo An-zengrubei j evo »Glas vesti* Predstava ie bila zelo dobro obisana — Dve nesreči. Šofer traktorja V:ncenc Kramberger iz Maribora ie zavozil s trak torjem v jarek in si zlomil levo nogo Po leg tega ie pa zadob] še težje telesne poškodbe 6-letni sinček mariborskega ključavničarja Wirta Josip, ki se je polil s kropom. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — Novj grobovi. V Mar:bnru so umrli zasebnik Andrej Job star 79 let. tehnični uradnik Alojz Znbkar nar 39 let. Žagar Gregor Podgošek iz Hoč. star 78 let. vdo-\ti po mestnem zdravniku Fani Mallv roj. Moser, stara 92 let skladiščnik državnih že!ezn:c Jo?in Bohinc, star 66 let. in za-sebnica Justina Rebec. stara 67 let V Ve-nišah pri Leskovcu ie umrl Anton Cinko-vič. star 47 let. v Slivnici pri Mariboru pa Štefan Dragoš. star 62 let — Obroki živil ostanejo nespremenjeni Obroki živil 47. dodelitvene periode ostanejo v veljavi tudi za 48 dodelitveno Deri odo od 5 aprila do 2. ma'a. — Na smrt obsojeni morilec usmrČen. 23-letni Franc Kuhar iz Polancev ie bil zročen poveljstvu varnostne policije na Spod. Štajerskem, kjer je umoril v Brat: slavcih 61-letno posestnico Marijo Petek in njeno varovanko Mari i o Ranef. Kuhar je svoj zločin priznal. Zdravniški oeled trupel je pokazal, da ie umoril Kuhar svoji žrtvi neverjetno bestijalno. Morilec je bil obsojen na smrt in smrtna obsodba ie bila v Manboru že izvršena. — Henrich Zlllich v Celjn. Znani nemški pisatelj in napovedovalec radia na Sed-mograškem Heinrich Zilllch bo čital 7 aprila v Celju odlomke iz ovoj'h dal. — Nova otroška vrtca. 20 t. m. je Ml svečano otvorjen otroški vrtec V ftt. Lovrencu. 21. t. m. pa v Framu. — Zakon 0 zagati mater. 8 poaebno naredbo šefa civilne uprave se razširijo v pokrajini štajerske veljavne določbe ZA. kona o zaščiti mater z vsemi pravilniki in odloki tudi na Spodnje Štajersko. DNEVNE VESTI Minister Bonomi je posetil razstavo pu-glijskega slikarja Luigija Schmga, ki je urejena v prostorih »Buchetti« v ulici Ar-cione v Rima Minister in njegovi spremljevalci so izrazili umetniku svoje toplo priznanje. • — Nori italijanski poslanik v Turčiji na postanka v Sofiji. Na svoji vožnji v Ankaro se je ustavil novi italijanski poslanik pri ankarski vladi baron Rafael Guariglia v Sofiji. Tukaj se je sestal z vladnim predsednikom in zunanjim ministrom Fi-lovom ter z drugimi bolgarskimi političnimi osebnostmi, razen tega s turškim cnel-nomočenim ministrom v Sofiji. Baron Guarlgha je nadaljeval svojo vožnjo in je že prispel v turško prestolnico. — Na novo otvorjena italijanska konzulata na Daljnem vzhodu. Te dni sta pričela na novo poslovati na Daljnem vzhodu italijanska konzulata v Saigonu ter Hanoiu. — Predsednik obrtniške federacije na inipekcijskem potovanja. Predsednik nac. faš. obrtniške federacije nac. svetnik Peter Gazzotti je prispel na svojem nadzorstvenem potovanju v Trento, kjer je posetil urade pokrajinskega obrtniškega tajništva. Razen tega si je ogledal nekatere vzorne rokodelske obrate v Vigu di Fossa. Canazeiu in Roverettu. — Romunski znanstvenik predava v rimskem zavodu visoke matematike. V Kr. zavodu visoke matematike v Rimu je predaval romunski znanstvenik ter buka-reški vseučiliški prof. Oktavij Onicescu o problemu verjetnostnih računov ter njih uporabnosti. Prof. Onicescu je imel serijo predavanj, ki so se zaključila s simpatično manifestacijo italijansko rumunskega prijateljstva ter znanstvenega sodelovanja, ki ga je v svojih sklepnih besedah primerno podčrtal predsednik omenjenega zavoda akademik Severi. — Italijanska kultura v svetu. V Tokiu ie bilo objavljeno na prizadevanje tiskovnega urada italijanskega Kr. poslan\šlva delo italiianskega publicista Fosca Ma-rainija. V tem delu se prikazuje visoka ^topnia iaponske omike. — Na polju slave je padel mornar Rino ^ossenti k ie bil uvrščen v moštvo neke oodmornice. Possenti ie izšel :z mladinske faš?icke skupine Filzi v Mlanu Bil ie sin delavca, uslu^b^neeg pri milanskem dnevniku *I1 Popolo d'Italia«. — Na polju slave je padel v Jamcah n° Hrvatskem v bojm s partizani leg^n^r Pe-*er Antegn'zza ki se ie boieval ž<* na grškem b^+iVhi Bfl je volni prodat""V>Hec. po 'odu zi M&^na Izšel je iz f-^i^km vrat. Tz R!rn? Doroč^io o nameravani k^n^e^+^: turnOf? flavte?-* r'mrWa trto no vseh v-pčvh nemških mecf*"h Omenien-' komom* ♦rio seef*vliaio Graz;an; Anton;ort- ?n £fol-^n**e™; R;m«k' *rio ie '•*os V^n^p*-i:T-r»i ? nrodnrn'rn u*m^h^m v Švici K^'i^v '"n nrr»»pkfnr?»ru Tzvaia1; «o r>o ve^"n; be P>7e*~h*ia CaaF^e M-^-ettija. Porvina. Verrettija in Re^sellmija. — It, »Slnfbcneita Usta« »Stužoeni Hst ° LiubHancko noVraiino« ko«= 04 z dne ?4 mvn* i943-XXT objavila odločno Vi- yr\ Zdni7or|iii JSOf^^Vov LniW"fao*!irp n ''ne :n ob :^vo- pni-^rrinini rt*** "T* 51 5 ~" "'p*>i?»vo in sadje, uvoženo v Ljubljansko krn^ino — V Italiji h*vrt?o^ n^n,- ----1- oslaniStvo v R "mu sporoči in -r - . ■ - vsi v ItaU-i? Hvpir-^! t-^-v^p-a."~1-t< r> •• * • —o ur^'i1 svojega -,■> ^ - •^Tihovanin ter o-Hvezne delovne ^»»Sbe, ^oia.Siti prt b^;"«:v*rtrr» posl niSIvu r> '^ri hol ""r* v^ir; v, koinmlarlli a1* bol-•^>-<.vn> •k^demskih zdrv&^Vti v Ita^Ji - prejme ro potroonn |y>ja5titfts 0*7 n^vodJa — Novi osrednji bančni zavod Go--larsko finančni T ^> Inilni /estnP gene ie »Agit* poroča V Rimu je b'l ustanovljen v sporazumu s pred^tpvn1:! »lavnih ",«3nprn;h zavodov no^ ^c;r*,dnj; b--nčn; ■ vod ki bo nr:če' v kr^^-T-nn s ^voi^m r>n-■slovaniem Nam^o ustanovitve otneniene-»a zavoda ie služiti vznore-^;tvi denarnih k-rpdi+n:h -r^d-fpv ne «amo v volneni času, amoak tudi v povojni dobi N0v< 'jstanovlieni zavod »•nrriotr'? 7. ^'" '."r" ?n milHonov lir k; ,;b ie ond-^'^^To 143 čls nov P^Td'-l^pnjs ie na 10 000 delnic, vlakno 5000 lir Zivod bo lahko nrmoffo ko-T-.=:+n«^ c+or;l ne *=?»mn ^'"nr*^ amo?k tu-dH^v- hi zasebni pobudi — Italija je *rce latinst\-a. Prof vor eers objavlja v dnevniku MShlhemeT Ta geblatt zanimiv članek, v katerem se za vzorna za čim bolj smetrn' pouk italrjcii. 5čine v Nemčiji. V tem članku navaja me:: i"Ugtm »Italija ie srce latinstva Kdor pozna in razume italijanščino, ima ključ za r aumevanje tudi drugih latinskih jezikov .omanskih narodov španščine portugalščine, francoščine ter rumunščine In Se po ^ebno zaradi tega smo dolžni v večji mer posvečati *»voj Interes spoznavanju itali-ianščine.« — ženinov pob~g pre>f p^r^ko. V C^1 ornu pri p-rmi so b;li štev lni sorodnik] in znanci zbrani okol' 221etne neveste P. Zvonovi so že zvonili duhovnik je biJ pripravljen v zakratiji. ženina pa ni bilo od nikoder. Vznemirjena nevesta je poslala avto do ženinovega doma. Šofer se je vrnil s^m in je sporočil, da je ženin že zarana odšel z doma v neznano smer. — Higijenski muzej v Draždan!.i ki vrši tako pomembno zdravstveno poslanstvo, je organiziral do konca 1942 skupno 1114 higiienskm razstav, ki jih je posetilo nad 33 milijonov obiskovalcev. — Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli naslednje ponesrečence: Karel Drmota, 42-letm" delavec iz Ljubljane se ie pri padcu rani] na desnici. — Jožefa Markljeva. 48-Ietna služkinja iz Ljubljane, ima poškodovana rebra. — Janez Kr-žič, 14-letni dijak iz Bor:vnTce. si ie nrt oadcu zlomil desno nogo. — Fr Stibernik 3-letni sin mizarja iz Vel Loke, si ie obreza] prste levice na slamoreznici. — Anton Goli, 60-1 etni nosestnik z Rudn;ka. si je pri padcu poškodoval desno ramo — Pavla Vodnik. 9-letna hči trosarin^kegs oaznika iz Ljubljane, se ie poparila s kro-nom po nocah. — Jožica Bedenk 12-letna hči krojača iz Ljubi iane. se ie vsekala v levico. — Štefanija Dražil. 30-letna šivilja iz Ljubljane, se ie pri padcu iz tramvaja ranila na glavi. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI MNO MATICA TELEFON 22-41 Družinska tragedija sieilskega pleme-nitaša. — Ljubezen, ki je vodila do blaznosti Ljubosumnost V glavnih vlogah lepa Luisa Ferida in markantni Kold^no Lop . — Film najgloblje vsebine Predstave dne\Tio ob 16.30 ;n 18.30: v nedeljo cb 14.30. 16.30. 1S30 un Dnevno ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefilm Leon Daraaščan z Doris Duranti in Carlo Candiani Novo! KINO SLOGA Novo! Čini drznosti in samozatajevanja v okviru velikih mednarodnih tekem v veiefilmu Zmagovalec V glavnih vlogah: Willy Birgel, Ger-hild Weber. — Režija: Ar t h ur Maria Rabenalt Predstave ob običajnih urah! Vstopnice z nakazilom sedeža. KINO UNION TELEFON 22-21 Ljubezen In ljubosumnost odločujeta v preiskavi zločina, kjer je dosti osumljencev, a en sam krivec Kd3 je morilec V glavnih vlogah: Marija de Tasna-dy, Ferenc Kiss in drugi ... Predstave: ob delavnkih ob 16 fn 1S.30 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 uri KINO MOSTE Emil Janings Emil Janings Dr. Koch — Emil Janings v borbi za odkritje največjega sovražnika človeštva. — Film napetih prizorov Dr. Kach — zmagovalec smrti 1'agliavani s svojim liričnim tenorjem v 100^? pevskem filmu Hočem živeti tako Samo 3 dni. Preskrbite si vstopnice v predprodaj i Nedelja ob 14. in 17.; delavnik ob 17. V nedeljo ob 10.30 matineja z znižano vstopino od 2.50 do 4.— lire Hočem živeti tako IZ ' r TRT, TANE —lj Težko pričakovani dež. Redko amo prič koval dež tako težko kakor zsdnje teJne. Včeraj se pa še nismo ozirali s po-^ebn:m zaupanjem protj nebu, ker so biii V.ak: še redki ;i zračni tlak še ni mnogo Popustil. Jug je bil še premočen in zdelo >e je da bolj razgrnja oblaka kakor jih r>r ganja Smce fc pa včeraj vendar ni več kaasalo za delj čr.sa zato je maksimalna temperatura, kljub toplemu vetru znašala e 15 P n~či se veter še ni unesel, a je za čelo pršit] M n jnaba temperatura je bila davi še n.alo v šja kakor v včeraj, aasala :'e IO stopinj. Zračni tlak je ponoči malo "pcpuat!, ve» dar ne toliko, da bi smeli pr čnkovr^ti močnejše deževje. To-da mo 9c ne ravna vselej po barometru ;n p ' ' ' Je " :: ž^1 začel napajati žejno ptfjo Up :. ub vsemu, da bo dežja rmodnje ^edne dovolj, -Ij T_'mrTi so v Izubijani od 19 dn 25. .. m.: Fu 'lan M >r']n. roiena Cam^och. "7 let, žena So1 v en upra'v'itelia v p Ko-aienskega ul 14, Novobradskv Raiko. 73 el za ebnik lapljeva ul. 2. Segu'a AToi-ija. 63 Ie+ vdove. r>~??ne?a uradnika. V-[ovdanska c 9 MaVer ir^nrHeta roi Bu-'vvič f>8 let žepn postnega kontroloria v x Merčn^rova ul 6. Virant Neža. roi r»"rc. vd C rar 87 lot vdova nosectnika. ">rlova ul 13 Prochazka Josip. 73 let. -' žn narednik v n Gorupova ul 4; Pod->ear Albin "'n let Dose-tnika. Vidov-lanska c 9 7, >be< Manja roi Jelovčan d M^^ič \-^ovp rr^ctn delavca ra pljeva ul 2; dr TotnmSek Fran. 75 ?t odvetnik Matlacenova ul 16: Komčin \nton 70 let k?pn?»r ,M^krono2 14: Ko-itzkv Janko 53 let mag. Dhnrmaope. mska c ^1 RferhaT ^t^fan 42 let žel uradnik Poljane 52 Zerovnifc Franč'ška oi Zert>vnfk 61 'et nose=tnica Vodnikova c n~. Anton 32 let gradbeni teh-a'k. VosTijakova ul 4; L'ko\"'č Marija, roj Vidmar 77 let ^no žel uslužb. v d. Ljublianska c 1; Vengust Mnriia. s Bo--»avenrtrra 70 ^et ?e?*ra Čudodelne sve* «nje Vfdovdanska c. 5: Simnovec Tere-■^a roi Mbž'na. vdova STevec. 83 let. '■ -!. V doT-daoska c. 9. — V liub-I fiandro\-a uT 31: Dežman Mntiia. 63 let, *zvošcek Tv/Tandeličeva ul. 15: Novak Ne-^a 80 let Ambnis 3 pri Novem mestu:' ^'linič Ludvik. 34 let. komis-ionar Prevoda Trebnie 25: Goršič Karol. 70 let. čev-Marski moister Groharieva c. 22. —ti Vrtnarski odsek Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana I priredi v nonedeljek dne 29. t. m. ob 18. fšesti) ur* zvečer v dvorani Kmetiiske družbe na Novem trtru št. 3 predavanje *0 spomladanskem delu np vrtu*. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekeli. Po predavaniu razgovor o zamenjavi semen Člani in gostie **a bi i en i —lj Cv»fek bnrrundec. muškat. amab:-le. passito in eambelara passito toči čez 'il''co Gostilna »Lovs:n*. —li Onjpzariamo na XI simfon^ni kon-''ert TetoSnie sezone, ki bo v Donedellek ine 29. t. m v veliki umonski dvorani Soorer? k on oprta bo naslednr: 1 Beethoven* Effmont — predi era: 2. Beethoven* Koncert za klavtr m orke«*fer v G-duru St 4. on S8. SonVrt nianist Mariian Lfoov-šek; 3. Premrl: Dva pastorala; 4. Masca- Zatemnitev od 20.30 do 6.30 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na z ikon z dne 14. decembra i942-xxi. št. 1560, k j se tOe uzak> n:tvc Kr. ukaza z dne 'J l oktobra 1942-XX. št. 1221. naraiajoćega se na zopet-no premaknitev sončne ure od 3. z dne 2. novembra 1942-XXI. na 2. uro z dne 29. marca 1913-xXI. in glede na svoje O-d-loebe z dne 6 junija 1911-XIX. in na .n. 42. in 20. marca 1943-XXI St. 30. amatra-jce, da je v zvez: z zopetno uvedbo poJet-nega časa nujne- določiti oove ure za z&-temnltev C"!en 1. Od jutra 29. marca 194.:-XXI. do novih odredb se morajo določila o zatem --tvi izvajati od 20 30 do 6.30. On 2. Nes-premenjene ostanejo vse đo-1 Cbe odredbe z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42. Ljubljana, J7 man 1 1943-XX1 Visoki koniiaar za Ljubljansko pokrajino: Fniilio <.ra/i"U. gni: Intcrmezzo iz opere »\V:ll:am Ratcliffc in Intcrmezzo sinfonico iz opere »Ca vali e-ria rusticana«; 5. Smetana: Višesrad — simfonična pesnitev. — XI. simfonični koncert bo vodil dirigent Samo Hubad. Na koncert, za katerega vlada veliko zanimanje, opozarjamo. Obeir.suo prosimo, da zasede par minut pred pol 7. uro svoie sedeže, odnosno me^ta v dvorani, ker bo začetek točno ob napovedanem času. Vstopnice so v predprodaii v KniicarnJ Glasbene Matice. —lj Instrukciji« — priprava za razredno inpri\atne izpite. Novi (Turjaški) trg 5 III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijan-čini, slovenščini, nem^riiii, RiSčni itd. za vse šole in razrede nudijo dijaltom dopol Ine ali popoldne p*) dve uri dn«*vn° (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi privatiste za izpit Ccz dva r.iizmia in za razredne i/.p»te konec leta. P rigl ase vanje vsak Jan od 8—12 in od 15—18: Novi (TurjaSki) tnj 5 III. Instrukcije. —lj Kaj naj Kuhani v brezmrfciiih dneh? Na to vprašanje najdeta zadovoljiv odgovor v letošnem G .^:«d;nj3kem koledarju, ki vsebuje nebroj ncvih receptov 3« kuhinje in poleg teg.1 sodobna praktična navodila za k ristno izrabo razpoložljivih živi. Gospocilnjski ko! dar dob'te v knjigarni Tiskovne zadrugo, Selenburgova ulica 3. —lj »Svetnik« je naboljše delo italijanskega pisatelja Ant. Fogazzara. Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v podobi tajinstvenega t d« mat* rja Gio> vanija Salve. — Salva je gk boko kr.^čar«-ski duh, k' pa prihaja navzkriž 3 Cerkvijo. Dejanje vsebuje s Ino sugestivno moč in veže pozornega čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jvzjke in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je InSel »Svetnik« v ztJkHKbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbi'r-gova ul. 3. —lj Upodabljajočo umetnut ljubeče občinstvo opozarjamo, da bodo odlične krajine in tihož;t.ia mojstra Klemenčiča. ki so postavljena na ogled v umetnostnem salonu g. Kosa v prehodu nebotičnika, razstavljene samo še pet dni. Razstavo si je ogledalo izredno veliko število občin-stva. —lj Za °neniogle, st«re Ljubljančane ▼ mestnem zavetišču v Japljevi ulici je p~ darila rodbina Fr&nca Luk'ča 200 lir namesto cvetja r.a krsto dr, Franca Tomin-ška. županstvo izxeka dobrotniku onemoglih Ljubljančanov najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastile rajne z dobrimi del5! -—lj Za mestne ubogo j)r podaril g. I^rOjrsr Smerkolj, kleper in vo b'li prebivalci kraja, ki se je pozneje imenoval mesto, še neodvisni od podeželskega zaledja, to se pravi, da so se prehranjevali sami s svoj'rni pridelki, v gospodarskem pogledu kraj še ni pravo mesto, čeprav je morda že užival posebne meščanske pravice. Značilnost srednjeveškega mesta Glavna značilnost srednjeveškega mesta je b:la mestno obzidje. Sleherno srednjeveško mesto je bilo več ali manj utrjeno, odnosno zavarovano pred napadi sovražnikov. Prebivalci so se čutili varne samo za ot>;ddiem. Zato. da so uživali posebne pravico ter o srodnosti, so pa morali tudi precej žrtvovati. Vzdrževanje obzidja je zahtevalo od meščanov velike žrtve. Ko so se pa meščani obzidan, so vendar še ostali vsaj delno obdelovalci zemlje. V obzidanem kraju sicer ni bilo zemlje za obdelovanje, saj so morali varčevati s sleherno ped jo mestne površine, tako da so b:Te tudi ceste zelo ozke. Toda niiv in travnikov ni bilo treba obz'dati. Meščani so imeli torej zemljo zunaj mestnega obzidja. Ljubljana je hitela vebka zenjljišča zunaj mesta, e čemur priča se vedno me Mestni log. Pisali smo. da je mesto dobivalo v logu tudi les za utrjevanje. Žutmiia starejša od Ljubfjane Od kdaj Ljubljano lahko imenujemo mesto, še ni dognano. Točne letmee najbrž ne bo mosroče določiti. Listine, ki se zgodovinarji opirajo na nje pri raziskovanju ltubljanske preteklosti omenjajo stoletje prej šentnetersko žimniio kakor ljubljansko meščansko mselje. Prvič je omenjena šentpetrska župnija leta 1163. Razdalja med srednjeveško Ljubljano in šent-petreon je precej velika; krajevne zveze m bilo in razi kovati moramo med dvema krajema. Zgodovinarji domnevajo, da je bi1 sentpeter tedaj večje naselje. Njegovi sledovi se niso ohranili. Ni brez razloga, da ie b'"la nstanovliena župnija blizu krajo kjer se je pozneje razvilo večje mesto; da. ni so bik' nedvomno posebni poboji in pro metne prednosti so najbrž tud- odločal^ Ljubliana je nastala na križišču starih rimsk:h poti. Stare ceste so bile tedaj še precej dobro ohranjene. To so pač zna'1 roniti Spanheimovc'. gospodarji dežoic. Iz pričano ie. da ie ljubljanska n>»tnica posle vala že leta 1248: točno pre*i 700 leti j< omenja neka listina. Zelo star je po tudi prvi ljubljanski novec (o njem bon*o p'sab ob drugI priliki), ki ga ie ljubljanska kov. ^ica kovala v dobi vojvode Bernarda (1218 ■1254). Tpdai ie hi\p> Linilionr* ž*» Dravo mesto, kajti v nji so bivali že številni uradniki. Spanheimovrem je bilo podložnih pet crradov. Ljubljana stara 700 let? i se smeli zanesti na l:st±no, odnosno na izraz, ka jo omenja neki zapisek iz leta 1243 (namreč *nirb*» Labacac). b: biia Ljubljana zdaj trn do 700 let stara. Zgodo\inar '\vitter pa domneva, da pisec tega zapiska ni prep:sal iz kakšnega izvirnika, temveč je besedo >urbs< dodal sam. Nobena druga listina ne omenja na Kranjskem do leta 1269. nobenega mesta, šele pozneje list ne omenjajo mesta na ozemlju bivše Krmjske. Klji:^ temu, pa Ljubljana kot meščanska naselbina ni mnogo mlajša kakor 700 let. Kraj sam na sebi je seveda obstoj: 1 že prej in po prvi listini iz leta 1144 je bil že bivališče brata koroškega vojvode. Prihodnje leto bo torej minilo ie 800 let, odkar je bila Ljubljana omenjena prvič. S slovenskim imeuom je pa bila omenjena prvič, kar je bilo že neštetokrat omenjeno, 1. 1446, in Ucer kot »Lmvigana«; črko g je treba čitati za j. kakor je lit tedaj v rabi. Kostanjevica ima starejše meščanske pravice kakor Ljubljana? Zvritter se sklicuje, da se pri proglasitvi interdikta nad »clvitates koroškega vojvode Bernarda 1. 1252 omenja na Kranjskem le Kostanjevica. T,jnbliana bi potem takem še ne bila mesto. Razen tega so morali priseči patriarhu "'estobo, ko mu je vojvoda Uirik podani po pogodbi I. 1261 in sprejel nazaj v dedni fevd ie ministeriali. med tem ko se pri drugih darovanih krajih omenja tudi pr sega meščanov. Prav tako leta 1262, ko jc p-daril vojvoda Ulrik samostana Bistri imam aream in Laibaco- . Ljubljana ni omenjena kot trg ali mesto. Za ugotovitev časa, kdaj je Ljubljana nastala meščansko naselje, zgodovinar lahko uporablja ramo tri listine. Prvo je izdal 1 1265 vojvoda Ulrk in l Laibaco foro riostro . s pričami Mnves de , Laibaco"-. Druga listina je privilegij, ki ga je prejeli nemška komenda v Ljubljani le- j ta. 1267. V tej listini je omenjen trški sodnik. Potem takem je bila Ljubljana tedaj trg. Najpomembnejša je tretja listina, izdana med leti 1257 do 1267; z njo je podeljena eliscmpcija od mestnega prava in straienja obzidja. Po dognanj h raziskovalcev srednjeveških mest se pri združitvi zemljiško gosposke naselbine z meščansko naselbino (naselbino, ki ie nastala na podlagi posebnega mestnega prava) imenuje meščansko naselje *staro mesto«, naselje zemljške gosposke pa snovo mesto«. To velja tudi za Ljubljano, tako da pomeni ime Stari trg prvotno meščansko naselbino, Novi trg pa naselje prejšnje zemljiške gosposke. Novi trg je omenjen v zgodovinski tistim prvič leta 1307. To kaže, kako počasi re je sililo področje (pomirje> meščanske naselbine Meščanska polja na levem bregu Ljubljanice Listine, kupne pogodbe o nakupu zemljišč, kmetij, nemške komende pričajo, da so imeli meščani že v 13. st. še po večini strnjena polja na sevem bregu Ljubljanice, torej zunaj mesta, in sicer med Gra.cMščem in Gradaše co. Zemljišča ob Gra-daščici je prodajal Fridericus de Valchen-berch. Iz l:stdn je razvidno, da so te kmetije bile prej last ljubljanskih meščanov. Prvič je bilo » rodanih leta 1271 nemški ko-mendi šest kmetij, čez šest let je pa prodal isti meščan zemljišča med Gradiščem in Gradaščico. Srednjeveški meščani so meli zemlj:šča. bodisi v najemu ali v posesti, tudi precej daleč od mesta, menda tudi Ljubljančani. Omenjene kmetije, ki jih je kupila nemška kgmenda, so nedvomno nr-jstarejse ljubljanske kmetije, znane iz j zgodovinskih virov. Tako sprevidimo, da J so bili meščani obdelovalci zemlje, ko se je Ljubljana šele razvijala v meščansko naselje. Zdaj sc pa zopet vračajo k zemlji in marskater mečan bi želel postati pravi ! kmet. Žensko pri delu v neki letalski tovarni Razbremenitev Bukarešte Čeprav rumunska prestolica še ni imela hujših letalskih napadov, so oblasti sklenile razbremeniti mesto. Ta ukrep je bil tem potrebnejši, ker se je število prebivalstva Bukarešte v zadnjh dv« :i letih znatno povečalo in znaša zdaj okrog 1,100.000. Velik del prebivalstva bi se lahko povrnil na kmete; ker niso izključeni sovražni letalski napadi, ki pomenijo za tako gosto naseljeno mesto tem večjo nevarnost, so oblasti nujno nasvetovale prebivalstvu, naj se po možnosti prostovoljno izseli iz pre-stolice. V Bukarešti imajo zdaj ljudsko štetje, da ae ugotovi, kdo bi lahko mesto brw. škode za njegovo življenje zapustil. Pretežni večini družin to ne bo težko, ker imajo mnogi prebivalci Bukarešte izven mesta posestva ali vile ali pa vsaj sorodnike h katerim se bodo lahko preselili Vlada je odredila, da bodo imeli vsi. ki ar prostovoljno izselijo iz Bukarešte do svojega novega bivališča, polovično voznlnoi. Družahni poglavarji, ki bodo morali ostati v mestu, bodo tudi vživali 50r; vozne olajšave, ko bodo odpeljali *»voje družine na kmete. ZADNJE SREDSTVO — Torej nočete povedati, kohko sar stari, — pravi sodnik priči. - Slu ca, n*>-klicite sodnega cenilca. Prva ženska na Montblancu Jeseni 1842 |e dosegla vrh najvišje evropske gore Adelaide d'Angeville Križanka sta Si Kar morejo moški lahko, store tudi ženske! je vzkliknila 44-letna Adelaida d* Angeville, ko je zagledala jeseni 1842 na svojem potovanju po Švici blizu 5000 m visoko goro Mont blanc. Hotela je biti prva ženska, ki bi dosegla vrh najvišje evropske gore. V onih časih so bile ple- alne ture še monopol moških in ženske 5 prav redkimi izjemami sploh niso ho- lile v planine. Kai je pomenilo takrat •vegati plezalno turo na Mont blanc. si čdaj niti nrsliti ne moremo Ko ie žen- kj svet zvedel, da se pripravlja ženska z 10 moškimi na turo na Mont blanc. ji ie •brnil hrbet. Župnik v Chamon;xu, kjer je Adelaida .f Angeville skrbno izbirala svoie sprem- jevalce in pripravljala vse potrebno za nevarno turo, jo je župnik preklel s priž-aice. V Parzu so pa listi pisali, da dela \delaide d'Angeville sramoto vsemu ženskemu spolu Enako so mislili tudi prebivalci Chamonixa. ki so se zbral1 na dan odhoda ekspedicije po ulicah in psovali oogiunno ženo. ko ie stopala ponosno nasmejana mimo njih. češ da je zavržena in orokleta. Toda Adelaide d'Angeville je ta čas s svojimi spremljevalci neustrašeno plezala preko snežišč, ledenikov in pečin. Svoje moške spremljevalce je celo vzpodbujala. Napadla jo je pa gorska bolezen, da je morala pol dne počivati, da je lahko nadaljevala turo. Čim višje se je vzpenjala, tembolj so se kazale posledice silnih naporov. V glavd se ji je vrtelo, srce ii ie močno utripalo, slabo ji je postalo, loteval se jo je vedno hujši glavobol. Toda tri ure počitka si je privoščila, potem ie pa nadaljevala turo. dokler ni dosesla vrha Mont blanca. Prva ženska noga ie bila stopila na vrh najvišje evropske gore Golob-pismonoša je prinesel to vest v Chamonix in isti prebivalci, ki so nekaj dni prej pogumno ženo psovali, so ii priredili potem navdušen sprejem ter io ob~ suli s cvetjem Zopet so se ii odprla vrata vseh salonov in v ženskem svetu, ki i i ie bil obrnil hrbet, je naenkrat zaslovela. VZROK — Kako to. da sd razdrl zaroko z Miro ? — Kaj sem pa mogel drugega, ko jo je pa jemala tako resno, da je pričakovala, da se bova tudi pcročila. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. temna Lisa, 6. svetopisemska oseba, 10. leposlovni spisi, 15. cigareta, 16. evropska država, 19. arabski poglavar, 20. iz določenega tvoriva, neroden, 22. ženitev, možitev, 23. otok v Jonskem morju. 24. aluminij, 25. brez družbe. 27. časovne enote, 28. naslov, naziv, 29. arabski žrebec, 30. zemljevid, pogorje v Severni Afriki, 32. predlog. 33. drobtine, majhni delci, drobni odpadki, 35. italijanski spolnik, 36. bodeča rastlina, 37. zvest, veren, 38. kazalni zaimek, 40. količinsko velik po teži pomemben, 42. oblika pomožnega glagola, 44. žensko ime, 47. pol roke, 49. veznik, 50. levi pritok Mure ob bivši jugoslovansko madžarski meji, 52. veznik, 53. pol zrna. 54. domača žival. 56. avstralski papiga. 58. italijansko moško ime. 60. svetopisemska oseba. 61. razgled s kake točke, pestra slika, 63. samo ta. 64. mesečnik, tednik, 65. država v Aziji. 66. gospostvo, področje političnega vpliva. Navpično: 1. moško ime, 2. glej 6. vodoravno. 3. abesinski poglavar, 4. oseba iz grške mitologije, 5. površinska mera, 6. glasbeni pojem. 7. zelo živahen, viharen, 8. osnovna kol čina, 9. pokrajina na Hrvatskem, 10. predlog, 11. naravni vremenski pojav. 12. žensko ime, 13. glej 9. navpično, 14. muza ljubavnih pesmi, 18. kratica za opus, 18. pritrdilnca, 21. napolnjen, oprtan natovorjen. 23. seznami imen, 26. v sportu važna pomožna oseba, 28. žensk** ime, 30. pevski glas, 31. ribiška potrebščina, 33. žensko ime, gora na Kreti, 34. del imena naše filmske igralke, 39. teniška potrebščina, tudi kmečke gospodinje jo ar u potrebi java jo, 41. plini, 42. slovit angleški filozof (fon), 43. vrata jedi, 45. indijanski plemenski znak, 46. znak vladarska moči, 48. domače živali, 50. okvara, načeto mesto na telesu, 51. praoče človeštva, 53 mesto na češkem, 55. pcKizemski hodnik. 56. začetek kapi. 57. razum, pamet, 5». žensko ime (množ.), 61. veznik, 62. kratica za anno domini. REšITKV KRIŽANKE 8T. 311 Vodoravno: 1. karamboli, 9. Oo«, 10. oder, 11. Nen, 13. age, 14. M, 15. rov 17. AN, 18. korak, 20. elaborat, 22. ca. 23. del, 25. bas, 27. ne, 28. orlic, 30. bat* 31. me, 32. ris, 34. re. 35. ata, }6. k r uv 38. ro, 40. lov, 41. Rab, 43. bes, 45 Karavana, 48. zenit. 49. cn. 51. kad, 52 r*»4 53. mol, 55. jar, 56. Jlep, 38. seti, 59 m*-prstnik. Navpično: 1. konopec, 2. Abel, S. Rm. 4. ar, 5. bo, 6. oda, 7. lega, 9. Irena, t% porod, 15. ion, 16. /aren, 18. kanil, 19. ksl. 21. Ubrpto, 21. varan, 26. sir, 27. nanvrn 28. omara 29. čik, 33. sol. 37. robat, 3f> žarek, 41. raz, 42. Banat, 44. satirEv »6 Vid, 47. demon, 50. nota. 52. mai, 54. hjv 55. jen, 57. pr, 58. st. GEORGES OHNET d 39 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Doktor Augagne je molče povesil glavo. — Dobro, — je nadaljevala Genevieva. — To njegovo vedenje je dokazovalo, da ni človek brez razuma in brez srca. Čeprav je mogel pričakovati, da bom smatrala to, kar bom zvedela, za nesprejemljivo, se ni ustrašil nevarnosti, da bi se za vedno ločila. -— Res je, — je pritrdil zdravnik. — In pripomniti moram, da se je pod vplivom čustev, ki ste jih zdramili v njem, že znatno poboljšal in da hoče menda tudi vztrajati na poti poboljšanja. Ali bo pa to tudi zmogel — oh, bilo bi imenitno! — Kakšnih grehov se mora torej otresti? — je vprašala Genevieva vsa v skrbeh. — Samo enega! A ta je najhujši. Spogledala sta se. Zdravnik se je bal govoriti, Genevieva se je pa bala vprašanj, kakor dn bilo obema enako bolestno to, kar bo eden povedal, !ru-gi pa slišal. Več poguma je pokazala Genevieva. — Govorite, dok tore, govorite odkrito in brez vsake obzirnosti. Kakšen greh je to? — Pijančevanje. Zdrznila se je od odpora in na obrazu se ji je poznalo, da se je zgrozila. Doktor Augagne je pa nadaljeval mirno in celo sočutno: — Da, dolgočasje, omahljivost in slaba družba so zapeljali tega nesrečnega fanta, da je podlegel najhujši strasti. Pije in napija se kakor tisti nesrečneži z dna človeške družbe. In kadar je pijan, se ne ustavi pred nobeno neumnostjo ali nasiljem. Nekoč sem ga videl, kako se je vračal ves okrvavljen in raztrgan, ker se je bil stepel v pristaniški krčmi z ribiči, pijanimi kakor on. Lani je v pijanosti tako drvel z avtomobilom, da ga v zadnjem hipu ni mogel ustaviti in je povozil otročička. Kadar ga obsede alkohol, se ne zmeni za nič in za nikogar. Ne ustavi se ne pred starostjo, ne pred družabnim položajem, ne pred spolom tistih, ki mu pridejo blizu. Udaril bi celo žensko in ozmerjal lastnega očeta. To je vrag. Drugi dan. ko se iztrezni, pa obžaluje, toži. roti in obljublja, da bo začel novo življenje. Toda še istega večera se vrne k prejšnjemu življemu, vrne se v družbo svojih enako razuzdanih prijateljev, vrne se k pijančevanju. Zdravnik je obmolknil. Genevieva se je izpreha-jala z njim mračnega čela in povešene glave, kakor da omaguje pod bremenom tega strašnega odkritja. Končno se je pa ustavila in dejala mirno: — Ali je vas njegov oče pooblastil, da bi mi vse I to povedali ? — Kako drugače bi pa mogel govoriti z vami o tem? — A čemu je vam bilo naročeno pojasniti mi to stanje ? — Ker vam lahko jaz najbolj pojasnim fiziološke posledice pijančevanja. — Torej ima to posledice za telesno stanje? — Da, in sicer zelo težke, za tistega, ki je vdan tej strasti, še mno^o hujše pa za njegove otroke. Alkoholik za plodi nedolžna bitja, iz katerih se lahko razvijejo jetični, blazni ali zločinski potomci, kajti že ob rojstvu so tudi sami alkoholiki. — Bože moj! Saj to je nekaj strašnega! — Da, in vendar tega nihče noče verjeti, drago dete. Morda prav zato ne, ker je prestrašno. Vsi ti nesrečneži, ki zahajajo v svoje kavarne in restavracije, kjer čisto mirno in malone nedolžno pijo svoje opojne pijače, se zastrupljajo in že vnaprej zastrupljajo svoje petomstvo. Če so telesno dovolj krepki, da sami kljubujejo preteči jim pogubi, jo pa pripravljajo svojemu potomstvu. Pijo sleherni dan svoje opojne pijače in prepričani so. da ne delajo nič hudega. In vendar zastrupljajo svoje bodoče otroke. Zaplode rahitične aH božjastne otroke, potem se pa sami najbolj čudijo, ko zagledajo ta nesrečna bitja, bol?hna in životarijoča že od rojstva. Pijo in prepričani so, da se s tem prav nič ne pregreše, ker delajo isto. kar so delali njihovi roditelji in kar delajo njihovi prijatelji. In v svoji nevednosti uničujejo vso bodočnost zavoljo kratkih trenutkov dvomljivega užitka. — Kaj se ta bolezen ne da izleći ti? — Zelo težko. — Gotovo boste pa tudi sami priznali, da se ja gospod Kristijan zelo poboljšal, odkar je bil pri nas. — Da. In vem tudi, da namerava opustiti svo> grde razvade. In verjamem mu. Vprašanje je samo., če bo to zmogel. Genevieva je dvignila glavo in dejala z odločnim glasom: — Vaš nečak mi je prav kar zatrjeval, da lahko stori človek vse. kar hoče, samo če ima trdno voljo. — Da, toda najbolj žalostno pri tej grdi strasti je, da uničuje človeško voljo. Koliko sem že videl takih nesrečnežev, ki so zatrjevali: »Ne bomo več pili. pn so se kljub temu že drugi dan zopet napi li- — Ali so pa imeli zares tehtne vzroke odpovedati se pijančevanju? — Večkrat zelo tehtne, kajti šlo je za življenje ah smrt. In vendar se niso mogli premagati, ker ni bilo sile, ki bi jih bila zadržala. — Tudi ljubezen do žene ne? Zdravnik je ves v skrbeh pogledal Genevievo, potem je pa odgovoril kakor da se je odloČil za bolestno priznanje: — Niti najnežnejša in naičistejša ljubezen. Kakor vsi ,k? širijo zlo, so tudi oni tajili in s tem so postali vsega zmožni. Poznal .sem pijance, ki jih je bilo treba zapirati, pa še ti so se napili kolinske vode ali politure. — To so bili norci! — Bili so pijanci! Urejuje Josip ZnpauOč — Za Narodno tiskarno Fran Jenu — Za teaeratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vaj v LJubljani