IZHAJA OB PONEDELJKIH, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-79. Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-70-1-135 - letna naročnina 900 din. mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 3. TUNUA »61 §T. 63 izhaja od oktobra 19« kot tednik - od 1. januarja' 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko - izdaja cp »gorenjski .tisk« V kranju - urejuje uredniški odbor - glavni urednik: slavko bežni K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S prve seje ObLO Radovljica No¥i statut občine spreiet Franc Jere, novi predsednik Občinskega ljudskega odbora Izvolitev odbornikov v okrajn! zbor in zbor proizvajalcev - Širše pristojnosti Mestnega odbora Bled in Krajevnega odbora Boh.Bistrica Radovljica, 2. junija. Danes je bila lu prva seja novega Občinskega ljudskega odbora Radovljica. Na prvih ločenih sejah so odborniki obeh zborov zaprisegli, nakar so na skupni seji izvolili za novega predsednika Občinskega ljudskega odbora tov. Franca Jereta, za podpredsednika pa tov. Alojza Logarja. Med preostalimi točkami dnevnega reda so odborniki razpravljali in sklepali o novem statutu občine Radovljica, izvolili odbornike v okrajni zbor in zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Kranj, potrdili sistematizacijo upravnih organov in imenovali nekatere vodilne uslužbence Občinskega ljudskega odbora. Novi statut, katerega jc danes z nekaterimi dopolnitvami sprejel ljudski odbor, določa, da imata oba zbora občinskega ljudskega odbora pa 38 odbornikov, 4 od- Spomenik NOB v slikah Ljubitelji lepe sflks na Jesenicah so se odločili, da bodo v počastitev 20-letnlce revolucije letos pripravili posebno razstavo slik o spomenikih NOB. Člani foto komisije prt Občinskem odboru Ljudske tehnike so že v polnem delovnem zamahu. Vse spomenice od 2irovnice, Završnice do doline Vrat bodo spretno posneli In pri tem skušali prikazati zgodovinske in umetniSkc prednosti teh objektov. Seveda bodo mladi fotoamateri! skušali v njihovih posnetkih prikazati tudi fotografsko veščino. Z delom zelo hitijo, kajti razstavo nameravajo odpreti že za njihov občinski praznik 1. avgusta letos. borni.ške komisije ter sedem svetov. Na območju nove radovljiške občine bo sodem krajevnih uradov ,iTi sicer v Begunjah, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Gorj^fti, na Lipnici, v Podnartu m v Srednji vasi v Bohinju. Krajevna urada na Bledu in v Bohinju opravljata razen običajnih se nekatere druge, s sitatutom posebej določene zadeve. Statut med drugimi tudi določa, da so na področju nove občine izvoli 17 krajevnih odborov, za območje mesta Bled pa se ustanovi poseben Mestni odbor, ki obsega mesto Bled in naselje Zasip. Za Mestni odbo*- Bled in Krajevni odbor Bohinjska Bistri- ca se po določilih statuta ustanovi poseben sklad mesta Bled in Krajevnega odbora Bohinjska Bistrica. V ta dva sklada se steka vsa turistična taksa z območja mesla Bled oziroma Krajevnega urada Bohinjska Bistrica, nadalje odstotek, vseh občinskih dohodkov, ki se vsako leto določi z družbenim planom občin;1 Radovljica, ter prispevki gospodarskih organizacij in morebitne dotacije ljudskega odbora. Na današnji skupni seji obeh zborov so bili med ostalimi imenovani tudi tajnik občinskega ljudskega odbo-a Stanko Kajdiž, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Ljubo Meglic, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Jože Bufo-lin, na-čeln'k oddelka za finance Jože Pesnic in načelnik oddelka za narodno obrambo Ivan Zupan. KRANJ, 2. junija - Včeraj popoldne so v avli OLO Kranj zaprli izredno zanimivo razstavo pod naslovom »Jugoslovanske ljudske armade od 1941 do 1961«. Za rsestavo je bilo precejšnje zanimanje, zlasti mod šolsko mladino in si jo je ogledalo nekaj tisoč Kranjčanov m okoličanov. Razstava je bBa orgtfntah-ana v počastitev 20.obletnice ljudske revolucije in so jo danes prenesli v Tržič, Z* Priprave na množični pohod 4. julija Jeseniški novatorji Od 1945. leta do danes so jeseniški železarji izročili 1400 predlogov za tehnične izboljšave pri delu. Letos so .tam ustanovili posebno društvo iznajditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav. DA SE SPOZNA S PARTIZANSKIM NAČINOM VOJSKOVANJA TER O TEŽAVAH IN ŽRTVAH, i S KATERIMI JE IZBOJEVANA SVOBODA, pravi narodni heroj Tone Dežman, ki bo vodil trodnevni pohod Združenega odreda na Poljane S skupne seje obeh zborov ObLO Radovljica Podeljena odlikovanja Radovljica — Pretekli torek je bila v Radovljici skupna seja obeh zborov ObLO Radovljica. Na zadnji skupni seji pred dokončno združitvijo ObLO Radovljice, Bleda in Bohinja so odborniki določili število članov za novi občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Radovljica. V novem občinskem odboru bo v občinskem zboru 33 odbornikov in v zboru proizvajalcev 38 odbornikov. Nato so od dosedanjih 28 odbornikov občinskega zbora izvolili 18 odbornikov in od 28 odbornikov zbora proizvajalcev 22 odbornikov v novi občinski ljudski odbor. Ostali odborniki bodo iz bivših občin Bled in Bohinj. Ob zaključku seje obeh zborov ObLO Radovljica je predsednik ObLO Jaka Eržen podelil zaslužnim občanom iz raznih delovnih kolektivov, šestnajsto odlikovanje pa je podelil podpredsednik ObLO, predsedniku Jaku Erženu, Orden dela z zlatim vencem. Ostala odlikovanja so prejeli: Orden dela z zlatim vencem Valentin Marinko, Orden dela s srebrnim vencem Jože Ljubic, Jože Mikolj, Ivan Križnar, Janko Koselj, Bogomir Robnikar, Anton Zorman, Franc Svetina, Frane Lubin, Miha Raj-gelj in Nace Majcen. Medalje dela pa so prejeli: Viktor Zaberl, Pavla Toman, Katarina Režonja in Marjan Dobrila. Samo še mesec dni nas loči od velikega pohoda partizanskih enot, ko bodo krenilo iz vseh'krajev Gorenjske proti Poljanam na proslavo Dneva borca. Ponovno po bodo zbrali nekdanji borci, njihovi komandirji in komandanti bodo previeli vodstvo in preko vseh pomembnejših krajev iz NOB bodo po 19 ali 18 letih znova korakale rmrtizaniđce enoto. Toda tokrat bodo pomlajene, osvt"::me z novimi silami ' mladega rodu, ki sledi zgledom svojih prednikov. Zato bedo na letošnjih pohodih korakali izza preživelih borcev tudi člani organizacije predvojaške vzgoje, šolska mladina, člani športnih in telesnovzgojnih organizacij itd. Z Jesenic bo šel na pot obnovljeni Cankarjev bataljon, iz Radovljice pa bataljon VDV (vojska državne vatnbsti). V Ribnem pri Bledu se bosta oba bataljona združila v skupni odred in nadaljevala pot. To enoto bo vodil na letošnjem pohodu znani prvoborce, partizanski komandant, narodni heroj Tone Dežman — Tonček. Poiskali smo ga v Ljubljani, kjer je danes kot polkovnik na odgovornem delu JLA, in se pogovorili o organizaciji te letošnje prireditve. »V glavnem gre za mladino, da se spozna z načinom partizanske- pogovora dejal tovariš Dežman. Pohod obsega okrog 100 km poti in bo trajal tri dni. Tak načrt je tudi. za ostale enote. Skupno bo v njihovem odredu približno 320 udeležencev. Bivših borcev pa pričakujejo 120. Kakih 100 borcev pričakujejo iz nekdanjih enot VDV, iz Cankarjevega bataljona pa morda kakih 15 do 20 borcev. »Koliko pričakujete prvoborcev iz vnst Cankarjevega bataljona v znani dražgoški bitki?« smo ga vprašali. »Udeležencev dražgoške bitke je, kot smo ondan ugotavljali, samo še kakih 20. Mnogo jih je ga vojskovanja, ter o težavah in f padlo v poznejših bojih. Pa tudi žrtvah, s katerimi je izbojevana j ti ne bodo vsi prišli. Nekateri za-danasnja svoboda,-« je v začetku I radi odgovornih dolžnosti v služ- O reševanju komunalnih problemov v jeseniški občini PRIPOROČILA LJUDSKEMU ODBORU Občinski odbor Socialisitčne zveze delovnega ljudstva na Jesenicah je zadnje čase organiziral široko razpravo o tem, kako bi najuspešneje rešili nekatere probleme urbanizma in komunalne dejavnosti. O navedenih vprašanjih so živahno diskutirali prav na zadnjem plenumu SZDL, ki je bil 19. maja. Na tem plenumu so sprejeli vrsto priporočil, ki jih bodo posredovali občinskemu ljudskemu odboru oziroma pristojnim svetom. je Crnjava v I.. ko. Turistične 2voru bo še letos imela spremenjeno lansko podo-■ 'vo v Preddvoru bo namreč preuredilo poslopje (na sliki) in prostor pred nJim Za mesto Jesenice in druge kra-v občini je nujno treba izdelati urbanistični načrt, ki naj ekonomsko in estetsko upošteva razvoj posameznih naselij. Zato bi bilo smotrno z javnim natečajem oziroma s širšo razpravo poiskati najugodnejšo rešitev. Prav tako je treba graditi stanovanja, poslovne stavbe in druge objekte v povezanosti z urbanističnim urejanjem ožjega mestnega območja, zlasti še v okolici železniške postaje in ob zvezni cesti do zdravstvenega, doma. Z rušenjem dotrajanih stavb na imenovanem področju bi lahko nrecej prispevali k estetski ureditvi mesta. Skrajni čas je, da se prične z urejanjem okolice novozgrajenih stavb. To je treba reševati s po* močjo krajevnih organizacij Socialistične zveze in njihovih sekcij ter stanovanjskih skupnosti. Vse te činitelje je treba zainteresira'1, da bodo pripravljeni urejati nase lja s prostovoljnim delom. Razen tega pa je treba odstraniti tudi ne-■ katere organizacijske in tehnične pomanjkljivosti, ki so do sedaj ve-j likokrat zmanjševale uspeh takfh ali podobnih delovnih akcij. Občinski odbor SZDL Jesenice Je sklenil predlagati občinskemu [ ljudskemu odboru, da naj ta zahteva od Zavoda za stanovanjsko in komunalno izgradnjo poročilo, kaj je bilo za rešitev komunalnih in urbanističnih problemov že storjeno in kakšen program dela ane. sedaj zavod. Z dosedanjo po- litiko urbanistične ureditve mesta in okolice novogradenj Jeseničani niso zadovoljni, zato bi bilo smotrno, da bi poročilo Zavoda za stanovanjsko izgradnjo obravnavali tudi zbori volivcev, krajevne organizacije SZDL in stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbor naj bi preko svojih svetov proučil tudi možnosti, katere komunalne dejavnosti se lahko v celoti in katere le delno vzdržujejo iz lastnih sredstev. S tako smotrno proučitvijo bi sc nila proračunska sredstva. — Med probleme, ki bi jih bilo treba rešiti predvsem s finančne in organizacijske plati, spadajo vodovod, tržnica, ledarna, pogrebne službe in še nekatere druge komunalne dejavnosti. Prebivalci zahtevajo, da naj se reši tudi vprašanje centralnega pokopališča na Blejski Dobravi. Od višjih organov, ki sol triki pn Ivoja/Ske vz.'toje. ki se pristojni, da dajo soglasje za upo- j jim bo to tudi štelo v obvezne rane pokopališča, ni nobenih za- vežbe. bi ne utegnejo, druge zadržujejo zdravstvene ali družinske razmere itd". Upam pa, da nas bo kakih 10 iz takratne bitke,« je povedal tovariš Dežman. V DRAZGOSAH IN GORJAH Udeleženci bodo šli na pohod v nedeljo, 2. juliju. V Ribnem se bodo združili borci iz , ; škega in radovljiškega bataljona. Zatem bodo nadaljevali pot skozi partizanske kraje, Laneovo, Kamno gorico, Kropo ter na Jamnlk in Laiše do Dr&igoi. V Dražgošah bodo priredili partizanski miting in prenočili. Naslednji dan, 3. julija, bodo nadaljevali pot čez Jelovico. Obiskali pa bodo razne zgodovinske kraje, kjer so bili večji boji: med drugim Selško planino, Oblakovo planino. Kup-ljenk itd. Do večera tistega dne nameravajo priti do Zgornjih Gori j, kjer bedo prav tako kot v Dražgošah priredili miting in zatem prenočili. Drugega dne pa bodo od tam .šli n;f samo proslavo na Planino, kjer bo veliko partizansko srečanje m osrednja prireditev Gorenjsko v počastitev 20-lotnice revolucije. Med pohodom, kakor je povedal komandant Dežman, bo za udeležence mnogo presenečenj, ki bodo zanimiva zlasti za mladino. Mansikje bodo nepričakovano zašli v »zajede«, drugje bodo morali napadati in zavzeti določeno kraje in podbbno. To bodo borbe, v katerih bodo sodelovali pr'pad- prek, zato je to odvisno izključno od rešitve v občinskem merilu. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori so na terenu najbolj zainteresirani družbeni organi za reševanje urbanističnih in komunalnih vprašanj. Zato bomo morali dati stanovanjskim skupnostim in krajevnim organom v teh zadevah več pristojnosti, zlasti pa vlogo lahko precej razbreme- družbeno nadzornega organa i Odred bo imel stalno radijsko zvezo, opremljen bo s komoro in saniteto ter z drugimi službami. Njihovi nastopi in prireditve pa bodo v nekdanjem partizanskem stilu: brez profesionalnih današnjih igralcev, ki naj bi recitirali itd. Prireditev bodo improvizirali sami udeleženci na pohodu In skušali dali čimveč vzdušja, kot jc bilo ha mitingih v času NOB. OBRAZI POJflUl ■ ■ ■ S Jiij posedli Sfi na tla, nekdo je veselo kozo, kajne! No, kozo bomo pa g nahal z napol prazno steklenico kar mi »nafutrali*. Salamo in sir g •>iva, drugi je ponujal okrog sar- ko icdla z nami in pivo ko pila!* |j 'ine iz odprte škatle in razpolo- Vsi so se smejal', ugibali kah- g hnje je bilo na višku. Videti je sna na i bi bila ta koza in podo!>- g '•ilo, da so imeli za seboj že dalj vožnjo in da to ni tanek ob točilnicah očitali staremu s-S no. Potem bil prvi egoizem in podobno. gosti Stari se jc najprej hudoval in g pravil, da nima nobene ko?e, da I je tu samo zodoly.cn za čistočo H okolice m negovanje parkov in 9 vrtov. Ej pisana Konec jc napravil nekdo izmed §| izletnikov, ki je enostavno dejal: g »Pusti no, Lojze, saj vidiš, da je g Bil je navaden sindikalni izlet. Tedaj je prišel starejši možak. Iz dveh avtobusov se je vsula »Ne hodite in ne posedajte tu. in razigrana družba. Ne- Rože ste mi pomandrali! Papir in = kateri so zavili v točilnico, drugi škatle ste razmetali naokrog!* se uboga reva.'* S pa so se porazgubili ob vodi nav- je jezil stari. „ ..... , v — 1 Uol, manjša skupina pa si je Eden izmed izletnikov se je brž Stan seje obrml in razpoloze-- g privoščila pogled v romantično »znašel*: nje se je še stopnjevalo. r| okolico ob čim manjšem naporu: »A, vi ste tu lastnik! Tu pasete l. e. =1 20 STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, dne 3. junija 1961 Prekrižani računi Dne 4. junija 1941 je bilo v Zagrebu posebno posvetovanje med predstavniki nemških okupacijskih sil in domače kvizlinške vlade NDH (Nezavisne države Hrvatske). Posvetovali so se o organizacijskih oblikah za preseljevanje nezaželenega, Nemcem nenaklonjenega prebivalstva Iz Štajerske, Gorenjske In deloma Iz Dolenjske. Iz Gorenjske so sklenili preseliti približno 80.000 ljudi (nad dve tretjini!), ki so jih odločili v •»treh valovih« odpeljati v posamezne predele Srbije in Hrvatske. Množični odhod ▼ ilegalo oziroma v partizane že v mesecu juniju, prve diverzantske akcije v juliju, zlasti pa prve borbe z organiziranimi partizanskimi enotami, kot so bile že 1. avgusta na Ob ranci ter 8. avgusta na Partizanskem vrhu, kjer so Nemci utrpeli prve Izgube in doživeli moralni poraz, so ▼ njihovih vodstvih začeli krhati račune okrog tako obširnega piana za preseljevanje. Množični upor prebivalstva Jih Je prisilil, da so morali odstopati. Po veliki zgodovinski - trodnevni bitki v Dražgošah, ko so morali priznati svojo nemoč pred ljudsko vstajo, pa so načrt za preseljevanje odložili na povojno dobo. Partizanske puške so torej prekrižale račune za Iztrebljanje prebivalstva ii teh krajev. Pismo iz Kovorja "•Noč in dan smo oboroženi. Tu kar mrgoli partizanov. V kratkem času smo prestali že vse mogoče. Ponoči spimo le malo, podnevi pa tudi ne. Binkoštnega kolača od doma še do danes nisem dobil. — Upam, da bo še užiten, če ga bom sploh dobil, kajti ponoči pogosto slišimo detonacije . . .*. Tako je med drugim noro*al nemški orožnik Bruno Rahn dne 4. julija 1944 iz Kovorja svojcem v Stargard Pommern. Vedno bolj so se čutili ogrožene in kot dokazuje citirano pisano, nihče ni bil več gotov jutrišnjega dne. Mimohod pionirjev Dne 4. junija 1950 je bila v Kranju zelo lepa proslava ob Dnevu pionirjev. Skozi mesto je korakalo približno 1300 pionirjev, ki so se za to parado pripravili v Kranju pa tudi v okolici: v Vo-klem, Naklem, Predosljah in Sen-j čurju. Okrajni pionirski štab je nagradil 33 pionirskih odredov -1 katerim Je razdelil 200 knjig. I fTrmmmnmnnmmmiimimmimmiinnmmiTi nnnurrtiiiunurTinniuiniMiinrKnTmH nii«ujnHiHTntiftmmiiTni!ninmmiimwrm L/udje in dogodki Politične burke v Iz Konga prihajajo v zadnjem času. Dal se jc slaviti kakor grof. tange, na vesti ima Lumumbino dokaj nejasno zamišljeni federa-času vesti, ki dokaj točno slikajo Na zaključni plesni prireditvi in smrt, z njegovo pomočjo se je ciji, priznale nadvlado centralne politični položaj v tej razkosani na letališču ga Je nosilo osem Kasavubu znebil svojega največ- vlade v Lcopoldvillu. deželi. Cc jc leopoldvillskl režim črncev, oblečenih v posebne ob- jega nasprotnika in ironija je v pred petimi tedni, ko je zbral lekc iz platna. Skozi krvave tem, da mu bodo sodili prav nje-peščico diskreditiranih političnih politične intrige je začasno za- govi včerajšnji zavezniki. Ker v voditeljev za zeleno mizo v me- držal mesto prvega uzurpatorja Kongu ni rednih sodišč, ni težka stu Cotiullhatvlllu, mislil, da bo v Leopoldvlllu. Spravil Je s sedla uganiti, kakšen bo njegov konec, z njihovimi glasovi uzakonil svo- največjega tekmeca. Ko je Com- Postavljen bo pred posebno sojo uzurpatorsko oblast, vzpostav- be, zaradi nesoglasij na konfe- d'šče, ki mu bo izreklo sodbo v Ijeno s političnimi umori in renči, po tiskovni konferenci, skrajšanem postopku, preganjanji ter s pomočjo tujih kjer je z najhujšimi žaljivkami K . žepov, ki so zainteresirani za napadel srž leopoldvillske obla- bi „ir« izkoriščanje naravnih bogastev st! nohitel na letališče kier «ra ^» J« donita vlada republike enotni, da sklepi ne morejo imeti = Konga, je bila to zelo kratkovid- fj' ffito Zobni mJo Iaw f™*? JZrek,a VSa*° 7akon,kft' ™ljavnosti, ker so v nasprotju | na politična Iluzija. Ta zbor so mu oboroženi ^- * 9ft*^l£?F*U*m 9^T * zakon(>da* in na ™ih *ak ki ffa je izvoiao ga niso zasraženega prepeljali temu da so navz0ČJ moUc ljudstvo. Samo ti sklepi lahko v v LeopoldviHe. Dva dogodka sta jcmali njpn heffemoolgem< AI. sedanjih razmerah pomenijo ob- pomagala Kasavubuju, da je bert Ralondži. »cesar diamantne veznost. Zakonita kongoška vhv lahko obračunal s katanškimi in rudarske države Zakonita vlada premiera Gi- s| zenge jc na ta politična slepomi- S šljenja odgovorila s predlogi o S sklicanju kongoškega parlamen- m ta. Pri oceni vseh teh konferenc, s ki so bile nezakonite in razen jg tega shodi samo domnevnih kon- g goških predstavnikov, ki so jih = v CoquiIhatvillu, organizirali in usmerjali tujci, so g namreč kmalu pokazal, da njihov tabor razkrajajo notranja nasprotja, ki jih nI moč prezreti. V medsebojnem obračunu, v borbi za prevlado v tistem delu dežele, ki je odtegniena od nasprotniki: nova krščansko-so- tako velike podpore in Sudanec Mek k i Abbas. ki je zamenjal Jurisdikcije zakonite kongoške cialisti?na koalicijska vlada v vlade Antoina Glzenge, je padel Belgiji ki Comheju ni več nudila v nemilost nekoč največji Kasa-vubuov zaveznik Combe. Ko se je uprl stališčem Ieopoldvillskcga režima in predložil svoj zemljevid" razkosane dežele, so Kasa-vubovl padobranci dobili znak, da je nastopil primeren čas, ko mu lahko stavijo lisice na roke. Kasavubu je prišel v Coo.uil- je ves čas da je v skladu z ustavo sklenila konference mirno sedel, čeprav sklicati parlament in je v tem je davno znano, da ni lojalen smislu poslala pisma predsedniku Kasavubuov pristaš. SkeptiKi se parlamenta, predsedniku senata sprašujejo, kaj se bo zgodilo z In predstavniku OZN v Kongu, njim in mnogimi drugimi, ko se -Parlament naj bi se sestavil v mestu Kaminu, varnost za nor- predstavnika Združenih narodov b^,, vrnl„ med svoja plemen vlllskf ereV!mP Ieopold_ Ali ne bodo pozabili na vse, v malno delo parlamenta pa bi kar so privolili, ko jih več ne nadzorovale čete nevezanih dr- Razen krščanskega belgijskega bodo nadzorovali Kasavubujevi žav. Samo normalno zasedanje lista »La Libre Belgique*> ni padalci. Dejanski rezultati tc kongoškega parlamenta bo lahko nihče protestiral proti aretaciji konference so malenkostni. Kon- utrlo pot sklepom, ki bi zagoto- hatvtlle prepričan, da jc odpravil Combeja. Combe najbrž ve, kaj go, namesto da bi bil enoten, naj vili neodvisnost in enotnost svojega nasprotnika v pravem ga čaka. Kriv je odcepitve Ka- postane tvorba 23 držav, ki bi v Konga in končali težke dneve. GLASILO ZLATOPOLJCANOV KRANJ — Razveseljivo je, da je v kranjski komuni vedno več organizacij, ki čutijo potrebo po lastnem glasilu. Tako se je tudi krajevna organizacija SZDL na Zlatem polju na zadnji seji odločila, da bo začela izdajati svoj list. Iz vsake organizacije in društva so določili zastopnika, kd bo sodeloval pri časopisu in bo s tem zajeta vsa problematika s tega terena. PROSTOVOLJNA DELA MO.ISTRANCANOV Mojstrana Krajevni odbor v Mojstrani je začel akcijo za prostovoljno delo prebivalcev pri ureditvi komunalnih in ostalih problemov terena. V minulih dneh so začeli z Izkopom jarkov za elektrifikacijo Ra-dovne. rastavili so si nalogo, da mora vsak prebivalec terena skopali 5 m jarka. Do sedaj so z ak-ci,:o zadovoljni, ■ upajo, da bo v prihodnje šc več odziva. SPRVI T.OK F MOSTU CEZ KOKRO i KONČAN # KRANJ. 2. junija - O grad- ) a nji mos!u čez Kokro smo tudi } ' _.__X___ ll-l..__J .1. i! našem listu pred dvema (f mesecema podrobno poročali. Danes pa so tu že prvi rezultati. Delavci gradbenega podjetja »Gradiš« Iz Ljubljane so danes končali z betoniranjem prvega dela mostu, in sicer zgornjega loka. Hkrati so spustili za 14 cm niže pomožno cevno konslrukcijo, tako da jo bodo v teh dneh premaknili za nekaj metrov naprej in začeli betonirati še drugi lok mostu. Kot nam je povedal vodja gradbenih del inž. Pust, računajo, da bodo groba dela pri mostu končana mesec dni pred predvidenim rokom _............ .....----x.^:v........- . , Te dni so povsod bolj ali manj slavnostl sprevodi mladih, ki so pred zaključkom srednje šole. Na sliki: »Pogreb*, kranjskih tekstilcev Delo aktiva 7B v tovarni Sava Izlet v Predmelo Aktiv članov Zveze borcev NOV iz tovarne Sava v Kranju je organiziral za prihodnjo nedeljo, 11. junija, izlet v partizansko vas Predmeja v Primorju. Za izlet se je prijavilo 35 borcev in 15 čl ' no v njihove mladinske organizacije. Predmeja, na robu trnovskih gozdov nad Vipavsko doline, je bila prizorišče naštet;h bojev v času NOV. Vas jc bila v cr!)!i požgana in poru "ona. V ekJopti Prešernove brigade in drugih tudi mnogim borcem iz GorenJ-jjke. Zato (-o se v Savi odločili za ta izlet. V sodelovanju z domačini so že pripravili kulturni sport A in vsse potrebno. Hkrati pa bodo borci podarili tamkajšnjim prebivojefem televizijski sprejemnik v vrednosti 250.000 dinarjev. To jc že drugi izlet v partizanske kraje, ki ga organizira ta aktiv v počastitev 20-letnice revolucije. Prvič ko obiskali vas Podlu rn na Dolenjskem, kjer so prav tako porlarili domačinom televi- enot je ta kraj zelo dobro znan zij.ski sprejemnik. 1. C. Pravočasne priprave V tovarni Planika v Kranju se že sedaj pripravljajo na letošnji Gorenjski sejem, ki bo skušal omogočiti potrošnikom cenen nakup potrošniških izdelkov. Na tej največji sejemski prireditvi široke potrošnje na Gorenjskem, bo večina slovenskih proizvajalcev obutve nastopila skupno. Njihov glavni namen bo zadostiti potrebam in željam potrošnikov ter hkrati jav-4 J nosti prikazati, kaj vse lahko zdru- <, I žena podjetja nudijo. zueoeu smo. 5j Družbena kmetijska posestva v kranjskem okraju so že v letu 19G0 dosegla pomembne uspehe pri povečanju kmetijske ..proizvodnje. Ta se bo v letu 1961 povečala še v znatno večjem obsegu in bo dosegla vrednost 330 milijonov dinarjev nasproti 208 milijonom dinarjev v letu 1960, kar pomeni povečanje za 58 %. ob uporabi enotnih cen iz leta 1959. <$ V našem okraju se v perutnina rs tvu predvideva v letošnjem letu le 4 % porast proizvodnje mesa In Jajc. Ta se bo občutneiše povečala potem ko bosta v družbenem sektorju zgrajeni farmi za kokoši nesnice in piščance za cvrtje, katerih gradnja je predvidena v letu 1961. f*, Skupna količinska proizvodnja Železarne Jesenice je v letu 1960 znašala 1,000.000 ton. Predvidevajo, da se bo povečala v 1965. letu na 1,708.000 ton ali na 170 %, 1971 pa na 2,142.000 ton oziroma na 214 °V $ V jeseniški občini bo zaposlenost v trgovini v letu 1961 porasla na 267 zaposlenih ali za 6,4 odstotka več kot v letu 1960. Ob povečanju števila zaposlenih in pa povečanju narodnega dohodka bo deta t taveviai na- rasla za 5 odstotkov, to pa je največje povečanje produktivnosti v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami. Da se takšen nastop, zlasti pa prodajanje izdelkov po sistemu sa-moizbirc izplača, dovolj zgovorno potrjuje minula sejemska prireditev pred 1. majem v Kranju. V petih dneh so na komaj okoli 50 metrih površine prodali za skoraj tri milijone dinarjev naših najnovejših izdelkov in precej usnjene galanterije. S SKUPNIMI MOČMI KRANJ — Dasi imajo družbene prostore na Zlatem polju dokaj v redu, nimajo še prostorov za organizacijo Socialistične zveze. Zato so se na zadnjem sestanku menili tudi o tej zadevi. Zedinili so se, da bodo poklicali na sestanek zastopnike vseh organiiza-cij in društev, kateri bi koristili te prostore, in se tam zmenili koliko bo \nsaka organizacija prispevala. KOZAREC VODE Naj se ne hvalijo drugje in tudi v restavraciji Park v Kranju, kjer se je to pripetilo, naj si ne vzamejo na srce zgolj ta dogodek. — Gre za značilen primrr, ki je svojstven malone povsod. Ob točilnem pultu pri vhodnih vratih se je ustavil gost. Nestrpno je čakal, bobnal s prsti po pultu, pogledoval na uro in se nervozno oziral proti avtobusni postaji. To-čajka, ki Je bila ob stroju za izdelovanje sladoleda, se mu je končno približala. »Malinovec prosim!*, je dejal ta. »Izvolite na blagajno, je ljubeznivo, toda na kratko odvrnila ona in se znova obrnila stran. Gost se je postavil pred blagajniški stroj na drugI strani in čakal. Oziral se je po prostorih sem in tja. Izmed vseh uslužbencev ni bilo videti nikogar, ki bi se zmenil za blagajno oziroma zanj. Precej Časa je čakal. Potem pa se .je naglo obrnil in šel znova k pultn. Vzel je prazen kozarec, si natočll vode, jo hitro izpfl In ves zadovoljen odšel, NOVO SKLADIŠČE Kranj — Novozgrajeno skladišče za vnetljive snovi tovarne »Planika*« v Kranju bo v najkrafšem času vseljivo. Notranjost Je že urejena, pred dnevi pa so urodili tudi okolico. Tega urejevanja so se razveselili tudi lastniki osebnih avtomobilov, saj so dobili s preureditvijo prostora pred novim skladiščem tudi parkirni prostor. »VELIKA DVA* NA DUNAJU - Danes so bosta na Dunaja sestala ameriški predsednik Kennedy in sovjetski premier HruŠeev. Hruščev je prišel na Dunaj z vlakom po kratkem postanku v Bratislavi, Kermodv pa je z generalom de Gaullom v EtiBejcki palači skušal zgladiti nasprotja in utrditi zahodno zaveandštvo. < Na zahodu so si edini v sodbi, da sestanek rri dovolj pripravljen in da bo prekratek za dosego trajnejših rezultatov. Izhodiščni položaj Zahoda je precej oslabljen zaradi napak, ki jih j« bilo v zadnjem Času precej. Razpoloženje v sovjetskih krogih je manj zadržano, toda nikakor ne upajoče. Hruščev in Kennedv se bosta srečala trikrat: danes popoidn« v vili ameriškega veleposlanika, zvečer na banketu, ki ga priredi avstrijski predsednik dr. Scharf in v nedeljo dopoldne v sovjetskem veleposlaništvu. DIKTATOR JE PADEL - Ameriška radijska družba je sporočila iz glavnega mesta dominikanske republike, da je bil diktator Trujilio ubit, ko se je peljal z avtomobilom iz svoje rezidence v mesto. Atentat je napravila skupina sedmih ljudi. Dominikanskega diktatorja so umorili iz zasede. RAZGOVORI MED ŠTIRIMI OČMI - V Elizejski palači sta te dni vodila politične razgovore predsednika ZDA in Francije Kennedv in De Gaulle. Uradno so objavili, da sta dosegla soglasje o Berlinu. De Gaulle je seznanil ameriškega predsednika tudi z najnovej' šim razvojem alžirskega problema. — Razen tega teta precej čas3 posvetila položaju v jugovzhodni Aziji in posebej v Laosu. VARANJE DRŽAVE - Vodilni sovjetski listi so te dni ooozortlk da se je pri delu vodilnega kadra pokazal nekritičen odnos do la"t*ip dejavnosti, da se pojavlja samozadovoljstvo in da nekateri vodil™ kadri izgubljajo občutek odgovornosti. Takšni voditelji imajo neodgovoren odnos do planskih nalog in obveznosti. Hoteč prikriti svoje neuspehe in napake, začenjajo varati državo. Medsebojne obtožbe — Delegacija stranke Neo Lao Haksat j€ sporočila, da so dobile uporniške sile vojaške okrepitve in večkra* prekršile sporazum o prekinitvi sovražnosti v Laosu. V Namonu 30 nadaljevali razgovore predstavniki laoških strank o sestavi koalicij' ske vlade. Dosegli so sporaizum o splošnih načelih neodvisnosti, nacionalne enotnosti, miru in nevtralnosti Laosa. Opazovalci v Ženevi sodijo, da konferenca ne bo mogla z mrtve točke, dokler se ne bodo vrnili zunanji ministri z novimi navodil'- RAZPRAVA O BISTVENIH PROBLEMIH - Pogajanja v Eviam1 med začasno alžirsko vlado in Francijo so prišla v važno fazo, v kateri so začeli razpravljati o bistvenih problemih. Pričakujejo. 1 povabil ministrski predsednik Hruščev, ko se je lani februarja mudil v Indoneziji. MALA ANKETA —- MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA Kam na cenen letni dopust? Na pragu počitniške sezone smo. V turističnih uradih, v potovalnih agencijah, kamorkoli se človek obrne, povsod ista vprašanja: Ali so cene iste kot lani, ali so morda dražje? Kje lahko preživim ceneni dopust nekje ob Jadranski obali? Mnogi bi bili torej radi seznanjeni o možnostih in pogojih za letovanje, zato smo se tudi mi pozanimali/ o tem v treh turističnih podjetjih, kjer so nas postregli z naslednjimi podatki. Najprej smo se zaustavili v turistični agencij »Izletnik« v Kranju. Prijazna uslužbenec nam je takoj pričel naštevati nočitvene cene in cene penzionov mnogih letoviških krajev od Istre do najjužnejšega konca našega Jadrana. Splošna ugotovitev po pregledanih cenah je bila, da so penzioni zelo dragi, dražji kot prejšnja leta. Kraji z najmanjšim penzionom od približno 1500 do 2000 dinarjev so bili: Omišalj, Piran, Lovran, Lo~ pud, Lošinj, Selce, hotel »Ljubljana«, v Splitu, Stari grad na Hvaru ter v campu v Savudriji in Poreču. Cenen dopust je menda tudi v Dijaškem domu poljedelske šole ramo upoštevati Se 20 odstotni popust. Da bi izvedeli o zanimivostih in privlačnostih posameznih krajev, smo prosili za prospekte. Zal, pa nam s temi niso mogli po-streči. Zadovoljiti smo se morali le s skromnim prospektom Starega gradu na otoku Hvaru. Zares žalostno! Ve?jo izbiro zelo lepih prospektov so imeli le za gorenjske turistične kraje. Tržič ni ma potovalnega urada. Zato smo sc obrnili na Turistično društvo s prošnjo, da bi zbrali podatke o pogojih letovanja nekje na Jadranski obali. Naš pogoj Je bila tudi tokrat poceni oskrba. Zveze z letoviščem so najboljše z ladjami iz Opatije. Vozne rede ladij sicer imajo, bilo bi pa zamudno iskati najugodnejšo zvezo. Povedali so nam tudi, da je možna avtobusna PulL K navedenim cenam mo- *veza do Labina, od tam pa so do Rabca stalne večkrat dnevne zveze. V Juliju stane dnevna oskrba 1650 dinarjev. Izletf so možni s parniki, za pešce pa so prijetni sprehodi v bližnje vasi. V gradnji Je nov hotel Jadran, ki bo zelo sodobno urejen. Kopališče jc naravno in prodnato. Prospektov nimajo, bodo jih pa v kratkem dobili. Obiskali smo tudi poslovalnico avtobusno turističnega podjetja »Kompas« na Jesenicah. Kakor po drugih poslovalnicah potovalnih agencij smo se tudi tukaj hoteli pozanimati, s kakšnimi podatki o motnostih in pogojih za letovanje nam lahko postrežejo. Bili pa smo prijetno presenečeni. Tamkajšnji uslužbenec nam je svetoval precej krajev v srednjem Jadranu, Kjer je mogoče dobiti prenočišča tudi v manjših hotelih in tudi pri privatnikih. Tudi cene so še nekako zmerne. Ljubitelji kopanja obiščejo prijazno mestece s prebivalci Makarsko, ki leži na i 300° v * ■ Bi' srednji Dalmaciji na podno/.ju » okova. Zaradi ugodnega podneW se Makarska razvija v večje m08^ sko letovišče. Prav tako pa so ^ jeseniški poslovalnici »Kompas8,^ priporočali obisk Kaštela in Kra^ na. Zanimivo je obiskati tudi ej° Rab, ki ima mnogo izvirov tal vode ter je delno poraščen z tiP" dom. Slikovitost dajejo mestu 6''^ ri zidovi in štirje zvoniki, P06^-]. pa romanska katedrala iz 12. S prospekti ni bilo tako, kot moralo biti. Potnikom preostanejo tako ustna sporočila, kar je vseka ^ premalo, ker po izkušnjah, k» v jih naši ljudje dobili večkrat letoviščih, slika ni takšna, kak«*M dobimo v potovalnih uradih. 02010153485353482348532300024823535323530248535348480200015348485323532323484848534823482353300248000248232348535348010200535323482332020000025348010001020102020000000102000105000800060106070606080606040904050606020101022348 SOBOTA, dne 3. junija 1961 GOSPODARSTVO STRAN V NOVI LUĆI — ŽE LETOS 80 LEŽIŠČ IN VEČJI RESTAVRACIJSKI PROSTOR — PRELOMNICA ZA TURISTIČNO DRUŠTVO V PREDDVORU — OKOLICA CRNJAVE BO DOBILA NOVO PODOBO — V CERKLJAH KONČNO TURISTIČNO DRUŠTVO Bolj ko bi si mislili, da je Gorenjska na zemeljski obli neskončno majhna, toliko bolj smo v zmoti, če bi imeli pred seboj »spccialko« s krnji, ki so aH pa lahko postanejo bolj ali manj znana turistična središča. Gorenjska bi bila v tem primeru morda med največjimi »kontinenti--. Skratka, vsak, še tako majhen prcdclčck Gorenjske ima toliko naravnih lepot, da prekašajo še tako razvpita in izumetničena veleturistična središča v Franciji, Italiji ali drugih evropskih državah ali na drugih kontinent!!«. Trditev ni presmela, čeprav je ne moremo dokumentirati s točnimi podatki o porastu tujih gostov v n;š:h kra'ih, vendar pa vemo, da je prav za naše kraje rr.ed domačimi in tujimi turisti vse večje zanimanje. Na žalost pa je tako, da se mi Gorenjci večkrat ne zavedamo kaj imamo in da tega tudi ne znamo posredovati ljudem, ki bi jim bili obiski naših krajev ostali za vedno nepozabni. Včasih pa se spet lotimo dela, ki ga nismo uspeli speljati do konca in si s tem sami sebi skoraj bolj škodujemo kot koristimo. Za primer vzcm'mo Krvavec. Žičnica nanj so bile dolgoletne sanje. In sedaj ko jo- imamo, smo dopustili, da so nekdanje lepote Krvavca opustošene. Se malo in Krvavec bo za turista postala velika skala, posuta s kon-zervnimi škatlami in drugimi odpadla", ki so zamer>,:ali številno zaščiteno cvetje, na katerem smo pustili turiste, da so se »pasli«. In če bo tudi v prihodnje tako, kot je bilo doslej, bo Krvavec ostal zanimiv le še v zimskem času. Kesanje takrat pa bo prepozno in ekonomskih računov ne bomo mogli več spremeniti. NAD PREDDVOROM NOVA POSTOJANKA Na Gorenjskem, v Sloveniji, in tudi drugod so prenekateri že slišali za »Gamsov raj--. Mnogi so 6e tam tudi že zabavali in obču- storih bodo uredili kuhinjo in morda dve do tri točilnice, pred nekdanjim okrevališčem pa večji vrt s terasami za postrežbo gostom s pijačo in jedačo. Seveda bo to šele začetek preureditve voda pa v Cerkljah tudi ni nekih posebnih pogojev za turizem, kot so to primeri v ostalih krajih Gorenjske (tam ni ne kopališča, parkov in drugih prostorov, kjer bi bile za letoviščarje lahko razne prireditve in podobno). Toda — v neposredni bližini je Krvavec, do tja pa vodijo vse poti skozi Cerklje! I-Iop, tega pa Cerkljani ne c-mejo zamuditi! Vsak dan se srečujejo z domačimi in tujimi turisti in nanje morajo napraviti dober vtis, jim svetovati eno ali drugo zadevo in če si zahočejo, jih je treba tudi nastaniti v Cerkljah. Prav ti momenti pa so končno le dali rezultat — ustanovitev turističnega društva, ki naj odslej naprej skrbi za te probleme. Na torkovi seji pa so že siprojeli prve fklepe, katere bodo skušali uresničiti v najkrajšem času. Začetna volja kaže, da to ne bo težko. Pomembnejše naloge Cerklja-nov za začetek ko: ureditev parkirnega prostora ob novi avtobusni postaji in sploh celotnega središča naselja; razpisali bodo natečaj za razglednice Corkelj in okolice (izletniki in turisti so se doslej za takšno razglednice vedno zanimali); ureditev pokopališča in parka padlih borcev; v privatnih stanovanjih) in da je prav v tem predelu še nešteto manjših naselij s prečudovito okolico (Tnvtcnik, Hrast je, Oiševek, Kokra, Senturška gora itd.), potem moramo zaključiti, da je res vsak delček Gorenjske »rojen« za turizem. To pa bi morali znati bolj izkoristiti kot doslej, saj bo vse, kar bomo naredili tudi na tem področju Gorenjske za nadaljnji razvoj turizma, v korist vse naše družbe. B. Fajon Novo restavracijsko poslopje v Gamsovem raju Nepremišljena mimobežriost PREDVIDENO TROŠENJE DENARNIH SREDSTEV PO NEPOTREBNEM Gostinski đelavci imajo svoje težave: pomanjkljive kapacitete, neurejene cene, kadrovska politika, nerazumevanje občinskih ljudskih odborov. Tako ugotavljajo povsod, takšne so bile ugotovitve izrednega občnega zbora Gostinske zbornice kranj. okraja. Delavski turizem ima svoje težave: pomanjkljive kapacitete, takse in dajatve, neznatna pomoč občinskih ljudskih odborov ... Tako ugotavljajo povsod, takšne so bile ugotovitve organa Stalne konference za oddih in rekreacijo, ld se je pred kratkim sestal v Kranju. V obeh primerih pa govorimo 0 razvoju gostinsko-turistične dejavnosti na Slovenskem, konkret- ! no — na Gorenjskem! Oba primera odpirata vrata pred nepregledno vrsto problemov, ki pa bi bili lahko rešljivi, če bi si znala , komercijalni in delavski turizem 1 soči v roke. Toda ... ' Skopo število strokovnega osebja v gostinskih obratih utemeljuje priporočilo Gostinske zbornice, ki pravi: občinski ljudski odbori naj nam s svojimi sredstvi zgra- I de primeren objekt, kjer bomo , lahko šolali v bodočnosti potrebne 1 gostinsko kadre! i Občine ne razpolagajo z kdo ve kolikšnim denarjem, vendar pa dobro razumejo potrebe gostinske mreže in ne zatiskajo ušes i pred to, dokaj upravičeno proš- I njo ali celo zahtevo. Obenem pa pravi plan gospodarskih organizacij, da bo do konca leta 1965 razpolagal delavski turizem z malone 4.000 novimi ležišči, z ustreznim številom Senturška gora in Cerklje bosta kmalu zvezana z novo cesto dovali naravo, vendar pa je šele delovni kolektiv tovarne električnih strojev »Rade Končar« iz Zagreba videl, kaj »Gamsov raj« sploh lahko pomeni in postane. Sami domačini doslej tega niso videli ali pa morebitnih želja niso uspeli uresničiti. Zagrebčanom pa ni bilo treba dolgo premišljevati kaj lahko za turizem pomeni ta del Gorenjske v prihodnosti. Lotili so se dela in kar v najkrajšem času nekdanji »Gamsov raj« spremenili v povsem nov »Gamsov raj«. Dograjeno je že večje poslopje z restavracijskim prostorom s 50 sedeži in postavljenih 12 weekend hišic (izdelek škofjeloške »Jelovice«), gostišče »Pri Mohorju« pa je spremenjeno v sobe s prenočišči. Z drugimi besedami — »Gamsov raj« ima sedaj na razpolago 80 ležišč! V soban je centralno gretje, mrzla in topla voda in seveda električna razsvetljava. Skratka, »Gamsov raj« se je spremenil v veliko turistično postojanko, kateri prihodnost obeta še boljše čase. Celotno gostišče bo namreč odprtega tipa in na račun bodo prišli lahko tudi nečlani delovnega kolektiva »Rado Končar«. Seveda v ostalih mesecih bolj kot pa v juliju, avgustu ali septembru. ZA PREDDVORCANE BOLJŠI ČASI Čeprav so v Preddvoru nadvse veseli, da so dobili asfaltirano cesto in da bodo imeli v najkrajšem času urejeno tudi javno razsvetljavo, jih še vedno bolj teži neurejena Crnjava. Torej turizem, ki bi lahko zanje že nekaj let pomenil poglavitni vir za nadaljnji gospodarski razvoj. Toda leto 1961 bo za tamkajšnje turistične delavce prav gotovo pomenilo prelomnico, čeprav tega obiskovalci Crnjave, Preddvora in njegove okolice, letos še ne bodo občutili. V razgovoru z nekaterimi Pred-dvorčani smo zvedeli, da bodo po desetletnih moledovanjih letos le dobili večje poslopje (sedanje okrevališče) ob Crnjavi, ki ga bodo preuredili v večje gostišče s Prenočišči. To dejstvo pa jim je dalo vzpodbudno injekcijo, da e;o bodo že »starih« načrtov tako lotili, čeprav bo za letos prepo.-ho, saj za neko bistvenejšo sp: •hembo ob Crnjavi letos ne b. več časa. Ker pa imajo neka' sredstev, bodo letos uredili vsa obalo ob jezeru, da bo primernu ** kopanje, v novodobljendh pro- Crnjave, saj nameravajo za prihodnje leto zgraditi še kabine za kopalce in sobe s prenočišči v novoprklobljenem poslopju. Za vsa prihodnja deda pa bo treba rešiti še vprašanje sredstev. Morda bodo ta problem rešili z delovnim kolektivom »Iskre«, kjer so nekateri že zainteresirani, da bi si uredili nekaj prostorov, tako kot si jih je »Rade Končar« v »Gamsovem raju«. Preddvorčani pa so prepričani, da bi dokončna ureditev Crnjave pomenila morda šele odskočno desko za nadaljnji razvoj turizma pri njih, saj so v njihovem kraju dani vsi pogoji, da bi Preddvor z okolico postal močno turistično središče. In če je to res, potem bi se morali tega problema lotiti tudi drugi, saj bi postal potem preddvorski turizem za kranjsko komuno precej velik činitelj v celotnem gospodarskem gibanju. » CERKLJE IN TRANZITNI TURIZEM In ko smo že v tem delu Gorenjske, pod Storžičem in Krvavcem, vsekakor ne moremo mimo Cerkelj, kjer o nekem turizmu, vsaj v širšem smislu, sploh ne moremo pisati in kjer je bila šele zadnji torek prva seja upravnega odbora novoustanovljenega turističnega društva. Se- razpisali bodo tekmovanje za domačine v urejanju pročelij hiš; LOTILI SE BODO ČISTOČE NA KRVAVCU! Čeprav nikakor ne smemo mimo prvih sklepov, je vendar zadnji najpomembnejši. In če bodo Cerkljani z iispehom izpeljali to nalogo, bodo naredili več kot marsikatero turistično društvo doslej. O vsem tem smo se zgovarjali s tajnikom novega društva, Sreč-kom Kaduncem. Le-ta nam je povedal še tole: »Čeprav smo Cerkljani na kraju, kjer se lahko bolj ali manj uveljavi le tranzitni turizem, bi lahko tudi pri nas mislili na kaj več. V razgovorih, ki smo jih imeli že nešteto v zvezi s tem, pa smo se vedno ustavili pri kopanju. Kopališča nimamo, za katerega pa so nekoč že obstajali načrti. Kako bi prišli do plavalnega bazena, potrebnega že za domačine, pa bo ostala tudd za prihodnje naša največja želja In če bi imeli kopališče hi si prav hitro zaželeli še neko večje gostišče — tudi o tem smo že precej govorili — in tako zastavili s turizmom tudi v podnožju Krvavca in ne samo na njegovem vrhu.« Ce k vsemu temu še dodamo, da imajo v Cerkljah za goste pripravljenih 8 sob z 18 ležišči, da imajo v Preddvoru 30 ležišč (vsa novih restavracij, kuhinj, otroških vrtcev, športnih objektov ... Plan pa ne pove, v katerih občinah bodo podjetja dograjevala in izpolnjevala mrežo svojih domov oddiha, niti ne omenja, kako bo delavski turizem reševal kadrovsko vprašanje strežnega osebja, še manj pa, katero občine bi znale s smotrnim zaračunavanjem raznih komunalnih prispevkov zainteresirati delovne kolektive, da bi gradili v mejah njihovega ozemlja! Kakorkoli že presojamo o problemih in o načrtovanju komercijalnoga in delavskega turizma, naletimo na mnoge nepremišljene mimobežnosti, ki nam govore o pomanjkljivi pozornosti do razvoja obeh komponent, neločljivih oblikovalk jutrišnje podobe naše domače gos-tinsko-turistične gostoljubnosti! Vsekakor občine i še premalo ocenjujejo številne možnosti, ki kažejo na umno, ekonomsko rešitev tega ali onega problema! Na primer: Gostinska Jborndca okraja Kranj potrebuje ustrezen objekt, v kaferem bo šolala bodoče kadre. Kadre potrebiijemo! V komercijalnom, pa tudi v delavskem turizmu. (Čeprav med njima ni več kdo ve kaj razlike, uporabi i am naziva, ker sta pač v navadi!) Občine naj dajo sredstva! Samo — od kod? Nihče pa ne zainteresira delovne kolektive, da naj zgrade sodoben, moderno opremljen turistični objekt, ki bi lahko služB dvojnemu namenu: bil M primeren dom oddiha za delavce, obenem pa primerna zgradba za šolanje (teoretično in praktično) bodočih gostinskih kadrov. V obliki takšnega sodelovanja bi se sredstva našla, občinski ljudski odbori bi ne bili v zagati, marsikateri delovni kolektiv pa bi zadovoljivo rešil vprašanje letovanja svojih članov. O vsem tem je izredni občni zbor Gostinske zbornice razpravljal le ob robu dnevnega reda. Stalna konferenca za oddih in rekreacijo tudi! Vendar pa je takšnih in podobnih možnosti smotrnega sodelovanja še cela vrsta in kolikor resneje bomo o njih razpravljali, toliko gospodarneje se bomo umikali trošenju denarnih sredstev po nepotrebnem. Dušan Kralj \ d veh leti od 40 do 2 INDUSTRIALIZACIJA NA POHODU V GORENJO VAS — DOSLEJ TRI PODJETJA, ZA ČETRTEGA PA SO ŽE PRIPRAVLJENI PROSTORI Se pred kratkim je bila Poljanska dolina, razen v Zireh in I-Iotavljah povsem neindustrializiran predel Gorenjske. Bilo jc le nekaj skoraj neorganizirane obrtne dejavnosti, ki se je v večini odvijala v okviru kmetijskih zadrug. Tako je bilo tudi v Gorenji vasi še pred dvema letoma, ko je bilo v tej panogi gospodarstva zaposlenih le 46 Gorenje-vaščanov in okoličanov. Zadnji dve leti pa se je slika povsem spremenila. Gorenja vas že postaja kar precej močno industrijsko središče v Poljanski dolini, saj že sedaj zaposluje industrija okoli 200 ljudi v treh podjetjih, in sicer v Obrtni delavnici Čevljar okoli 80, gradbenem podjetju »Remont« približno 80 in mizarskem podjetju okoli 40. PROSTORI OVIRAJO PROIZVODNJO Razumljivo je, da spričo tako hitrega razvoja, ni bilo moč tudd v tako kratkem času zgraditi pri- Obrtno podjetje »Čevljar« iz Gorenje vasi trenutno najbolj ovirajo premajhni prostori merne delovne prostore. To velja zlasti za »Čevljarja« in mizarsko podjetje. Toda še letos bo to vprašanje v glavnem rešeno. Mizarsko podjetje namreč že gradi nov objekt, v katerega bodo lahko še to jesen preselili celotno proizvodnjo. Sedanje prostore mizarskega podjetja pa bo preuredil »Čevljar« in zadeva zaradi premajhnih in neurejenih prostorov bo s tem rešena, proizvodnja pa bo lahko potekala brez večjih ovir. V POLJNAH PRAZNA HISA Komaj štirinajst dnd je minilo, odkar je v obratu kranjske Planike v Poljanah spet mirno. V velikem objektu ni ničesar več, ostalo je le zidovje. Tamkajšnji kolektiv se je namreč združil z obrtnim podjetjem »Čevljar« v Gorenji vasi in iz Poljan preselil v Gorenjo vas vse stroje in celotni kolektiv proizvajalcev. Toda domačini računajo, "da bodo v sedaj prazni hi® spet kmalu za-brnieli stroji. Med prebivalci ob Sort že krožijo govorice, da bo v Poljanah tudi kranjska »Iskra« imela enega izmed svojih obratov. Pravijo pa, Če to ne bo res, da se bodo sami spet lotili ustanovitve nekega podjetja, ki naj M se po možnosti ukvarjal e pre-deliavo kovin. IN KAJ PRAVIJO GORENJE-VASCANI? Na vprašanje v glavnem že odgovorijo sami naslovi podjetij. Kljub temu pa bomo zapisali še nekaj podrobnosti o gorenj evaški proizvodnji. Obrtno podjetje »ČEVLJAR« dela izključno v koprodukciji s kranj- sko Planiko. Takšno obliko proizvodnje ima že dve leti nazaj. Toda pred nedavnim je le izrezoval usnje za gornje dele čevljev, medtem ko od 1. junija datlje dokončno izdeluje zgornje dele obuval. Proizvodnja kolektiva, čeprav je majhen, pa je precej velika — vsak dan 700 parov zgornjih delov čevljev. »Čevljar« je nekdaj izdeloval tudi otroške čevlje, za katere je vedno na tržišču precejšnje povpraševanje. Gorenjevaščani so samo od lanskega novembra pa do letošnjega marca izvozili v Ljubljano 4500 parov otroških čevljev! Sedaj pa so morali to proizvodnjo opustiti, ker imajo za Planiko dovolj velike obveznosti. Na tihem pa računajo, da jim bo prej ko slej spet uspelo izdelovati otroške čevlje, za katere lahko porabijo včasih tudd usnjene odpadke, s čemer precej pnhranijo in lahko tudi dobro zaslužijo. Tako kot je »Čevljar« vezan na Planiko, je mizarsko podjetje vezano na škofjeloški »Motor«. Skoraj vso proizvodnjo so morali gorenj evaški mizarji preusmeriti za potrebe »Motorja«. Takšen način proizvodnje manjših obrtnih kolektivov pa jim zagotavlja tudi nadaljnji obstoj in jim seveda daje tudi vse možnosti za uspešen nadaljnji razvoj. O gradber^m podjetju »Remont« pa bi bilo skoraj odveč pisati, saj vemo, da so danes povsod velike potrebe po novogradnjah in da smo večkrat bolj v zadregi kdo bo gradil kot pa ne. Med večjimi objekti, ki jih podjetje sedaj gradi moramo vsekakor omeniti nove prostore mizarskega podjetja in priprave na gradnjo večjega gostišča v Gorenji vasi. B. Fajon stran SOBO x A, dne 3. junija 1W OBVEŠČEVALEC man o o l n $ i PRODAM Prodam 3 leta staro kobilo. Li-par, Voglje, Šenčur 2199 Prodam 16 eolske obroče z gumami in razne delo za Opol Kadet, Tinček, Zagorice, Bled 2187 MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelee Rovale) garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Mel-bro — Coop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kremofarma-ciji« 1215 Prodam globok otroški voziček za dvojčke. Rupar Ivica, Blejska 5, Tržič 2200 Kmetijska zadruga Dovje—Mojstrana proda razne kmetijske stroje, vprežne In motorne, dne 7. junija 1961 ob 6. uri zj^rtraj v Ratečah, Podkorenu in Kranjski gori. Prednost nakupa imajo kmetijska posestva, po 8. uri pa tudi privatniki in vsi ostali 2201 Prodam kravo, dobro mlekarieo, ki bo čez mesec petič telila. Tr-stenik 25, Golnik 2202 Prodam Fiat 1100 103 E model 1957. Vprašati Zeleznina, Kranj 2203 Prodam skoraj nov čoln kanu. Sifkovič Franc, C. na Klane 43. Kranj 2204 Prodam dobro ohranjeno, novo prepleskano in tapecirano Topoli-no B za 270.000 din. Klemenčič, Tavčarjeva 7, Kranj 2203 Prodam motorno kolo Jawa 175 cem, s prevoženimi 7000 km. Naglic Anton, Luznarjev.?, Kranj 2206 Nujno poceni prodam Rolcr, 200 cem, v odličnem stanju. Ogled iz prijaznosti v gostilni Lontrg — Sk. Loka 2207 Prodam televizor znamke »Ori-on«. nov. Naslov v oglasnem oddelku 2208 Košnja trave, približno 2,5 ha, naprodaj. Poizve se v gostilni Benedik, Stražišče 2209 To pol i no B, v dobrem stanju, poceni prodam na mesečne obroke. — Stucln Ludvik, Praska, Tržič. 50.000 din plačljivo takoj 2210 Prodam ko/,o, dobro mlekarieo In mladico. Partizanska 34, Kranj 2211 Prodam NSU Maksi 175 cem, s prevoženimi 4500 km. Cankarjeva št. 16, Kranj 2212 Osebni avto Ballila, dobro ohranjen, primeren za učenje ali za- četnika — prodam. Jesenkovec, Peko, Skofja Loka 2213 Prodam zelo dobro ohranjen motor KTM, 125 cem. Butalič Mirko, Lahovče 43, Cerklje 2214 Prodam motorno kolo NSU 150 cem, lepo ohranjeno in po ugodni ceni. V poštev pride tudi ček do 60.000 din 2215 Prodam dobro ohranjeno Vespo. Rupa 19, Kranj 221(5 Prodam kravo, ki bo v desetih dneh četrtič telila. Voglje 49 2217 Prodam nekaj tramov za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 2213 Prodam dvoje kompletnih oken s podboji, 2 stekleni španski steni, 2 dolgi mizi in 8 stolov v kmečkem slogu. Ogled od 11. do 16. ure. Marenčič Marija, Vodopivče-va 7, Kranj 2219 Prodam sl*.moreznIco s puhal-nikom in cevmi za odmetavanje. Pš. pelica 4, Cerklje 2220 Prodam lepo novo plcskano kuhinjsko pohištvo s pomivalno mizo. Debeljak, Tekstilna 17, Prim-skovo 2221 Prodam ogrodje večjega štedilnika, ki jc primeren za mizarsko ali drugo večjo delavnico ter rabljena dvodelna okna in vrata, primerna za manjšo garažo. Tekstilna 17, Primskovo, Kranj 2222 Prodam hišo z vrtom in zemljo (53 arov). Peternel Viktor in Angela, Srednja vas 3, Begunje 2223 Prodam dobro ohranjen frak in cilinder za 10.000 din. Radon Ivana, Škofjeloška 8, Labore, Kranj 2224 Prodam tesane trame za ostrešje, dolge od 8 do 11 metrov. Naslov v oglasnem oddelku 2225 Prodam 10 m3 suhih smrekovih plohov in desk. Poizvedbe: Titov trg 20/1, Kranj 2223 Prodam dobro ohranjeno kolo »Puch California«. Ljubno 50 2227 Prodam nova glavna vrata 90 X 200 in novo P.ogovo moško kolo. Sp. Bela 10 2228 Prodam ali zamenjam kravo, 4 t. gumi voz, mlin za žito, krompirjev zbiralnik ter gumi zaprav-Ijvec za lažji gumi voz ali moped. Naslov v c^iftonein oddelku 2245 Prodam telico v 9. mesecu bre-josti. Ana Jošt, Podbrezje 95 1246 Prodam kravo, težko, s 4 telički. Naslov v oglasnem oddelku 2217 Dvosedežni moped Tomos Puch na 3 prestave, s prevoženimi 2.000 km. prodam. Naslov v oglasnem oddelku 224C V nedeljo, 4. junija od 12. do VAŽNU! Zavolo tiga, da bo osmi Klass ud Gim-nazie u Krajni usak cajt en konc sturu, se prosi use dubrutlive duše, de za nekej dni salonske gvante, frake inu cilindre pusodijo, de jih preluftamo. Ponudejna nej na šulo al pa na »Štimo ud Gurenske« gori gredo. Km zahvala Vsem, ki ste spremili našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica MIHAELA STARETA na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim 6osedom in sovasčanom n Primskovega. Zahvalo izrekamo gospodom duhovnikom, posebno Mirku Sevšku za poslovilne besede pri odprtem Tvton. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ustmeno ..ii pismeno izrazili sožalje in nam v težkih dneh lajšali bol. Žalujoče družine: Ješe, Stare, Stefancič, Rupar in Zepič Tržič, 26. maja 1961 ZAHVALA Ob bridki Izgubi naše ljubljene MARIJE JARC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami in Izrekli svoje sožalje. Kranj, dne 31. maja 1961 Žalujoči mož in starši Sporočamo žalostno vest, da je umrl JOŽE brulc član našega kolektiva. — Dobrega tovariša In vestnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv trgovskega podjetja »Hrana-, Kranj ZAHVALA Ob težki izgubi našega preljubega sinka - bratca LOVRENCKA KRNICARJA se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili najinega sinka na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: očka, mamica, sestrici Lavrencija in Zorica ter ostalo sorodstvo. 14. ure, bo prodaja sena in lucerne. Poizve se pri Bohincu na Miljah 2249 Dobro ohranjeno Vespo zaradi bolezni ugodno prodam. Kutinova 4, Orchek, Kranj 2250 Prodam Voiksvvagen starejšega tipa, ker grem v inozemstvo. Viktor Zupan, Selo 11, p. Vodice nad Ljubljano 2251 Prodam nov Volkswagen tipa 113—1961. Naslov v oglasnem oddelku 2252 Prodam dobro ohranjeno izložbeno okno in vrata z železnimi roletami. Ciril Savs, Preddvor 6 2253 Ugodno prodam motor DKW. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Glasa Jesenice pod »U-godna cena« 2254 Generalno popravljeno Lambret-to 125 cem, model 1952, odprt, ugodno prodam zaradi izselitve. Seksan .Koroška 53, Kranj 2255 Ugodno predam odlično ohranjeno spalnico s posteljnimi vložki. Seksan .Koroška 53, Kranj 2256 Prodam velikega psa ovčjaka. Benedikova 12, Stražišče, Kranj 2257 KUPIM Voščine in čebelni vosek, pristni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1312 Odkupimo ali najamemo več strojev za Izdelavo opeke. Plačamo dobro. Ponudbe z navedbo cene odkupa oziroma najema in zmogljivost stroja (število opek na uro) pošljite takoj telegramsko na naslov: TVD Partizan, Skofja Loka 2229 Kupim avto Fiat 600, rabljen. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »600.000« 2230 Kupim dva prašiča, težka od 40 do 50 kg. Vinko Bučar, Jezica 28, Ljubljana 2244 0 3 T A L 0 GELEE ROYALE - Matični mleček, garantirano znanstveno .stabiliziran, pro'zvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vs?h lekarnah. Lekrroe, ki proparala še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemo-farmaciji« 1214 Kača *a Kriški jrorl je odprl«, od 1. junija 1.1. dalje- 2231 Ob CMetnicI čestita in želi vse najbolj!« Janezu Slaretu njegova žena 2232 Cenjene stranke obveSČam, da sem preselil zlatarsko delavnico preko visečega mestu, Zupančičeva ulica 2. drugI hiša de*mo. Zlatar Levičhlk 2037 Steklarja za vsakovrstna steklarska dela sprejmemo. Plača po dogovoru. Nastop službe nnVn takoj. Stanovanjska skupnost Me. Lcka 2155 Planinsko društvo Križe išče POSLOVODJO - (kinjo) za obrat »Gostišče pri Povšnarju« v Kokri. Nastop službe takoj. Osebni prejemki po dogovoru 2198 Janku Staretu čestitamo za 60-let-nico in mu želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let. Joža, Bojan in Vrban 2233 Dne 26. maja 1961 mi je bilo v veži Odseka za gozdarstvo ObLO Kranj zamenjano žensko Rogovo kolo črne barve z lučjo za drugo brez luči. Pozivam opazovano osebo, da ga vrne in se izogne nevšečnostim. Prebačevo 26, Šenčur 2234 Za pomoč v gospodinjstvu nudim delavki hrano in stanovanje. Ulica Tatjane Odrove 8, Planina, Kranj 2235 Za celodnevno ali vsaj 4-urno dopoldansko pomoč pri manjši družini nudim hrano in 10.000 oziroma 5000 din mesečne nagrade. Intercsentke naj se zglasc pismeno ali ustmeno na naslov: Kaju-hova 2/II, Kranj 2236 Tovarišica, ki je napovedala sestanek za nedeljo, 20. maja ob 9. uri, in ni prišla, prosim, da pride v ponedeljek, 5. junija ob 5. uri popoldan, na isti kraj. Pridem gotovo 2237 Zatekli sta se dve ovci. Lastnik jih dobi na Smarjetni gori št. 2 2238 V najem dam prostor, primeren za obrat ali skladišče, v središču mesta Kranja. Ogled od 11. do 16. ure. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Prilika« 2239 Zamenjani mlaUlniro na motorni pogon z reto in tresili za plemenskega vola ali kravo oziroma tudi predam. Bogataj Valentin, GaEr-ška gora 11, Poljane 2240 Preklicu Jem besede, ki sem jih govorila o Tilki Pin'ar is Tomaževega 3 kot neresnične. Marija Potočnik, Bukovica 14 2241 Novoporočencema Pavli Kovač in Petru Grilcu iskreno čestitajo kolegice 2242 Zamenjam aH prodam Izruvač za krompir za vprežne grabijo ali obračalnik za seno. Naslov v oglasnem oddelku 2243 Ravnateljstvo Glasbene šole v Kranju sporoča, da je vpis učencev za sprejem v prvi razred v dneh 12. in 14. junija od 9. do 11. ter od 18. do 19. ure. Podrobnosti o vpisu so objavljene na šolski oglasni deski. VABILO Na podlagi 1. točke 1?6. Člena zakOna o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 44. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN 46. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KRANJ ki bo v ponedeljek, dne 5. junija' 1961. ob 8.30 v sejnih dvoranah okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Kranj DNEVNI RED obeh ločenih saj je naslednji: 1. razprava in sklepanje o predlogu za potrditev zaključnega računa o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1960; 2. razprava in sklepanje o predlogu za potrditev zaključnega računa okrajnega investicijskega sklada za leto 1960: U. poslovno poročilo KB okraja Kranj za leto 1960 in predlog zri potrditev zaključnega računa KB okraja Kranj za leto 1960; 4. poročilo O likvidaciji Okrajnega zavoda za posredovanje dela v Kranju in sklepanje o razdelitvi njegove imovine; 5. razprava in sklepanje o občinskih družbenih planih in proračunih za leto 1961; 6. razprava in sklepanje o predlogu odloka o odškodninski tarifi za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča za leto 1961; 7. razprava in sklepanje o predlogu odločbe o zavarovanju nekaterih dreves kot naravnih znamenitosti v okraju Kranj; 8. razprava in sklepanje o predlogu za prenos ustanoviteljskih pravic do kmetijskega zavoda v Kranju na Zbornico za Kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj; 9. razprava in sklepanje o predlogu za nakup stanovanjske hiše v Kranju; SAMO za sejo OZ: 10. razprava in sklepanje o potrditvi poslovnika Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Kranj; Šolstvo KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA JESENICE razpisuje na podlagi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-349/55) ter 10. člena Pravil sklada za štipendije ObLO Jesenice za šolsko leto 1961/62 naslednje štipendije: 3 štipendije za študij na fakulteti ali VPS - oddelku za angleščino 1 štipendijo za študij na VPS - oddelku za matematiko -fiziko 2 Štipendiji za študij na VPS — oddelku za defektologijo 2 Štipendiji za študij na'VPS - oddelku za petje in glasbo 1 štipendijo za študij na VPS — oddelku za tehnično vzgojo 1 štipendijo za študij na VPS - oddelku za likovni pouk 1 štipendijo za študij na VPS - oddelku za biologijo-fccmdjo 2 štipendiji za študij na Akademiji za igralsko umetnost — oddelku za režijo 1 štipendijo za študij na višji šoli za socialne delavce 1 štipendijo za študij na višji gospodinjski šoli tgS Z štipendiji za študij na srednji glasbeni šoli 1WW 2 štipendiji za študij na učiteljišču - molka Višina štipendije za srednje šole bo določena v mejah razpona od 5.000 do 7.000 din, za višje in visoke šole pa od 7.000 do 10.000 din. Na vsak že opravljeni letnik pa se štipendija zviša za 500 oziroma 600 din. Prošnji, kolkovanl z 250 din, je treba priložiti: a) življenjepis; b) overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o zadnjem vpieu oziroma potrdilo»o opravljenih izpitih; c) potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev; d) potrdilo podjetja ali ustanove o višini mesečnih prejemkov staršev; e) mnenje mladinske ali druge družbene organizacije; f) otroci padlih borcev in žrtev faš. terorja naj predlože potrdilo Zveze borcev. Rok za vlaganje prošenj je do 30/6-1961. ObLO Jesenice Komiaije za stipendije SAMO za sejo ZP: 10. razprava in sklepanje o potrditvi statuta Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj. Predsednik OLO Jakob Zen 1. r. RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije pri ObLO Radovljica razpisuje na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLR.T. št. 32/55) POGODBENE STIPENDIJE za šolanje na naslednjih šolah: 1 štipendija za študij na šoli za socialne delavce 1 štipendija za študij na VPS - defektologija 6 štipendij za Študij na učiteljišču 1 štipendija za študij na srednji vzgojiteljski šoli Rok za vlaganje prošenj je 15. junij 1961. Prošnje, kolkovane z 250 din takse, je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Radovljica, Komisija za štipendije. Prošnji je priložiti naslednje priloge: ( 1. življenjepis 2. potrdilo o vpisu v šolo 3. overjen prepis zadnjega šolskega spričevala 4. potrdilo o premoženjskem staju družine 5. potrdilo o prejemanju ali ne-prejemanju otroškega dodatka 6. potrdilo mladinske ali druge množične organizacije. Prednost pri delitvi štipendij imajo prosilci, ki stalno bivajo na območju občine Radovljica. Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolkovanih prošenj, prošenj, katerim ne bodo priložene vse zahtevane priloge in ki ne bodo vložene v roku ali za neraz-pisana mesta. Komisija za štipendije ObLO Radovljica IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ raznisule vpis v I. letnik oddelka za kvalifikacijo mladine za šolsko leto 1961/1962 za bledeče poklice: modelni mizar, livar, strugar, ključavničar in obratni električar. Izobraževanje traja v vseh poklicih tri leta, izvzemši za livarski poklic, kjer traja Šolanje dve leti. Učenci imajo na razpolago vso oskrbo v internatu ter prejemajo v času izobraževanja nagrado, ki je odvisna od uspeha in discipline. Pogoji za vp;s so: 1. uspešno dokončana osemletka, 5. starost 15 let, 3. odgovarjajoče zdravstveno stanje, 4. veselje do določenega poklica, 3. obveza, da bo ostal po dokončanem šolanju zaposlen v podjetju Litostroj. Ob vpisu naj kandidati predlože: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom in obvezno navedbo katerega izmed poklicev se želi izučiti. Prošnjo brez navedbe poklica bodo zavrnjene! Kolek za 50 din državne takse. 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. mnenje osemletke, 6. obvezo o zaposlitvi v Litostroju, 7. prošnjo za sprejem v internat. Vse nadaljno informacijo, kakor tudi vse potrebne formularje, dobite na Upravi izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani, Dja-kovičeva 53, telefon 33-511, intorno 417. Uprava centra Kino ni film PONOSNI UPORNIK ob 14., 16., 18. in 20. uri Naklo: 3. junija ameriški barvni film DEYVI CROKET IN GUSARJI ob 20. uri, 4. junija isti film ob 16. uri, italijanski film NEZVESTE ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC«: 3. junija ameriški barvni film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV ob 20. uri, 4. junija isti film ob 16.30. uri gl6dp.lišč8 Prešernovo gledališče Kranj "" baletna sekcija Svobode France Prešern iz Kranja priredi 3. junija ob 20. uri BALETNI VEČER, 4-junija ob 19.30 Sterije Popoviča: POGOSPODENA BUTICA, gostovanje v Domu Partizan v Gorenji vasi. TftŽill V KRANJU Fižol 80 do 120 din, ajdova moka 90 din, ješprenj 70 do 90 din, kaša 90 do 120 din, krma za kokos 45 do 50 din, koruza 40 din, oves 30 din, proso 50 din, krhlji 50 do 60 din, vrtne jagode 150 din, orehi 150 din za liter; korenček, novi 30 din, zelena 10 do 20 din, peter-šMj 10 do 20 din za šopek; sir -skuta 120 do 140 din, surovo maslo 600 do 640 din, nova čebula 200 din, krompir 17 din, špinata 80 do 100 din, kislo zelje 70 di°' solata 100 do 120 din, jabolka ^ din, grah v stročju 140 din, Tt#\ krompir 90 din, češnje 140 dO *"° dinarjev za kg; smetana l7" *5 merica; jajca 23 do 26 din, kofeo. 600 do 700, piščanec 200 din, v™ 5 do 10 din, česen 5 do 10 din31"" jev za kos. PROBIL'HLSTUA V KRANJU Poročili so se: Franc Cerv, delavec in Anka »J* lič, delavka - Franc Kalan, zi#>r in Štefanija Urankar, delavka — Jožef Kern, mesar in Angela Česen, čevljarska valka - Vinko Balantič, mesar in Vida Arh, trgovska pomočnica " Ivan Klančar, šofer in Alojzija Abina, delavka — Franc Rakovec in Antonija Dolenc, nameščenka — Stanislav Zibert, kmet in Marija Zavrl, gospodinjska ponK*" niča - Martin Bergant, delavk in Kristina Sajevic, trgovska P°~ močniea — Mirko Markuta, sp*c' vodnik in Ana Jan, strojepisk« -Janez Ziherl, delavec in Olga zavrl, delavka - Peter Grilc, tre-poslovodja in Pavla Kovač, usiuz benka - Janez Lombar. šofer i Francka Zorman, delavka - j\ žef Rozman, tovarniški <1'eiavCl[a. Ana Fabjan, nameščenka - Hi tevž Kopač, tkalski podmOJ^ in Katarina Nagli Č, pletilja Franc Stamulak, zidar in Ivank Plešej, nameščenka. Redile so: Vida Ceplak - *J klico; Veronika Prislan — a'e^jJ Ana Petrinec — dečka; Jožefa^, lar — dečka; Ana Zontnr — dec»^ Marija Konkolič — dečka; FT* čiška Gaser - deklico; Ana^ don - dečka; Dragica Brad<> — dečka; Neža Krt — dečka; J1 ^ Koželj - deklico; Ivana Fo«"*^ deklico; Danica Gorjup - -Ia-co; Marija Kavčič - deklico; rija Urbane - deklico; »P»gL Zivkovič - deklico; Marij* j*^ kovoc - dečka; Jožefa ObruleK^. dečka; Veronika Znplotnlk------ Jesenice »RADIO«: 3. in 4. junija ameriški barvni film COW-BOY Jesenice »PLAVZ«: 3. in 4. junija nemški film PRFOKS \ Žirovnica: 3. junija ameriški film ZAKON PUŠČAVE. 4. junija francoski film TAJ^SI IN PRIKOLICA Dovje-Mojslrana: 3. junija francoski film TAKSI IN PRIKOLICA, 4. junija jugoslovanski film BOLJE JE ZNATI Koroška Bela: 3. in 4. Junija italijanski film MADAME BUT-TERFLY Kropa: 3. junija italijanski film OKNO PROTI LUNA PARKU ob 20. uri, 4. junija italijanski film LJUBEZEN IN DVORJENJE ob 16. in 20. uri Radovljica: 3. junija italHanski vojni film VELIKA VOJNA ob 20. uri, 4. junija isM film ob 15. in 20. uri, italijanski barvni film KITAJSKI ZID ob 17.30 in 10. uri doooldne matineja Skofja Loka »SORA«: 3. in 4. junTJa ameriški film BRATJE KA-RAMAZOVI Sk. Loka »PREDILEC«: 3. in 4 junija sovjetski film RODITELJSKI DOM Kranj »STORZlC«: 3. junija italijanski film NEZVESTE ob 10. uri matineja, ameriški barvni film KARNEVAL V NEW ORLEANSU Ob 16., 18.10, 20.20. uri, ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK ob 22.20. uri, 4. junija ameriški barvni film KARNEVAL V NEW ORLEANSU ob 15., 17., 19. in 21. uri Letni Uno »»PARTIZAN«: italijanski film NEVARNE SOPROGE ob 20.30 Stražišče »SVOBODA«: 3. Junija italijanski film NEZVESTE ob 18. In 20. uri, 4. junija ameriški barv- _ dečka; A^- čka; Antonija Zatlcr Marija Stanonik — deki«**'»^L,i< gela Špik - dečka; An tom ^ Perčič - deklico; Marija Orna _ deklico; Olga K«!;:n -dvojčka; Matilda Mezek -Marija Tornar - dečka; Cec Podjed - deklico: Mari'a - deklico; Brigita Zagor.-.ck ~^ klico; Terezija Kimovec — f ,cc, Umrli so: Jože Kunst, deU- g star 33 let; Bojan Kunst. let; Katarina Janč-ič, g«***1 stara 70 let. Z A II V A L A Ob težki izgubi našega drag očeta ANTONA KOZJEKA sc zahvaljujemo vsem, ki s^ Z^, v teli težkih dneh izkaza'h^e< kršno koli pomoč, izrazili ^ ga spremili na zadnji poti i^efo-darovali vence in cvetje. no se zahvaljujemo dr. Ma*"1 ^ ču za dolgoletno zdravljenje ^ tudi pevskemu zboru in 9°s?\0\a Žalujoča družina Ko««* in ostalo .sorodstvo ZAHVALA ,c Ob nenadomestljivi izgub i fC( nepozabne drage mame, babice in prababice KATARINE JANClC se najJskrenejc zahvaljuj vsem darovalcem cvetja in ki so nam v težkih trenuten k. ma.gali ter jo spremili na zadnji poti. itt0v\ Žalujoči hčerki m ^ z družinami ter sorodstvo SOBOTA, dne 3. juni ja 1961 OSVETA STRAN 5 V Begunjah so posneli kratkomet a/ni film „Kako to boli" Ponovna obsodba Tam, kjer sc radovljiška kotlina začne vzpenjati v obronek Stola in Degunjščice, stoji veliko, z zidovi obdano poslopje. To je kraj, na katerega sc mnogi naši ljudje spominjajo z grozo, to je kraj, kjer so nemški nacisti zverinsko pobili na stotine nedolžnih ljudi, kjer je vsa leta okupacije dan za dnem škropila grajske stene kri nedolžnih Žrtev. To je nekdanja kaznilnica v Begunjah, ki so jo gestapovci spomladi 19*1. leta spremenili v zloglasno mučilnico. Grozote, ki jih jc nemški okupator počel v begunjski kaznilnici, gotovo ne bodo nikoli pozabljene. Posebno tisti, ki ko jih sami doživljali, se bodo vedno spominjali kraja, kjer so nacistični zločinci poteptali njihovo človeško dostojanstvo. Vse Begunje, čeprav žive novo, polno življenje, so živ froo-min na strašne medvojne dni. Begunje so in bodo ostale sinonim za vse nečloveško, za trpljenje, ponižanje in smrt. V zadnjem krilu nekdanjih za- porov so že pred dvema letoma uredili muzej. Ze pred tem je mnogo ljudi obiskovalo skupno grobišče talcev na graščinskem vrtu in grobišče v Dragi. Odkar je <>dprt muzej, se je štev»lo obiskovalcev še povečalo. V tem času obišče muzej tudi do 150 ljudi na dan. To samo pove, da noši ljudje ne morejo in nočejo pozabiti v.so«a tistega, kar se je tod dogajalo. Zato Tudi ni slučaj, da se je prav v pripravah na proslavo 20. obletnice ljudske revolucije Triglav MLD SNEMANJEM V BEGUNJAH RAZPIS za sprejem dijakov v Tehniško strojno In elektro šalo v Kranju v šolskem letu 1961-92 V centru za izobraževanje kadrov strojne in elektro stroke v Kranju, Cankarjeva ulica 2, se s šolskim letom 1961/62 odpreta oddelka za izobrazbo tehnikov strojne in elektro-tehniške stroke. V šolo se bodo lahko vpisali absolventi industrijskih in vajenskih šol kovinarske in elektro-tehniške stroke, ki niso presegli dvajsetega starostnega leta. Pouk na šob traja 5 semestrov (dve leti in pol). Lastnoročno napisano prošnjo, kolekovano z 50 din državne takse, jc vložiti najkasneje do 20. junija t. 1. na ravnateljstvo šolskega centra za izobraževanje kadrov strojne in elektro stroke v Kranju. Prošnji jc treba priložiti: 1. Izpisek iz rojstne matične knjige 2. Spričevalo o končnem izpitu (učenci industrijskih šol spričevalo o doseženi kvalifikaciji) 3. Zdravniško spričevalo Sprejemni izpiti iz matematike, tujega jezika Jn tehnologije bodo po 20. juniju t. 1. po razporedu ,ki ga bo na razglasni deski v šolskem poslopju objavilo ravnateljstvo. RAVNATELJSTVO NOVICE s knjižne police 1 L OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ oddelek: Ljudska knjižnica je prejela v mesecu maju tele NOVE KNJIGE Hazard Paul, Evropska misel v XVIII. stoletju; Tomšič, Slovensko nemški slovar; Prispevki iz dohodka gospodarskih organizacij; Sredstva gospodarskih organizacij; Prispevki od prejemkov delavcev; Program go-■podarskega razvoja LRS 1981 do 1965; Zakon o delovnih razmerjih; Goričar Jože; Sociologija. Oris Marksistične splošne teorije o družbi; Sofckič— Petko-vič. Naš mladi državljan; Ule-pič L, Izdelujemo opremo sa športno potapljanje; PavSič— Bor-Vladimir, Kritika; Albreht Fran, Odsevi Časa; Zupančič Oton, Duma; Kranjec-Pajlin-Naci, Ker sem človek; Forstne-rič Frane, Zelena ječa: Bor Matej, Sračje sodišče; Meršak J. S.. Bajke iz Balalajke; Pilipič France, Pojoči konji, novele; Vidov i č Gabro, Kurir Mladen. Povest za mladino; Hari« Ivan, Diverzant; Terič Vojo, Sedem borcev, roman; Javoršek Jože, film iz Ljubljane odločil, da posname film o Begunjah In z njim ponovno obsodi okupatorjevo zločine v tem in neštetih drugih naših krajih. Ko smo prišli V Begunje, smo našli filmske ustvarjalce v veži muzeja talcev. Ze pred vhodom smo opazili nekaj delavcev, ki jih je zunanji videz izdajal, da Imajo opravka s filmom. Tu smo našli še režiserja Jožeta Pogačnika in scenarista, znanega slovenskega novinarja Bogdana Pogačnika. ~Snemanje kadra 42. Pozor, rc-flcklorii! Kamera!« — Mož za mizo, ki prodaja vstopnice za ogled muzeja talcev, se je moral kar brž vživeti v filmskega igralca. Čeprav je bilo treba le ponoviti delo, ki ga je vajen opravljati iz dneva v dan. se je bilo pred filmskimi kamerami kar težko znajti. — »Se enkrat! Ponavljamo!« Medtem smo sc zapletli v krajši pomenek s scenaristom, ki je Ves čas sledil poteku snemanja. Najprej smo se pozanimali za osn'hmo idejo filma. »-Ni dvoma, da bi želel s tem filmom obsoditi vse tisto nečloveško, kar se je v Begunjah dogajalo med okupacijo,« nam je odvrnil tovariš Pogačnik. »Rad pa bi to povedal na svojski način, ne da bi se vračal mzaj v tiste strašne čase. Zato film govori o danas-njih Begunjah, ki pa na vsakem Vfajhna nagrada za trud Velesovo Za zaključek letošnje gledališke sezone je vodstvo KUD minulo nedeljo organiziralo za svoje člane krajši izlet na Golo brdo v Slavkov dom pri Medvodah. Kljub slabemu vremenu so bili dobro razpoloženi in so bili z izletom — plačilom za niihov tnid med letom, ko so večer za večerom presedeli pri vajah, zelo zadovoljni. Sedaj že pripravljajo repertoar za prihodnjo sezono in upajo, da bodo lahko prvo predstavo Upfi-Borlli "—i kot v 1-*m. i a « i i 6 Jože Javoršek, ki ga pri na,« poznamo že po zanimivem esejističnem pisanju (Srečanja), je te dni izdal roman Obsedena tehtnica. Delo ja založila koprska Lipa. O V četrtek so na četrtem kongresu glasbenikov Jugoslavije podelili nagrade glasbenim umetnikom, ki so dosegli največ uspehov pri izvajanju del med zadnjim in sedanjim kongresom. Nagrajeni so bili: Oskar Danon, dirigent beograjske Opere, dr. Milan Horvat, dirigent zagrebške O^ore in Josip Gostič, tenorist zagrebške Opere. Skupino udeležencev kongresa je sprejel tudi predsednik Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine. Skupino glasbenih umetnikov Je vodil Samo Hubsd. 6 Pri Mladinski knjigi v Ljubljani Je izšla zanimiva knjiga — »Spomeniki naše revolucije-«. Knjigo so uredili: Ferdo Gestrin, Miro Luštek, dr. Metod Mikuz in Fdo Tumher, v počastitev 40. obletnice KPJ in 20-letnice ljudske revolucije, obsega pa tri sto strani in stane 980 dinarjev. f) Pretekli teden so na Koroškem odprli razstavo slovenskega slikarja Rika Debenjaka, včeraj pa razstavo reprezentativnega slovenskega slikarstva. Obe razstavi sodita v okvir kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Koroško. £ Pred kratkim je v knjižni zbirki Kiosk izšla knjiga Stnja obala. Delo je napisal pisatelj Gudmirndson in n«si podnaslov Roman z Islanda. Knjiga popisuje borbo za obstanek islandskih ribičev. Sinja obala je prav gotovo zanimivo in prijetno čtivo za vsakogar. £ Pretekli petek je bil v kranjskem klubu kulturnih delavcev literarni večer poljske lirike. Na večeru, ki mu Je prisostvovala le drobna peščica poslušalcev, je Lojze Krakar, pesnik in prevajalec, sRupaj z Maro Cernetovo recitiral nekatere stvaritve najbolj znanih polJBkih lirikov teg«, stoletja. Obsedena tehtnica, roman; Fal-loda Hana, Vsakdo umira sam, roman; Mihelič Mira, Mala čarovnica; Jurčič Jas., Klo- šterskl žoinir. Tihotapec; Jungk Robert, Svetleje od tisoč sonc. Usoda atomskih znanstvenikov; Svevo I tato. Zeno Corsini; Ma-tošec Milivoj. Po sledi ladijskega dnevnika; Pisma na moj naslov; Ldndgren A., Nevarno življenje Kalieja BIomquista: On-drejov L., Sonce nad gorami, I. del; Minkov S. Car Nespan-ko; Prežihov Varane, Prvi maj; Mikirž Metod, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, L knjiga; Trevelvan G. M., Zgodovina Anglije; Jeri Janko, Tržaško vpraAnJe po drugI svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja; Rijavec Leopold, Ljubljanske bolnišnice 1786-1960. koraku spominjajo na vse, kar se jc med revolucijo v njih dogajalo. Vse to bi rad povedal s filmskim jezikom. Zato se v njem vrstijo včasih že kar grozljivi kontrasti: sla po življenju in smrt, ponos in ponižanje, kar vse naj bi pomagalo gledalcem s stališča našega humanizma znova doživeli vso nehumanost nacist ičn; h zločinov. Spremnega besedila skoraj ne bo. Film bo skušal govoriti sam po sebi, s svojo zgodbo. Samo kot podtekst bo dogajanje na platnu spremljalo monotono branje tekstov z nemških plakatov o streljanju talcev.« Idejo za naslov filma je tovariš Pogačnik dobil v muzeju, ki je v prostorih, kjer so bile med vojno zloglasne celice. Na zid ene izmed teh celic je nekdo z nohti vdolLil besedo »KAKO TO BOLI«. Pozanimali 6mo se tudi za nekatere tehnične podatke o filmu. Film bo kratkometražen, vendar nekoliko daljši od običajnih tovrstnih filmov. Bo to barvni film. S snemanjem zunanjih posnetkov v Begunjah so pričeli 20. maja. V dobrem tednu so s snemanjem tudi zaključili, čeprav vreme ni bilo ravno tigodno. Sedaj morajo posneti še nekaj notranjih posnetkov v Ljubljani, tako da bo film predvidoma izdelan sredi julija. Slavnostna premiera filma bo ob 22. juliju — Dnevu vstaje. »Kako nam bo našo zamisel uspelo realizirati in če bodo s filmom gledalci zadovoljni, ne bi mogli reči že sedaj,« nam je odgovoril ob koncu tovariš Pogačnik. »Naš namen je prikazati slovenskemu filmskemu občinstvu del tistega, česar ne bi smeli nikoli pozabiti. Ce nam bo to uspelo, bo film dosegel svoj namen. Ob koncu pa bi se rad,« je dejal tovariš Pogačnik, »v imenu vse ekipe zahvalil vsem domačinom za njihovo sodelovanje pri snemanju filma.« Filmi, ki jih gledamo NEZVESTE - so se izneverile dokaj znanemu italijanskemu režiserju Monicelliu, čigar Veliko vojno smo pred nedavnim videli v Kranju. Naj bo tako ali tako - film. ki je podobno, kot odlični rellinijev film »Sladko živ-fe'enjc« in delo Menysa da la Praterllira »Velike družine« hotel spregovoriti o današnji zapadnjaški visoki družbi — samo hotel: zakaj vsa stvaritev je navkljub G ml Lollo-brigidi in Marini Vlady in produkciji Pont:—de Lauren-tis ostala zelo povprečna, skorajda skrajno konvencionalna reportaža, ki skuša pokazati vso nesmiselnost buržoaznega prava in življenja današnjega vrha italijanske visoke družbe. Monicelli je skrajno površno, včasih pa nemogoče patetično povedal svojo zgodbo, ki je konec koncev ob Izredno medlih kreacijah obeh že omenjenih igralk, ob nekaterih Izrazito izzvanih konfliktih ostala le prikupna vaba s svojimi živo-pisanimi plakati. KITAJSKI ZID - V Radovljici je bil v preteklih dneh na sporedu italijanski barvni dokumentarni film VKKajski zid« (La Muraglia Cinese). Film je mojstrovina — o njej so zapisali številni svetovni filmski strokovnjaki, da je podoba časa. dežele, ljudi in življenja. O kvaliteti filma pa govorita tudi nagradi na svetovnem festivalu v Bruslju in na festivalu v Berlinu. Ustvarjalci so pod Carlom Llzzanijem v filmu posredovali gledalcem resnično podobo današnje Kitajske (mimogrede je to film, ki ga je snemala prva filmska ekipa z zahoda v Ljudski republiki Kitajski). Vsekakor je »Kitaj- ski zid« zanimiva dokumentarna umetnina, ki si jo morate ogledati! Ustvarjalci so v desetih mesecih — kolikor je trajalo snemanje — posneli nad 60 kilometrov celuloidnega traku — in iz vsega tega potem s spretno montažo posredovali gledalcu tistih tri tisoč, kolikor jc potrebno za celovečerni film. PRFOKS - Redki so nemški filmi, ki po svoji tendenci in kreaciji preraščajo plot naivnih in sentimentalnih zgodb, ki so tako zelo značilne za povojno nemško in avstrijsko kinematografijo. S poslednjim filmom Prfoks, o katerem smo na kratko že pred časom poročali in je te dni na sporedu na Jesenicah, bi lahko dejali, da so ustvarjalci dokaj smelo segli v problematiko današnje zapadnjačke mladine; da pa so zaradi izrazite težnje — ugajati za vsako ceno, problem rešili preveč naivno, skorajda sentimentalno. Fflm pripoveduje o starem profesorju ta napol podivjanih študentih — halbstarkerjih. Film je slflca (sicer medla) brezperspektivnosti dana.sn.fe zapadne mladine, ki išče svojo mladost na cestah in v nočnih lokalih. Obenem je delo tudi obtožba — saj se za te mlade ljudi nihče ne zanima — tu so ljudje, ki Imajo dom, pa ga zaradi ritma sodobnega živ-' ljenja praktično nimajo; nihče jim ne ponudi roke, nihče se zanje ne zanima. Kljub pomanjkljivostim je film prijeten — prijeten še zlasti zaradi karakterne komike Heinza Ruhmanna, ki je za svojo kreacijo prejel predlanskim Lubifcschevo nagrado kot najboljši komik leta. P. B. Pri KUD »Straža« v Olševku Nič več dolgočasja VSAK VEČER SE ZBERE OB TELEVIZIJSKEM SPREJEMNIKU PRECEJ DOMAČINOV OLSEVEK — Klubsko življenje Imajo v Olševku pri kulturno umetniškem društvu »Straža« zelo razgibano. Skoda je le, da nimajo lastnih prostorov in se zato vse klubsko življenje odvija v šefti. Posebno ob nedeljah je tu zelo živahno. Iz ene učilnice se sliši glas magnetofona ter navodnila plesne učiteljice, iz druge pa vzkllkanje šolske mladine, ki si daje duška ob televizijskem sprejemniku in spontano spodbuja športnike pri njihovem izvajanju. Za šolo, na Igrišču, pa skačejo v višino in daljino, posebno pa se navdušujejo za nogomet. Pripravljajo se za tekmovanje v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije. Na telovndišču je živahno že od marca naprej, ko so nastopili toplejši dnevi. Ob teievteijskem sprejemniku pa se zbirajo odrasli in mladina od 8. marca (od Dneva Žena) dalje. Takrat se je ifčdtaiea napolnila. Žene so navdušeno sledile potovanju predsednika Tita po prijateljskih afriških deželah. Vsak dan pa se od 16. ure dalje zbirajo ob televizijskem sprejemniku pionirji, mladina, včasih tudi odras'i, da uživajo v pravljičnem svetu. Ni večera brez gledalcev. V velikem številu se zberejo takrat, kadar je na sporedu kakšna drama, ob četrtkovih ve- čerih pri mladinskih oddajah »Spoznavajmo svet in domovino^, mnogi pa stalno spremljajo E'chmannov proces. V Olševku pa ae že sedaj pripravljajo za organizacijo in sestavo programa za izobraževanje odraslih in mladine v letu 1961 /62. -čn 00 Zveze slepih v Kranju pripravlja akademijo in razstavo V počastitev 20-letnice vstaje priredi Zavod za slepo mladino v Ljubljani pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora Zveze slepih v Kranju AKADEMIJO. Na njej bodo nastopali slepi otroci — učenci obvezne osemletne šole. Akademija bo v ponedeljek, 5. junija ob 16. in 80. uri v Prešernovem gledališču. Program bo zelo bogat, saj bodo nastopili instrumentalni in vokalni ansambli, člani dramske- „Ukana" Tone Svetina z Bleda je že znan bralcem po nekaterih njegovih prispevkih. Zdaj pa končuje prvi del romana o Prešernovi brigadi in XXX. diviziji, v katerem prikazuje boje in življenje partizanov ter posamezne zaplete v tem dogajanju. Delovni naslov tega romana Je »Ukana«, kot je ondan povedal sam avtor. Celotno delo bo razdeljeno v tri zvezke. Prvi zvezek, ki ga sedaj dokončno korigira, obsega okrog 400 tipkanih strani. Prav tolikšen obseg predvideva tudi za druga dva dela knjige. V prvem delu opisuje življenje borcev v tej enoti od njene ustanovitve do aprila 1944. leta. Drugi del bo zajemal velike boje v Črnem vrhu, skrb za ranjenec, napad na Baško grapo, napad na belogardisti'no postojanko na Turjaku In podobno. Zadnji, tretji del, pa bo opisoval končno zmagoslavno ofenzivo naših enot ter zadnji pohod na Trst. Kot pravi avtor, so v tej knjigi prikazani dogodki skozi Življenjska in resnična doživetja samih ljudi, ki jih prikazuje v originalni podobi z vsemi človeškimi in življenjskimi nagnjenji, z ramimi nazori in pogledi na svet. Vzporedno z življenjem v partizani!! Svetina opisuje tudi razpoloženje v vrstah nemške vojake. Rtničnc dogodke je večinoma prikaza! skazi nemškega oficirja Wolfa. Ta je cinik, egoist, toda poln ambicije. Oa celo obsoja posamezne stvari. vendar za njegovo osebno uveljavljanje in napredovanje vestno izpolnjuje sprejete ukaze. Gradivo je Svetina zbiral in urejeval skoraj 10 let. Precej se je poshržil zbranih arhivov, veliko pa si je pomagal z razgovori z borci in prebivalci na tem sektorju IX. korpusa, kjer se stvar dogaja. ga krožka, folklorne skupine, telovadci in taborniki. Istega dne organizacija Zveze slepih v Kranju organizira razstavo o delu in življenju slepih. Razstavljeni material bo v izložbenih oknih stavbe ObLO na Titovem trgu. Še več podobnih prireditev Člani amaterskega umetniškega društva »Jaka Rabič« na Dovjem so minulo nedeljo dvakrat uprizorili Marjana Marinca komedijo v treh dejanjih -Ad aeta*. Delo ja zrežiral Marijan Fuohs in so ga številni gledalci zelo lepo sprejeli. Nastopajoče so vsakokrat, nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Prebivalci Dovjega in Mojstrane so izrazili željo, da bi bilo v prihodnje čim več podobnih prireditev. tmirmiMiMli i nm m*»; i n - nn n "tt m hi t t : i; t n > t imm it n i > m i tn! nt: smun i 11 nfntHfiMHimut i um munuituu nn mi' miuhuim n m ni imn ŠOLA ZA BOLNIČARJE NA GOLNIKU razpisuje na podlagi sklepa šolskega odbora in Odloka o načinu izvedbe in o pogojih razpisa za vpis v strokovne šole (Uradni list LRS, št. 13/1960) vpis v enoletno šolo za bolničarje v šolskem letu 1961/62. V šolo bo sprejetih 32 učencev. Pogoji za sprejem so: dokončana osemletka, starost od izpolnjenih 17 do 24 let, duševno in telesno zdravje in opravljen sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. Zdravstveno stanje se bo preverilo na zdravniškem pregledu, ki ga bo organiziralo vodstvo šole. Kandidati naj vložijo s 50 din kolkovano prošnjo za sprejem do 22. junija 1981. Prošnji naj prilože s tridesetimi dinarji kolkovane priloge: 1. rojstni list,; 2. ščilsko forićcvalo; 3. zdravniško spričevalo; 4. življenjcp'.-:; 5. mnenje službenega starešine, če Je bil kandidat v skidSbl; 6. potrdilo o vzdrževanju (štipendiranju) v času šolanja. Kandidati, ki jih priporoča za vpis Zveze borcev, socialno varstvo, družbene ali strok, organizacije, prilože potrdilo organizacije. Sprejemni izpit bo za vse kandidate, ki izpolnjujejo v razpisu navedene pogoje 28. in 29. junija 1961 ob 8. uri. Za sprejemni izpit šola ne bo pošiljala pusebnh pozivov. Sola ima dijaški dom za žensko mladino. Mesečna oskrbnina bo anašala okoli 5500 dio. STRAN RADIO ZANIMIVOSTI SOBOTA, dne 3. junija 1961 Mednarodni kongres za družbeno obrambo, ki je bil te dni v Beogradu in na katerem so sodelovali delegati 22 držav — znani pravniki, psihologi in kriminologi — je sprejel vrsto važnih sklepov, ki jih ocenjujejo kot zelo pomembne. Strokovnjaki iz dežel z različno družbeno ureditvijo in zakonodajo so se sporazumeli, da mlajšim polnoletnikom. storilcem kaznivih dejanj (med 18. in 25. letom), ki so bili do sedaj popolnoma izenačini z odraslimi, nudijo posebno vzgojno pomoč, ne pa ri-gorozno kazen. Strokovnjaki, ki so sodelovali v razpravi, so naštevali številne podatke o vzrokih mladinskega Kriminala. TATOVI KOLES V Franciji 80% mladoIefnih storilcev kaznivih dejanj nikoli ne postane dTužben problem. Samo 20 odsFotkov kaznovanih mladoletnikov postanejo v poznejših letih hudodelci. Tatvine so najpogostejši prestopek mladih, da bi se tako maščevali nad tistim, ki so jim zoprni. V zadnjem času je vse več tatvin avtomobilov. Ta vrsta zabave postaja vse bolj nevarna — kar dokazujejo številke prometnih nesreč. Umore zagrešijo mladoletniki le izjemno zaradi nesrečnega slučaja ali nepazljivosti. — Mladina, ki predstavlja »-družbeno zlo« se v razvitih zahodnih državah zbira pod plaščem »-huliganstva«, ker se tako v 6kupinah počutijo močnejši. UMORI V RIMU V Italiji hitra industrializacija privablja kmečko mladino, ki se v mestih brez nadzorstva staršev izpridi. To je značilno predvsem za Severno Italijo, kjer imamo veliko sezonske delovne sile z Juga. V zadnjih letih so kazniva dejanja mlajših polnoletnikov vse. težja. Samo na področju mesta Rima smo imeli lansko leto 5 umorov in 7 poskusov umorov, ki so jih zakrivili mladi ljudje. Mladi polno-letniki so napravili 70 odstotkov Vseh naeilik Opažajo, da se v tridesetih letih ti ljudje umirijo in uravnotežijo. Večina storilcev raznih zločinov izhaja iz nestabilnih družin. Mladoletniki pa ne predstavljajo večjega zla. Družinske vezi so v Italiji še zelo močne in majhno je število zapuščene mladine. Zanimivo je dejstvo, da lahko samo 10 odstotkov storilcev kaznivih dejanj zasledimo med žensko mladino, j V Rimu mladi dnevno ukradejo do 50 tujih avtomobilov in jih po vožnji pustijo v drugih predelih mesta. UNIVERZA ZA STARŠE Na Poljskem mladina ne dela večjih prekrškov. V mlajših letih so pogoste manjše tatvine. Težje kazenske prestopke napravijo mladi ljudje v šestnajstem in sedemnajstem letu. % Strokovnjaki so na Poljskem razdelili družine, iz katerih prihajajo storilci v dve skupini. V prvo skupino prištevajo demoralizirane družine (v katerih vlada razdor in pijančevanje) in takšne, kjer jc prišlo do razveze zakonske zveze. V drugi skupini so družine z objektivno dobrimi pogoji za razvoj. Na splošno pa zakoni, ki so oili lahkomiselno sklenjeni, predstavljajo velik družbeni problem. Med storilci kaznivih dejanj eo fantje v veliki večini. Dekleta, ki sc bavijo s prostitucijo, pa ne odgovarjajo pred zakonom. V DEŽELI JUTRA Na Japonskem oblike mladinskega kriminala naraščajo. Število ljudi je v zadnjih letih dvakratno naraslo. Vzroki so bili v začetku posledice vojno, slabe ekonomske razmere in nerešen stanovanjski problem v mestih, ki se naglo širijo. Danes se v zboljšanih živ- ljenjskih razmerah na Japonskem javljajo nove oblike kriminala. — Mladi ljudje so organizirani v bandah. ki jim stojijo na čelu navadno najspretnejši, najbogatejši in najinteligentnejši fantje. Najbolj pogosto kradejo in povzročajo druga nasilja, v zadnjem času pa je precej tudi že umorov. Tako je znan umor sedemnajstletnega fanta, ki ga je napravil nad znanim političarjem Asanumom. rMV9Tj»*n K'77 Antika V zadnjih letih število kaznivih dciFmi,.ki jih zagreše mladoletniki, v ZDA hitro raste. Od vseh tatvin avtomobilov jih izvrše dve tretjini mladoletniki. Mladi so povzročitelji polovico vseh tatvin in vlomov. Skupina mladoletnikov tega ne dela iz kori stol; ubj a, ampak zgo! zaradi zabave. Petina kaznivih dejanj, ki jih zagreše mladoletniki, odoadc na dekleta. Za preprečevanje mladinskega kriminala poznajo v Ameriki dvojne mere: preventivne in vzgojni postopek. Preventivne mere obsegajo neposredno delo z mladino, nadzorstvo nad raznimi vrstami športa in zabave. V vzgojnem postopku pa so važne: tehnika diagnoze, psihološki testi in razgovori 6 psihiatri. Sodobno — Zagorčevi v četrtem nadstropju se pritožujejo, ker streha pušča dež. Vprašujejo, koliko časa bo to še trajalo. Kako naj jaz vem vse to? — Jaz sem predsednik hišnega sveta in ne vremenoslovcc! Kranj v ssevilkah Cc pogledamo razvoj našega mesta v zadnjih petdesetih letih vidimo, da se je prebivalstvo pomnožilo za štirikrat. Leta 1910 je imel Kranj 5.453 prebivalcev. Naslednje štetje je bilo v stari Jugoslaviji leta 1931. Takrat je po uradnih podatkih imel Kranj 8.?0s prebivalcev. V povojnem času so bila tri ljudska štetja. Leta 1948 jc imel Kranj 15.981 / prebivalcev, leta 1953 17.827 prebivalcev, po zadnjem Ijud-(i skem štetju, ki je bilo v aprilu letošnjega leta pa ima Kranj že 21.355 prebivalcev. Pri podatkih so računana samo mesta kot naselja v obsegu, kakor ga imajo danes. Drugo največje me.s'o na Gorenjskem so Jesenice, ki imajo po zadnjem štetju 15.G37 prebivalcev. Leta 1910 so imele 6.941 prebivalcev. V zadnjih petdesetih letih sc je torej število prebivalcev na Jesenicah nekaj več kot podvojilo. ^Na lestvici največjih slovenskih mest zavzema Kranj tretje mesto. Jesenice pa so prišle na šesto mesto. Vrstni re«£ največjih slovenskih mest je naslednji: Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Trbovlje, Jesenice, Koper, Izola, Ptuj in Novo mesto. e z napel Največji prirastek prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju zaznamujejo tiste občine, kjer se je hitreje razvijala industrijska in rudarska dejavnost. Tako je v zadnjih osmih letih najbolj naraslo število prebivalstva v občini Šoštanj (z Velenjem) in sicer za 27 odstotkov, nadalje v občini Piran za 21,4 odstotka, Izola za 20,3 odstotka, RADOVLJICA za 16,8, Medvode za 16,3, Ravne za 15,5, KRANJ za 14,1, Kočevje za 13,8, Domžale Občudovalci Sopbijc Lorcn občudujejo tisto, kar je pod klobukom, igralka pa občuduje klobuke in vse tisto, kar je na klobukih. Zlobni jeziki pravijo, da ima igralka prav toliko klobukov kot ima leto dni. Torej vsak dan pod drugim klobukom. za 13,6, Koper za 12,9, Celje za 12,2, JESENICE za 11 odstotkov itd. Seveda pa imamo hkrati vrsto občin, ki izkazujejo zaradi številnih odselitev, zmanjšanje števila prebivalcev. Tako občina Hrpelje za 12 odstotkov, Metlika za 7,9 odstotka, Ilirska Bistrica 7,8, Koi^arid za 7,7, Trebnje za 7,3, Len d crva za 6,7, Črnomelj za 6 odstotkov, Petrovci — Šalovci za 6, Bovec za 5,8 odstotka, Šmarje za 5,6 itd. Gre za občine s pretežno kmečkim prebivalstvom in s slabo razvito nekmetijsko delavnostjo. Izmed okrajev dokazujeta okraja Novo mesto DRAGOCENA IGRAČKA Ameriški strokovnjaki za raketno tehniko so izračunali, da je uspešen polet Allana Sheparda stal državno blagajno 400,000.000 dolarjev. To pomeni, da jc bil vsak državljan Združenih držav za ta petnajst minut trajajoč polet prikrajšan za 2 dolarja in 25 centov. Preračunano v nas denar je to 1687 dinarjev na državljana. Japonke in enakopravnost Japonke se od leta 1946. vedno Bolj vključujejo v javno življenje. Voliti smejo z 20 leti, smejo tudi dedovati in upravljati premoženje. Za delo dobijo enako plačilo kot moški in danes jih dela zunaj nekako 40 procentov. Nerešeno pa, je še vprašanje družinskega življenja in ženinega položaja v hiši, posebno na podeželju. Ministrstvo za delo ima poseben oddelek za žensko delo, razen tega pa obstaja še samostojen urad za ženske in mladoletne; na četu obeh ustanov so ženske. in Murska Sobota zmanjšanje 3,5 odstotka oziroma za 4,2 odstotka. V teh dveh okrajih imajo vse občine sedaj manj prebivalstva kakor pred osmimi leti. Plošče po željan Janez, Peter, Marija, Janko, Ferde, Anica, Drago si želijo, da bi enkrat zaigrali eno, ki je že zadnje tri dni nismo slišali. ftrez besed RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6„ 7., 10., 13., 15., 22., 23.. 24. in radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6., 7„ 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 4. junija 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Holandska vojaška godba igra mednarodne koračnice 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.50 Matineja zr zabavo 9.40 šopek samospevov in klavirskih skladb 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Lepe melodije 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Orkester Alfred Scholz 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Arije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tc.