Oktober 1996 leto 3/številka 34, cena 80 SIT splošna banka koper PREDPREMIERA FITNESSA 97 Junija prihodnje leto bo v portoroški Marini 3- dnevna športno- rekreacijska prireditev Fitfest '97. Osnovne zamisli o tem nedvomno zanimivem dogodku za turizem, so organizatorji predstavili na tiskovni konferenci (4. 10.) v Avditoriju. Zvečer je bil v glavni dvorani nastop šampionov Fitnessa, Bodybuilderjev in raznih športno-rekreacijskih skupin. Vsi so navdušili občinstvo. Pokroviteljstvo je prevzelo TP Portorož pod novo blagovno znamko Metropol Resort & Casino' Portorož. Na tiskovni konferenci so bili Enes Lojo, Vojko Starovič, Ivan Silič, Duško Madžarevič, evropski prvak v bodibildingu in Duško in Gabriele Brustenghi, vodja mednarodnega programa, (nadaljevanje na 6. strani) USPESEN ZAKLJUČEK PIRANSKEGA TABORA Na zaključni predstavi šol- udeleženk 3. mednarodnega izobraževalno- raziskovalnega tabora v Piranu, ki je bila y soboto, 5. oktobra v portoroškem Avditoriju, so nastopili tudi učenci iz svobodnega Sarajeva. Sprejem pri podžupanu, poslanica Milanu Kučanu in generalnemu direktorju Unesca. Letošnjega 3. tabora mladih v Piranu, ki deluje pod okriljem Unesca in je bil ocenjen kot svetovni model dobrega sodelovanja med šolami ter njihovimi okolji, so se udeležili učenci in njihovi učitelji petnejstih (od 16) osnovnih šol iz Slovenije, Norveške, Hrvaške, Avstrije, Italije, Sarajeva in Ukraine. (Nadaljevanje na 3. strani) Garažo bodo odprli v začetku decembra Prvo večjo garažo v piranski občini bodo, kot nam je povedal Vojko Starovič, direktor delniške družbe Metropol hoteli Portorož, odprli prve dni decembra. Naložba, vredna milijardo tolarjev, bo tako že kmalu začela vračati vloženi denar. Vodstvo Metropol hotelov je že dvakrat zapored prosilo Občinski svet za "odpustke" pri plačilu koli 200 milijonov tolarjev komunalnega prispevka. . v . Velika naložba lahko tudi resno zamaje že tako slab finančni položaj podjetja, tudi zaradi letošnje, ne tako bleščeče turistične sezone. Nova garažna hiša bo vsekakor bo dobrodošla v glavni poletni turistični sezoni, ko v Portorožu primanjkuje parkirnih prostorov. V garaži bo pleg 415 parkirnih mest tudi nekaj poslovnih prostorov. OŠ ŠMIHt S*111*«* totsri/ I VKIU/O it Oftitu ’ Pl [MU f wgaiua SLOVCUI7A AOVnA KAKO BREZPLAČNO PARKIRATI!!! Našim cenjenim strankam se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. Zato pustite svoj avto na urejenih in varovanih parkiriščih. Pred nakupom novih očal pridite po nasvet ker za vaše oči ■ fotooptika RIO poskrbi. FOTOOPTIKA RIO Izola Urnik 9-12 /17-20 sobota 9-12 Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403 j MLINOTEST PEKARNA Koper d.o.o. Pobeška 15, 66000 Koper Tel.: 066/31-303 Fax: 066131-303 15. oktober praznik Občine Piran Osrednja kulturna prireditev ob občinskem prazniku pod pokroviteljstvom Občine Piran bo v torek, 15. 10. 1996 ob 12.00 s sprejemom, ki j>a v občinski mestni hiši pripravljata Zupan in predsednica Občinskega sveta, ob 20.30 uri pa bo v portoroškem Avditoriju multimedijski projekt TERRA MVSTICA CARSICA . Vstop prost. Po nakupih v diskont Petra vas že vodi cesta brez hitrostnih ovir Odprto tudi ob nedeljah in praznikih KUPON DISKONT PETRA Lucija 4 % popust če boste ob nakupu priložili ta kupon Čestitamo ob prazniku občine Piran Ob prazniku Občine Piran, 15. oktobru, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter jim želimo prijetno praznovanje. In occasione della Pesta del Comune di Pirano, 15 ottobre, formuliamo a tutta la cittadinanza le nostre sincere felicitazioni con 1'augurio di trascorrere piacevolmente la festivita'. Predsednica Občinskega sveta II Presidente del Consiglio comunale dr. Milena Oblak - Juh Zupan II sindaco Franko Fičur Cesitamo ob piranskem občinskem prazniku Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 75 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 70 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERIALA IN OPREME ovenita Prebivalci Slovenije smo lani glede na statistične pokazatelje živeli varneje. Varnost je dobrina, potreba in vrednota, Katere pomen narašča skupaj s človekovimi pravicami in svoboščinami. Kako varno smo živeli lani, kakšne so pri tem naloge slovenske policije, so na tiskovni konferenci (27. 9.. '96) v prostorih koprske UNZ, govorili Andrej Ster, minister za notranje zadeve, Borut Likar, sekretar za javno varnost in Emil Čebokli, načelnik UNZ Koper. Minister Andrej Šter je v okviru svojih rednih planiranih aktivnosti omenjeni dan delovno preživel na UNZ Koper, kjer se je udeležil sestanka strokovnega sveta načelnika UNZ Koper, srečal se je s policisti, ki se aktivno vključujejo v projekt policije na lokalni ravni, obiskal pa je tudi policijsko postajo v Sežani. Policija je v prizadevanjih za zagotavljanje varnostnih razmer v Sloveniji sprejela niz ukrepov in strategijo, ki vodi k uspehu. Varnostne razmere v državi pa se lahko, kot je dejal minister Šter, tržijo kot primerjalna prednost naše turistične ponudbe. Pri Ministrstvu za notranje zadeve so letos izšle številne publikacije z nasveti državljanom in tujim turistom, prvič so izdali tudi zloženko za navtične turiste in za kopalce. Precej zanimivih podatkov najdemo tudi v zloženki z naslovom: Kako varno smo živeli lani? Policisti in kriminalisti so na začetku letošnje sezone obiskali različne ustanove in jih opozorili na samozaščitne ukrepe. Učinkovit način nadzora so na območju koprske UNZ izvajale okrepljene mobilne kriminalistične skupine v katere so bili vključeni kriminalisti tudi iz drugih uprav za notranje zadeve. Ugotavljajo, da so bile varnostne razmere na področju javnega reda in miru ugodne, saj statistični podatki kažejo, da je bilo obravnavanih 16% manj kršitev javnega reda m miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja in prav toliko (17%) manj kršiteljev. Razveseljivo je, da se je v letošnji turistični sezoni najbolj zmanjšalo število prekrškov zoper javni red in mir in nasilje pri mladih. Pri tem veljajo zlasti ugodne ocene za piransko občino, je rekel Emil Čebokli. V primerjavi z lansko turistično sezono seje število prometnih nesreč zmanjšalo za 10, 5%, manj je bilo poškodovanih, žal pa se število smrtnih žrtev v času junij - avgust, ni bistveno zmanšalo (lani 120, letos 118). Črni junij Zlasti črn je bil letošnji junij, ko je na slovenskih cestah umrlo 56 ljudi. Letos je bilo manj prometnih nesreč z udeležbo tujcev. Lani 235, letos 193. Dobra polovica manj tujcev je bila hudo poškodovanih. Lani 101, letos 52. Na slovenskih cestah je v turistični sezoni junij- avgust '96 umrlo 12 tujcev (lani 15). Meja ■ in morje naše varovano Mejne prehode za mednarodni in obmejni promet je lani prestopilo 188 milijonov potnikov in kar 55 milijonov vozil. Pri varovanju državne meje ni bilo izstopajočih pojavov. Mejo je ilegalno prestopilo 4.175 tujcev, med katerimi so prevladovali državljani Hrvaške, BiH ter Rumunije. Pri mejni kontroli so policisti v 201 primeru odkrili mamila. Največ oseb zaradi vnosa ali iznosa mami! so obravnavali na meji s Hrvaško -149. V času turistične sezone, predvsem ob vikendih, se na našem morju hkrati nahaja tudi po 700 plovil. Na tiskovni konferenci je tekla beseda tudi o varovanju naše meje na morju, ki še ni določena, zato je tudi težko govoriti o tako imenovanih mejnih incidentih. "Na dolgu slovenske politike je, da skupaj s Hrvati določimo celotno mejno črto in njen status. Z določitvijo meje s Hrvaško se bo moralo tudi kaj spremeniti, določiti obliko kontrole in podobno'1, je dejal minister Ster. Slovenska pomorsKa policija nadzira celoten Piranski zaliv do Savudrije, oz. velja območje kontrole na morju kot je bilo na dan 25. 6.1991. Takrat je namreč policija v celoti nadzirala Piranski zaliv. . Med vladama Hrvaške in Slovenije velja dogovor o posebnem pomorskem režimu v času turistične sezone od 1.6. do 1.10., verjetno iz razlogov, da turisti (plavalci) meje sploh ne bi zaznali. Obe policije, tako hrvaška kot slovenska, se izogibata incidentom na morju, kar pa ne pomeni, da jih ni. Po osamosvojitvi jih je bilo že 30!. Letos samo dva. Bati se je, da dokler ne do razmejitvene črte v tem predelu, lahko prihaja do dogodkov, ki so moteči, so dejali na tiskovni konferenci. Postaja pomorske policije v Kopru varuje 34 km mejne črte na morju z Republiko Italijo in 24 km mejne črte z Republiko Hrvaško, pokriva 300 m2 teritorialnega morja in okoli 43 km Slovenske Obale. V času turistične sezone je pomorska policija obravnavala 2 primera ilegalnega prehoda državne meje na morju v zvezi z ilegalnim prevažanjem školjk iz Hrvaške v Slovenijo v Piranskem zalivu. Prišlo je do mejnega incidenta, ko je patruljni čoln hrvaške policije zajel slovenskega ribiča, ki je opravljal ribolov izven Savudrije v območju kontrole slovenske policije. Pomorske policija je s patruljno ladjo P- 111 opravila 4 reševanja na morju, v katerih je pomagala 18 ljudem. Sodelovala ie tudi pri iskanju izginulega avstrijskega potapljača, s posebno elekronsko napravo na ladji, pa so pomagali iskati tudi morskega psa. Letos 64 napadov na policiste Ljudstvu prijazna policija jo včasih tudi skupi. Letos je bilo že 64 napadov na policiste, vendar je to kar za polovico manj kot v lanskem letu. To mnogi spregledajo. Iz posebne publikacije Kako varno smo živeli lani?, povzemamo nekaj podatkov. Poslanstvo slovenske policije Policija zagotavlja vsem prebivalcem Slovenije visok varnostni standard. Svoje delo prilagaja dolgoročnim trendom na področju javne varnosti in aktualnim razmeram ter uveljavlja visoke varnostne standarde in etične zahteve, pri tem pa upošteva tudi družbene in pravne spremembe. Policija v številkah Število policistov: 5173 uniformiranih policistov in 661 kriminalistov Število prebivalcev na policista: 341 Število službenih avtomobilov: 1762 Število motorjev: 478 Število helikopterjev: 5 Število plovil: 13 Število policijskih psov: 90 Število konjev: 22 Policijske postaje: 66 Policijski oddelki: 12 Postaje mejne policije: 23 Postaje prometne policije: 11 Policijski postaji vodnikov službenih psov: 2 Postaja konjeniške policije: 1 Letalska policijska enota: 1 Postaja pomorske policije: 1 Policijske pisarne: 51 Na intervencijsko številko 92 so v letu 1995 operativno - komunkacijski centri po upravah za notranje zadeve sprejeli 665 000 telefonskih klicev. Šestina klicev je zahtevala ukrepanje policije. Kriminal Lani je bilo v Republiki Sloveniji za 12,5% manj kaznivih dejanj, preiskanost pa se je izboljšala za 2,9% in je bila v zadnjih petih letih s 60,4% najvišja. Povečalo se je število umorov, ropov in roparskih tatvin, izsiljevanj, ilegalnih prehodov državne meje, tatvin avtomobilov, kaznivih dejanj, povezanih z mamili in orožjem, ter gospodarskih deliktov. S kaznivimi dejanji so storilci povzročili za 13,5 miljarde tolarjev škode. Na 10 000 prebivalcev je bilo 193 (leto poprej 221) Kaznivih dejanj. Policisti in kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja državnim tožilcem ovadili več kot 29 tisoč osumljencev. Vsak peti je bil mladoleten. Lani je bilo na 10.000 prebivalcev 49,5 vlomov v stanovanjske objekte, šole, denarne ustanove, pošte. Največ vlomov je bilo na območju ljubljanske, mariborske in koprske uprave za notranje zadeve.. Vlomilci se pri svojih dejanjih usmerjajo predvsem v nezavarovane objekte, trgovine, gostinske lokale in menjalnice. Poraslo je število roparskih tatvin ter izsiljevanj, predvsem v urbanih središčih. Žrtve so pogosto tudi starejše osebe, ki jih roparji "obiščejo" tudi na domu. Nismo imuni tudi na spolne delikte. Na 10.000 prebivalcev je bilo lani 12,1 krvnih in spolnih deliktov. Mladoletniško izsiljevanje se je s šolskih hodnikov in dvorišč preselilo na ulice Nasilje vse bolj postaja način reševanja konfliktov, zato ne preseneča porast števila umorov in povzročitev telesne poškodbe. Med spolnimi delikti so prevladovali spolni napadi na otroke in posilstva, vedno več pa je tudi spolnega nasilja na delovnem mestu. Gospodarski delikti Med gospodarskimi delikti je bilo največ ponarejanj in uničenj poslovnih listin, sledile so poneverbe, zlorabe kartic in izdaje nekritih čekov. Policija je zabeležila tudi 11 kaznivih dejanj nudodelskega združevanja na področju gospodarske kriminalitete. Nesreče na cestah, smučiščih, v gorah, utopitve Na slovenskih cestah je lani umrlo 415 ljudi oz. 207 na milijon prebivalcev. Življenje je izgubilo tudi 14 otrok in 14 mladostnikov, hudo telesno poškodovalo pa se je 179 otrok in 306 mladostnikov. Kar štiri petine prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne hitrosti, vsaka peta pa zaradi izsiljevanja prednosti, vsaka šesta zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje. Zaradi neprimerne hitrosti je lani na slovenskih cestah umrlo 166, zaradi nepravilne smeri vožnje pa 124 oseb, Alkohol krivec za vsako sedmo prometno nesrečo Alkohol je bil prisoten v vsaki sedmi prometni nesreči in v vsaki tretji prometni nesreči, ki je zahtevala smrtne žrtve. Na tako imenovanih polovičnih avtocestah je lani umrlo 38 oseb, najvišji krvni davek, 10 življenj, je zahtevala Slovenika.Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami se zgodi ob koncu tedna med 17. in 20. uro. Lani so policisti skupaj z gorsko reševalno službo sodelovali pri 71 organiziranih reševalnih akcijah in pri 11 iskanih oseb, ki so se izgubile v gorah. V gorah je umrlo 8 oseb. Neizkušenost in precenjevanje lastnih sposobnosti je bil tudi najpogostejši vzrok 436 nesreč na smučiščih. Policija je zabeležila 53 utopitev, največ na ljubljanskem in mariborskem območju. Usodne so bile predvsem reke in potoki. O utopitvah v morju ne poročajo. Mamila in orožje Lani je v Sloveniji zaradi prevelikega odmerka heroina umrlo 12 oseb (predlani 5). Naše tržišče je z mamili dobro založeno, o čemer pričajo tudi lanski podatki o zaseženi količini mamil: 18 Kilogramov heroina, 30 kilogramov marihuane, 3,2 kg kokaina, 2,5 kg hašiša in več kot dva tisoč tablet ecstasy, Predvsem po slednjih je med mladimi vse večje povpraševanje. Lani se je povečalo število Kaznivih dejanj in prekrškov, povezanin z orožjem. Največ "orožarskih poslov" so odkrili na območju mariborske in novomeške uprave za notranje zadeve. Policisti so našli (lastnik ni bil znan), zasegli ali odvzeli 370.259 kosov streliva, 849 kosov vojaškega orožja, 362 ročnih bomb in druga eksplozivna telesa, športno, vojaško in hladno orožje. Preprečevanje kriminala in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj Policisti in kriminalisti so na začetku sezone obiskali različne ustanove in jih opozorili na samozaščitne ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju možnosti nekaterih vrst kriminala (npr. ropi v menjalnicah - v tromesečju od junija do avgusta je bil izvršen en rop menjalnice). Učinkovit način nadzora so na območju UNZ Koper izvajale okrepljene mobilne kriminalistične skupine, v katere so bili vključeni kriminalisti iz drugih uprav za notranje zadeve, ki so se menjavali. Taka kombinirana skupina lahko uspešno preventivno in po potrebi represivno deluje, ker jo odlikuje visoka mobilnost, nepoznanost v okolju, poznavanje večje kriminalne populacije itd. Gre za način dela, ki ga bomo razvijali tudi v prihodnje pri izvajanju zased s ciljem prijetja storilcev, za zavarovanje večjih prireditev ipd. Letošnje zmagovalke Letošnje zmagovalke tekmovanja v urejenosti so: * Policijska postaja Trebnje (med zgrajenimi pred letom 1985); * Postaja prometne policije Nova Gorica (med zgrajenimi po letu 1985); * Policijska postaja Koper (med postajami, ki delijo prostore z drugimi uporabniki). Na sliki: Minister za notranje zadeve Andrej Šter s sodelavci na tiskovni konferenci v Kopru. FOTO: EK- INFORMA USPESEN ZAKLJUČEK PIRANSKEGA TABORA (Nadaljevanje s 1. strani) Tabor je potekal pod okriljem praznika Občine Piran, celotedenska aktvivnost mladih udeležencev pa je bila razdeljena na intenzivnejši strokovni del in predstavitveni del. Delavnice Tabora: Naše domačije (osebnost kraja), kulturna dediščina (domače obrti), ekologija voda in ozračja, skorja našega planeta (reliefi domačih okolij), mir in prijateljstvo, partnerstvo-Unesco klubi šol, likovna, glasbena in športna dejavnost. V Piran so prišli učenci OŠ Fjell School Dramen, OŠ Tin Uljevič Osijek, Hauptschule 1 Ferlach - Borovlje, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Šmihel, Novo Mesto, OŠ Apače, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 1. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ Ledina Ljubljana, SE Vicenzo de Castro Piran- Pirano, OŠ Kender Kulenovič Sarajevo, Ploshcha Polsky Rynok, Ukraina, OŠ Bratov Polančičev iz Maribora in OŠ Cirila Kosmača Piran. Mladi spoznavajo novo okolje, vrednote miru, strpnosti, medsebojnega sodelovanja, hkati pa se tudi stokovno izobražujejo, saj pripravijo tudi kakšno razstavo. Letošnji častni gost tabora mladih v Piranu je bil boroveljski župan Helmut Krainer, ki ga je skupaj z ravnateljico Hauptschule 1 Ferlach (Borovlje) Evo Rausch in učiteljico Tatjano Pavčič- Kupper ter predstavnicami OŠ Cirila Kosmača Piran , v občinski palači sprejel podžupan Vladimir Knez. Med 3700 Unescovimi šolami je le 12 šol, ki so bile doslej izbrane kot šole dobrega sodelovanja. Med njimi je tudi OŠ Cirila Kosmača, ki je nosilka tovrstnih uspešnih srečanj. Mladi so na Tartinijevem trgu pripravili miting miru, in zares odlično zaključno predstavo v Avditoriju, ki so se je razveselili poleg staršev tudi Zofka Klemen Krek z Urada slovenske nacionalne koimisije za Unesco iz Ljubljane, Župan Občine Piran Franko Fičur, Tone Pratljič, dr. Milena Oblak -Juh in drugi. Župan je v kratkem pozdravnem nagovoru čestital vsem učencem in še zlasti učiteljem za njihov praznik 5. oktober, svtovni dan učiteljev Zofka Klemen Krek je dejala, da prireditev prerašča v mednarodno osnovno poslanstvo Unesca v skrbi za mir, sožije in svobodo." Veseli smo, da so se letošnjega tabora lahko udeležili tudi učenci iz svobodnega Sarajeva", je dejala Zofka Klemen Krek. Poslanica tabora '96 Udeleženci 3. mednarodnega izobraževalno- raziskovalnega tabora v Piranu so z zaključne prireditve v Avditoriju 5. oktobra '96, poslali predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu in gospodu Federicu Mayoru, generalnemu direktorju Unesca poslanico z naslednjo vsebino: Spoštovani gospod Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije Spoštovani gospod Federico Mayor, Generalni direktor Unesca Sporočamo Vam, da smo na svetovni dan učiteljev ob slovesnem zaključku Tabora '96, pedagoški delavci 15 šol iz sedmih držav enotni v misli: "Zavedamo se svoje odgovorne, zahtevne in plemenite vloge pri vzgoji za mir v svetu." Na sliki: Prizor iz igre Sneguljčica in sedem Palčkov (OŠ Maribor), Šopek cvetja za Ivico Eler, Boroveljski župan na sprejemu pri piranskem podžupanu. Besedilo in slike: Franc Krajnc G* smo Hiša, ki ne pozna počitka Kolo sreče se vrti tudi za vas Casino’ Portorož- Portorose Urnik: 16.00 - 02.00 * 4 Caribbean Poker Tel.: +386 6 6 746 9 34 * 9 Black Jack Telefaks: +386 66 747 931 * 9 French Roulette * 10 American Roullete * 1 30/40 * 2 Punto Banco * 3 Baccara * 1 Poker 7 Card Stud * 191 Slot Machines Casino’ Lipica Umik: 15.00- 02.00 * 22 roulette Tel.:+386 67 72 386 * 7 Black Jack Telefaks: + 386 67 73 928 * 5 Caribbean Poker * 2 Seven Stud Poker * 1 crabs * 1 Big VVheel * 1 Mini Punto Banco * 1 Red Dog * 1 Tai Sai * 188 Slot Machines Ob prazniku občine Piran čestitamo vsem prebivalcem, našim gostom, delavcem in poslovnim partnerjem. Z razvojem Lucije se povečuje tudi problematika njenega okolja. Bi cesto za tovorni promet v obrtno cono lahko zgradili v poldrugem letu? Svet Krajevne skupnosti Lucija je v četrtek, 26. septembra sklical tematsko sejo o problematiki okolja v KS Lucija in tako uspel pridobiti številna mnenja krajanov o mikro in makro težavah, ki jih zaznavajo v tem hitro razvijajočem se mestecu. Krajani so želeli dobiti konkretne odgovore na svoja zastavljena vprašanja. Kdaj bodo razbremenili Liminjansko cesto, razširili križišče pri marketu Degro, kdo je odgovoren za urejanje kanalov, hudournikov... Na tematsko sejo, ki jo je vodil član Sveta KS, prof. Jože Horvat, so povabili tudi župana (namesto njega je prišel na sejo Atilio Radojkovič), predstavnike občinskih služb, Urada za premoženje in gospodarske zadeve, Urada za urejanje prostora, tajnika občinske uprave, predstavnike JP OKOLJE, komandirja Policijske postaje Portorož, vodjo lucijskega policijskega okoliša ter druge. Prof. Jože Horvat je na začetku seje dejal, da je treba probleme reševati strpno in konkretno. Od krajanov slišijo, da včasih ni povsem jasno katera inštitucija oz. služba je za kaj odgovorna in na koga se lahko obrnejo. Prerešetali so kar nekaj tekočih zadev, od tega kako je onemogočen prehod ob Obali, o neoznačenih prednostnih cestah in ulicah, problemu zaprtega parkirišča pred Diskontom M- Degro, potrebi po ureditvi prostorov za higieno psov, ureditvi razmer glede bivanja ljudi na barkah v kanalu Sv. Jerneja v Sečovljah, o problematiki parkiranja na cestiščih (Obala 117,119), odtočne kanalizacije, oglasnih desk, ki naj služijo svojemu namenu in podobno. Lucija na dvoje, do kdaj? Boris Kočevar, z Urada za urejanje prostora, ki je sicer dober poznavalec cestne problematike v Luciji je povedal, daje ukinitev regionalne ceste Koper- Pula, ki sedaj nevarno deli Lucijo na dva dela, mogoča šele, ko bodo zgradili hitro cesto skozi Dobravo v smeri obrtne cone v Luciji. To naj bi se zgodilo (seveda, če bo država držala besedo) do leta 2000. Takrat naj bi Lucija tudi zaživela kot enotno povezan kraj s svojim osrednjim trgom, kamor bi po njegovem sodila tudi cerkev. Smo pozabili na obljube? Nekateri krajani se še spomnijo obljub odgovornih, da bodo za potrebe tovornega prometa v lucijsko obrtno cono, zgradili posebno cesto, da ne bi obremenjevali Liminjanske. Obrtna cona počasi, a vendarle raste, o tovorni cesti pa ni duha ne sluha. Tovornjaki še naprej drvijo po Liminjanski in parajo živce bližnjim stanovalcem. Boris Kočevar je prepričan, da bi cesto za tovorni promet vendarle lahko zgradili v poldrugem letu. Omenil je tudi, da ljudje, ki imajo zemljšča na trasi kjer naj bi potekala cesta, zahtevajo včasih nemogoče, kar vse skupaj zavleče. Sicer pa naj m čez čas razširili tako Liminjansko kot tudi podvozno cesto. Načrte so si prisotni lahko že ogledali. Dvojna kazen za obiskovalce Pirana Tudi občani, ki morajo v mesto Piran po opravkih na občino, če se pripeljejo s svojim vozilom, najprej čakati na rampi, potem pa še plačati parkirnino. Predlagajo, da bi bili oproščeni plačila parkirnine. O hitrostnih ovirah tako in drugače Precej vroče krvi in različnih opredelitev ZA in PROTI, je povzročila nedavna postavitev cestnih hitrostnih ovir na Liminjanski in Šolski cesti, ki so jih skoraj v celoti že odpravili. KS Lucija je res bila pred leti med predlagatelji hitrostnih omejitev v bližini šol in vrtcev, vendar si niso predstavljali, da se bo to tako končalo. Prevladalo je splošno mnenje, da so bile hitrostne ovire postavljene nestrokovno in da je bil ukrep odtranitve pravilen. Pred križiščem čakalnica Znano križišče pri lucijskem marketu Degro postaja iz dneva v dan bolj problematično, kajti na neprednostni Podvozni cesti se ob konicah nabere precej vozil in vozniki morajo kar dolgo čakati na priložnost, da lahko neovirano zavijejo na prednostno cesto, zlasti v smeri proti Luciji. Da bi bila mera polna, križišče ob hujših nalivih celo poplavlja. Ive Bakič z Okolja je povedal, da premajne odtočne cevi ne morejo naenkrat požreti toliko meteorne vode. Če se hkrati v kanalu Fazan dvigne nivo vode, je problem seveda neizbežen. Krajan Pavel Godnič je opozoril na problem Ukmarjeve ulice pa tudi na problem nekontroliranega nevarnega prehoda ljudi čez glavno cesto. Bogomil Lisjak je rekel, da se je precej povečal promet po Semovi, zlasti problematičen je preozek priključek Semove ceste na glavno cesto. Premalo kontejnerjev? Okolje je bilo spet tarča očitkov, ker njihove službe naj ne bi skrbele dovolj pogosto odvažanje smeti. Tudi to, zakaj je v Luciji postavljen samo en kontejner za odvoz kosovnega odpadnega materiala. Posode za smeti bi morali oprati bolj pogosto. Prof. Horvat je dejal, da je dobro vedeti na ketero službo oz. osebo naj se krajani obrnejo, ko želijo razreštiti navidez drobne probleme okrog smeti. Predstavnika Okolja Bakič in Stanič sta povedala, da je podjetje izdalo posebno zloženko v kateri najdemo ustrezne informacije. Še vedno so problemi s sortiranjem stekla in papirja. Nekateri občani se ne ozirajo na to in mečejo v posode za papir ali steklo vse mogoče stvari. V posode za smeti vsekakor ne sodijo nevarni odpadki (baterije itd.) in še manj razne tekočine, ki se potem razlivajo po cesti. Utripove volitve (Anketa) Komu oddati svoj glas? Do volitev poslancev v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 10. novembra, nas loči še nekaj vročih dni. Komu zaupati svoj glas, katero stranko boste volili ? (Obkrožite le eno) 01 Demokratsko stranko 02 Demokratsko stranko upokojencev Slovenije 03 Liberalno demokracijo Šlovenije 04 Slovensko ljudsko stranko 05 Slovensko nacionalno stranko 06 Socialno demokracijo Slovenije 07 Slovenske krščanske demokrate 08 Združeno listo socialnih demokratov 09 Zelene Slovenije 10 Zveza za Primorsko 11 Slovensko nacionalno desnico 12 Drugo, napišite katero:_____________________ * Ne vem katero * Ne bom šel na volitve V politiki ljudje veliko govorimo o levici, skrajni levici, desnici, skrajni desnici. Kam bi uvrstili sami sebe? 01 Skrajna levice 02 Levica 03 Zmerna sredina 04 Desnica 05 Skrajna desnica 0 načinu volitev poslancev v Državni zbor bo izveden referendum. Ali poznate značilnosti proporcionalnega sistema, večinskega sistema ter kombinacije obeh sistemov pri volitvah v parlament? 01 Dobro poznam 02 Malo poznam 03 Ne poznam Kaj menite, kdo bi bil za Slovenijo najprimernejši kandidat za predsednika vlade po letošnjih volitvah? Napišite ime in priimek:___________________________ Prosimo vas, da vprašalnik izpolnite in ga s pripisom: Anketa, pošljete na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož. Vprašalnik lahko oddate tudi osebno v našem uredništvu Obala, 105-107 (v prostorih KS) Lucija. Samokritično so ugotovili, da pri Slovencih še vedno manjka občutek za red in čistočo. Radi bi v Evropo, tam pa, kot vemo, neurejenost in neupoštevanja predpisanega reda (tudi okoli smetišč) kaznujejo. V zvezi z odvozom smeti se je treba obrniti na Mitjo Jančarja (Okolje), so povedali. Cesta treznih in pijanih Problematično in nevarno postaja tudi križišče pred Začimbo v Seči. Na cesti se nagnete precej osebnih vozil in tovornjakov, ki tam kar parkirajo in omejujejo pretok prometa. Nekdo je cesto mimo Začimbe proti Ribiču imenoval cesto treznih in pijancev. Na nekaterih predelih tudi ni javne razsvetljave. Rajonski policaj je obljubil, da si bo to križišče ogledal. Kazniva dejanja je treba prijaviti Na tematski seji KS Lucija o okolju je tekla beseda tudi o splošni varnosti v cestnem prometu, javnem redu in miru. Splošna varnostna ocena, ki jo je podal Dimitrij Marušič, vodja policijskega okoliša za območje KS Lucija, je v glavnem ugodna. Krajani so ga z zanimanjem poslušali, ko je nanizal nekaj zbranih podatkov o dogajanjih v Luciji, ki jih ponavadi opazi in zabeleži oko postave. V KS Lucija, ki šteje že 6.996 prebivalcev, je bilo lani 87 prometnih nezgod (osem telesno poškodovanih, od tega dva huje, šest lažje). Letos je bilo na lucijskih cestah 89 prometnih nezgod (šest lažje poškodovanih). Na zloglasni Liminjanski cesti je bilo 6 prometnih nezgod. Vedno bolj nevarni in predrzni postajajo tudi rolkarji. Lani so 43 oseb prijavili sodniku za prekrške, letos se je z njim srečalo že 106 prekrškarjev. V letošnjem letu je policija zabeležila na območju Lucije 124 kaznivih dejanj in kar 64 % je že raziskanih. Gre za drobne tatvine, vlome, posest in trgovanje z mamili, pretepe, kaljenje nočnega miru in podobno. Problematični so gostinski lokali, ki se ne držijo zapovedanega urnika. Policija sedaj nič več ne opozarja, ampak lastnike oz. kršitelje prijavlja sodniku za prekrške. Nekaj več opravka zaradi hrupne glsbe so imeli z lokalom Smail v TPC. Kršitve so zabeležili tudi v lucijskem avtokampu. Krajani so opozorili policaja tudi na divje priveze v kanalu Sv. Jerneja in avtoalarmne sisteme, ki se kar na lepem sprožijo in motijo okolico. Zelo neprijetne in žalostne so včasih tudi intervencije policije v stanovanjih zaradi tako imenovanih družinskih sporov. " Policija se odzove na vsak klic, tudi, če je anonimen. Prav je, da ljudje sumljiva kazniva dejanja prijavijo. No, včasih pridemo tudi zaman. Ljudje nas kličejo zaradi kaljenja nočnega miru, ko pa pridemo na kraj "delikta" ne vemo na kateri zvonec naj pozvonimo, ker je vse tiho... Največkrat se izkaže, da si dajejo duška vikendaši, ki se ne zmenijo za sosede ." Na sliki: Krajani Lucije in predstvniki občinskih služb na tematski seji FOTO: FK- INFORMA Vojka Štular piranska kandidatka ZLSD za volitve v DZ Na znotrajstrankarskih volitvah 19. septembra 1996 so članice in člani Območne organizacije ZLSD Piran s tajnim glasovanjem izbrali Vojko Štular, ravnateljico Gimnazije Piran, za kandidatko za poslanko v Državnem zboru. Tak izid glasovanja je bilo pričakovati. Piranski občani jo dobro poznajo, po dolgoletnem uspešnem strokovnem delu na področju vzgoje in izobraževanja naših otrok. Prof. Vojka Štular, pred vami je zahtevna naloga za katero smo prepričani, da jo boste znali opraviti. Znana ste po umirjenem, celovitem in strokovnem načinu reševanja vsakodnevnih življenskih problemov nas občanov. Politični boj je postal sestavina strankarskega življnenja. Kakšne so pri tem vaše izkušnje? " S politiko sem se začela ukvarjati, ko so me leta 1990 izvolili na prvih strankarskih volitvah v zbor občin republiške skupščine. Tam sem si nabrala nekaj izkušenj, ki jih s pridom uporabljam tudi danes kot svetnica piranskega občinskega sveta." Na znotrajstrankarskih volitvah so vam člani vaše stranke dali svoj glas, ker so prepričani, da se boste odločno zavzemala za izpolnitev programa, ki ste ga predstavila, če boste izvoljena. Nam lahko na kratko opišete glavne točke tega programa? " Socialna varnost in pravičnost sta na prvem mestu mojega programa. Brez tega ni ne gospodarskega razvoja, pa tudi ne sreče in zadovljstva posameznika. Hitro in nepravično razslojevanje družbe, ko peščica bogati, večina stagnira, že tretjina pa živi vse slabše, gotovo ni in ne more biti naša prihodnost. Prizadevala si bom poiskati takšne rešitve in skupaj z ostalimi poslanci ZLSD odločati tako, da bo več delovnih mest, pravično plačano delo in zaščita delavca- proizvajalca in ostalih delovnih ljudi ter pravične pokojnine, samoumevna usmeritev in vodilo politike. Prav tako ni gospodarskega razvoja brez ustrezno šolanih in zdravih ljudi. Torej več in boljše šole, dostopne vsem, ne glede na materialni položaj staršev, z večjo skrbjo za mlade. Zdravstvo dostopno vsem, pa mora biti usmerjeno ne le v zdravljenje, ampak predvsem v ohranjanje zdravja." Vključevanje Slovenjije v evropske integracijske procese bi, po mnenju mnogih, morala biti prednostna naloga parlamenta. Kaj pričakujete na tem področju? " Državni zbor bo imel veliko dela predvsem s pripravo celovite zaščitne zakonodaje, ki jo zahteva vključevanje v evropske povezave. Na tem področju se bom zavzemala za med strankami usklajena stališča v prid interesom Slovenije. Evropa da, vendar ne za vsako ceno.” Tudi na lokalni ravni, v naši občini Piran, ki je po marsičem specifična občina, je kar nekaj, rekli bi temu, odprtih vprašanj, ki čakajo na konkretne odgovore. Vi ste Pirančanka, tukaj živite, delate in soustvarjate naš boljši jutri. Ne vem, če drži teorija, da se nam poslanci, ko pridejo v parlament, nekoliko oddaljijo? " Prav to je pomembno vprašanje, ostati zvest svojemu kraju in prenašati bogate izkušnje v obe smeri. Kot dolgoletna Pirančanka sem sprejela veliko prednost živeti na narodnostno mešanem območju. Spoštovati različnost in boljše sožitje med narodi, je zame samoumevno. Zavzemala se bom za celovitost piranskega zaliva, strpno in odgovorno reševanje vseh odprtih problemov v zvezi s tem, še prav posebej pa življenskih problemov piranskih ribičev, kar je tudi sestavni del mojega programa." Na vrednote NOB včasih morda neopravičeno pozabljamo? " Čeprav izhajam iz povojne generacije, se zavedam, da je bil NOB, predvsem za Primorce odločilnega pomena, kot boj proti fašizmu in za vključitev v matično domovino. Zato bom storila vse, da se ne le ustrezno vrednoti NOB, ampak tudi ureja položaj vojnih veteranov in žrtev fašizma." Zdi se, da piranska občina na področju lokalne samouprave še ni dosegla vsega kar je zahtevala? "Kot svetnica občutim neposredne posledice sprejete zakonodaje o občinah, ki je občinsko samoupravo skrčila in ne razširila. Zato se bom odločno zavzemala ne le, da dobi piranska občina status mestne občine, ampak, da se država decentralizira in odločanje o vsakodnevnih življensko pommebnih vprašanjih za nas, vrne nam občanom." Franc Krajnc V strukturi osnovnih nastanitvenih obratov zavzemajo hoteli (176) častno mesto, saj premorejo 84,1 % vseh sob. V nekaterih sobah ni niti tekoče vode. Statistični urad R Slovenije je konec avgusta napravil popis osnovnih prenočitvenih obratov in podatke poslal Svetovni turistične organizaciji VVTO (VVorld Tourism Organization) in Eurostatu -Statističnemu uradu Evropske unije. Popisali so 429 nastanitvenih objektov in jih razvrstili tako, da bodo primerljivi in uporabni za mednarodno statistiko. Razdeljeni so v osnovne (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostilne in turistična naselja) ter dopolnilne nastanitvene obrate (zdravilišča, planinski domovi in koče, delavski, otroški in mladinski počitniški domovi, kampi, zasebne sobe in začasne nastanitvene zmogljivosti). Ugotovili so, da imamo v Sloveniji po stanju na dan 31.8.1996176 hotelov različnih kategorij (1 L, 24 A, 127 B, 21 C, in 3 C). V teh hotelih je gostom na voljo 13.338 sob s 24.280 posteljami. Kar 449 sob ima zelo nizek standard (samo umivalniki), v 59 sobah pa ni niti tekoče vode. Motelov je 20, premorejo pa 893 postelj. Penzionov je 62, ki imajo skupaj 1.636 postelj. Prenočišč je 47 s 1.486 posteljami. 104 gostilne nudijo prenočišča in imajo skupaj 1.685 postelj. Pravih počitniških stanovanj (apartmajev s kuhinjo) naj bi bilo 740, obrate v katerih so le počitniška stanovanaj pa so poimenovali aparthoteli. Ocenjuje se, da Slovenija lahko naenkrat sprejme pod streho (všteti so tudi kampi) približno toliko gostov kot Poreč, torej okoli 70 tisoč. Tukaj niso upoštevana zasebna ležišča pri sorodnikih na morju in v hribih. TURISTIČNO PODJETJE IMPRESA TURISTlCA Marina Portorož je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471 100r 471 200 Fax: 066/471 510 V tipičnem okolju portoroške marine leži Restavracija Marina, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek marina portorož portorose Športna ponudba: Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet Tel.: 066/ 747 294 §mm Najem plovil Dnevni ali tedenski najem jadrnice ELAN 33 Tel.: 066/471 100 Fax: 066/471 510 PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN, 15. OKTOBER Vsem občankam in občanom piranske občine, našim gostom, delničarjem, poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem, želimo veliko poslovnega uspeha, sproščenih dni in zadovoljstva z našimi storitvami v Marini, na morju in športnih igriščih. /t/oprne RAVOVAC BATERIES Odslej v Luciji (športna dvorana) Tel./Fax.: 066/ 72 -156 ILIRKA d.o.o. Podjetje za distribucijo, zastopanje in trgovino. Ekskluzivni distributer za baterije RAVOVAC Predstavništvo Lucija Liminjanska 78 6320 Portorož Velika ponudba nepremičnin na slovenski Obali Hiše, stanovanja, parcele, lokali, poslovni prostori Prodaja in najem Dobrodošli tudi v naši okr6pČ6Y2llnici nasproti poslovalnice Urnik: vsak dan od 8.00 do 15.00 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 \ Tel.: 066/72-516 Mobitel: 0609/ 615-943 LELA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Rent-a-Car Organizacijske storitve, vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih LELA OKREPČEVALNICA Lucija, Obala 120 Tel.: 066/71-866 ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU C- Socialdemokratska stranka Slovenije Social Democratic Party of Slovenia Socialdemokratska stranka Slovenije ( SDS ) je na konvenciji določila svoje kandidate za VOLITVE 96 v Slovenski Istri, kandidati so naslednji: 1. mag. Josip Rugelj za VO Piran 2. Bojan Zadel za VO Izola 3. Miran Lipovec za VO Koper - mesto 4. Mladen Baškovič za VO Koper - podeželje. VOLITVE 96 sovpadajo z gospodarsko, socialno in politično krizo v naši družbi. Največja posledica te krize je brezposelnost; čeprav so vse oblastne stranke obljubljala nova in nova delovna mesta, pa je iz dneva v dan več brezposelnih, brezpravnih in lačnih. Gospodarstvo lahko spravijo iz recesije le novi ljudje v Parlamentu, potrebno je tudi zaustaviti bogatenje na eni strani in revščino na drugi. Zato je naše geslo "ČAS JE ZA SPREMEMBE". Spoštovane volilke in volilci, pridite na volitve in dajte svoj glas novim obrazom in novim političnim opcijam. Zlati boben presegel pričakovanja Mednarodni oglaševalski festival, 3. Zlati boben, največja in najpomembnejša manifestacija oglaševlaske stroke v novi Evropi., ki je potekal od 8. do 12. oktobra v Portorožu, dobiva širše dimenzije, turistični kraj Portorož pa postaja prava oglaševalska prestolnica. Prvi dan je bil posvečen trenutno najpomembnejšemu razvojnemu vprašanju: Kako lahko oglaševalska stroka podpre prodor slovenskega gospodarstva na trgu nove Evrope? Zanimive so bile tudi teme; Etični vidiki oglaševanja, Novi pristopi v TV oglaševanju, Kakšna je dobra promocija turizma, Stanje in razvoj tržnih komunikacij v državi nove Evrope, Raziskovanje in teorija oglaševanja. V četrtek je piranski župan Franko Fičur pripravil sprejem za predstavnike organizatorja, člane žirije in druge goste, v petek 11.oktobra pa so v hangarju portoroške Marine razglasili najboljše v posameznih kategorijah oglaševanja, Zlate vrtnice pa je podelil predsednik države Milan Kučan. Oglaševalec leta je ponovno postala agencija FUTURA iz Ljubljane. Ob zaključku so pripravili še ognjemet. 15. oktober praznik Občine Piran (Nadaljevanje s 1. strani) Terra mystica carska je sad skupine mladih ljudi, ki združujejo različne pristope in zvrsti s področja umetnosti. Na izviren način vključujejo impresivno moč slovenskega Krasa in Istre v scensko glasbeni nastop, ki pripoveduje o potovanju, iskanju, hrepenenju... V okviru občinskega praznika se bo zvrstilo še nekaj prireditev in srečanj. Ognjemet (11.10. ob 22.00 uri). Gimnazija Piran pripravlja predstavitev Padne (11. 10. ob 19.00 uri) v gledališki dvorani Gimnazije Piran, predstavitev raziskovalnega videofilma o glagolici v Slovenski Istri ( 17.10. ob 16.00 uri) pravtako v gledališki dvorani Gimnazije Piran. Otvoritev razstave keramike v vili San Marco Portorož bo v torek 22. 10. ob 18.00 uri. Razstava bo odprta do 5. 11.96. V nedeljo, 27. 10 ob 20.30 uri bo v Avditoriju baletna predstava Društva baletnih umetnikov Slovenije. Tudi Skupnost Italijanov Piran pripravlja v oktobru kar nekaj zanimivih srečanj in razstav. V torek, 12. oktobra ob 19.00 uri bo v Tartinijevi hiši predstavitev zadnjih številk kulturnega trimesečnika "LA BATTANA". V soboto, 12. oktobra ob 20.00 uri bo slikarska razstava. Razstavljata benečan Antonio Dei Rossi in pirančanka Fulvia Zudič. V soboto, 19. oktobra organizirajo obisk razstave "Praški zakladi" v konjušnicah miramarskega gradu. Delavnica Moda in design, ki jo vodi Fulvia Zudič bo 14. oktobra ob 17.00 uri. Nato se bodo v oktobru v Tartinijevi hiši zvrstili še glasbeni in plesni tečaji. PREDPREMIERA FITNESSA 97 (Nadaljevanje s 1. strani) Na večerni prireditvi v Avditoriju so nastopili Donatella Citarelli (italijanska prvakinja v aerobični gimnastiki), Salvio Gallo (večkratni finalist v različnih prvenstvih), Gioia Malentacchi, Alex Viligiardi, Andy Pratt iz Nevv Vorka s skupino na kolesih, Funk B Boying Group, Chet Vienne iz ZDA ter bodibilderji; Cristina Cassoni (italijanska šampionka Fitness in finalistka Miss Fitness VVorld, ki se trenutno pripravlja na evropsko prvenstvo v Budimpešti 6. oktobra), Marco Lucacci (eden izmed najobetavnejših italijanskih bodibilderjev, pridno trenira in se pripravlja na nastop na Noči šampionov (La notte dei Campioni), Anita Ivankovič ( šampionka Jugoslavije 1985, leta 1988 četrta na tekmovanju za MISS UNIVERSE, 1994 zmagala na Evropskem prvenstvu fitnesa. Lepa simpatična Anita se pripravlja na ponoven naskok za Miss Universe). Giorgio Maggi (letošnji italijanski šampion, 6. na svetovnem prvenstvu, sedaj sredi priprav za nastop na tekomvanju Mister Universe), Eva Pogačnik ( pod vodstvom Dušana Madžareviča je osbojila naslov Evropske prvakinje v bodibildingu Soft, drugouvrščena na tekmovanju za MISS UNIVERSE '95. Ljubljančanka se pripravlja za nastop na tekomvanju Miss Fitness Europa), in Miloš Sarčev (Mr. Universe '89, večkratni finalist Mr. Olympia v BB, svetovno znani prvak, med 10. najboljšimi ta trenutek. Živi v San Diegu. Na sliki: Najlepši, najmočnejši, zdravi, veseli, sproščeni in samozavestni na nastopu v Avditoriju 4. oktobra 1996. Nekatere bomo lahko spet videli v Portorožu junija prihodnje leto. FOT: FK- IN FORM A Lokalni odbor za mejo s Hrvaško Udeleženci znamenite razprave na temo: Obmejna in lastniška vprašanja na križišču Evrope, ki jo je 25. aprila v portoroškem Avditoriju organiziral naš časnik Primorski utrip, so tadaj med drugim tudi predlagali, da bi se v razreševanje obmejnih vprašanj z Republiko Hrvaško, bolj prepričljivo morali vključiti tudi lokalni dejavniki, še zlasti piranski Občinski svet, vendar se na tem področju ni nič posebnega zgodilo. Hrvati so medtem v prid mejne črte na kopnem in na morju postorili marsikaj kar bi jim lahko prineslo prednost pri napovedanih trdih pogajanjih, pri čemer ni izključena celo mednarodna arbitraža. Nekateri udeleženci srečanja so menili, da tak ležeren odnos do ključnih vprašanj ni v prid Republiki Sloveniji, zato so sklenili ustanoviti Lokalni odbor za pripravo strokovnih gradiv in argumentacije za pogajanja in arbitražo o dokončni določitvi meje z Republiko Hrvaško. Predsednik odbora je Dušan Puh, dipl. pravnik iz Portoroža. Ta ,nai k' v kratl ** ■> j J -? ■> i •-* ■■ ■Bf"' O tem je v sredo, 2. oktobra tekla beseda v sejni dvorani občinske zgradbe Piran. Razprave se je udeležil tudi dr. Igor Krampač, glavni koordinator projekta zdravih mest v Sloveniji. Vladimir Knez, podžupan Občine Piran je izrazil zadovoljstvo, da so se nosilci teh humanih prizadevanj zbrali prav v piranski občini, ki je 18. aprila letos s sklepom OS soglašala, da se občina Piran vključi v mrežo zdravih mest v Slovenniji. Občina Piran je s sklepom sprejela tudi opredelitev za zeleno občino. Dr. Krampač je bil vesel predloga, da bi se v projekt zdravih mest Slovenije, v katerem deluje že sedem občin, vključili tudi občina Izola in mestna občina Koper. V petek, 18. oktobra bo Mariboru, ki je bil leta 1992 uradno vključen v evropsko mrežo zdravih mest, sestanek koordinatorjev zdravih mest. Lucija Čok, ZRS Koper, je menila, da je projekt zdravih mest dobro zamišljen, veliko vsega temelji na volonterskem delu, zato težko verjame, da se bodo, tako kot je predvideno, vanj aktivno vključili tudi funkcionarji, župani. Daniela Paliaga je poročala kako deluje piransko Društvo za kulturo bivanja, ki je bilo ustanovljeno pred dvemi leti in ima sedaj okoli 90 članov. Vilma Milunovič je pozdravila prisotne v imenu občinske uprave. "Današnja predstavitev projekta zdravih mest, je tudi priložnost, da se inštitucije med seboj spoznajo in seznanijo s projektom." Dr. Milena Oblak- Juh je menila, da bi se obalna mesta na tem področju morala nekako združiti, saj bi le tako lahko dosegli večje uspehe. Milico Maslo pa skrbi, ali bo za vse načrtovane akcije zares dovolj denarja. Na sliki: Gost iz Maribora in udeleženci na predstavitvi Projekta zdravih mest v Sloveniji FOTO: FK-INFORMA LETOS BREZ OBČINSKIH PRIZNANJ ? Občinska priznanja, zlati grbi, letos kot vse kaže ne bodo zapustili občinske stavbe, saj je prišlo do zastojev pri sklepanju o morebitnih nagrajencih. Skoda, saj si jih je kdo v piranski občini gotovo zaslužil, pa tudi kot okras so kar lepa. Prejeli smo Bile so - "Tomosove" počitnice '96 Po trdem in napornem delu si delavci kajpak zaželimo počitnice, sporstitev, boljše počutje in nabiranje moči za nove uspehe. Tudi v koprskem Tomosu, v režijskih službah, smo jih pričakovali, brez slabih pomislekov. Pa vendar, odšli smo s polpraznimi denarnicami z mešanimi bočutki, zavitimi v negotovost, kaj bo po dopustu? Imeli smo pač to smolo, da smo, za razliko od drugih zaposlenih v Tomosu, postali tako imenovani presežek, kar smo sicer izvedeli že pred odhodom na zasluženi počitek. Dogodki so šli v smer, ki smo si jo najmanj želeli. Vse nekako polovično... Najprej se je zgodilo z regresom, ki je za nas bil odločilnega pomena za počitnice. Nekaj dni pred dopustom smo prejeli tretjino zneska (30.000 tolarjev). Toda kam s tem denarjem? Mnogi smo ga porabili za kritje minusov na tekočem bančnem računu ali morda za poplačilo še kakšnega dolga, ki se nabere ob slabih dohodkih. In počitnice? Čeprav bi delodajalec po črki kolektivne pogodbe menda moral izplačati regres delavcem do 31. julija, se kaj takega v Tomosu ni zgodilo. Pojavljajo se pač zgodbe iz prejšnjih let. Sindikati, ki so naš edini zaupnik, so sicer vztrajali naj regres izplačajo vsaj v dveh delih, če že ni mogoče vse naenkrat, vendar iz tega ni bilo nič. Tomosovi delavci se zavedamo težkega gmotnega položaja podjetja, pa vendar, zakaj vodstvo ni priskrbelo tega denarja že prej? Takšno ravnanje vodstva nima opravičila, čeprav izjavljajo, da so se trudili. Vsaj za to jim moramo pokloniti zahvalo. Dopust torej da, a z malo ali nič denarja v žepu. Lepe šale, še lepše sanje. V Tomosu so letos poleti poskrbeli še za eno presenečenje. Mnoge so "obdarili" s pismi, bolje rečeno sklepi, ki jih je poštar prinesel kar na dom. Tako so "odvečnim" presežnim delavcem zagrenili še tisto borno počitnikovanje, izničili zadnje upanje na svetlejši jutrišnji dan. Mnogi smo po prejemu sklepa kar obstali, kajti iz ničkaj prijetne vsebine dopisa smo izvedeli, da po "dopustu" v Tomosu ne moremo več opravljati svojega dela, da smo torej kratkomalo "odpisani"! Zastavlja se mi vprašanje zakaj je Tomosovo vodstvo za svoj podvig izbralo prav čas počitnic? To dejanje je vredno obsojanja. Kaj takega si v demokratični pravni državi ne bi smeli privoščiti Sindikat nam je tako ostal še edini, ki mu ljudje lahko verjamejo in zaupajo, čeprav je žal tudi ta v mnogih primerih nemočen. Na Uradu za delo bomo nekateri prejemali mesečno nadomestilo 32 tisoč tolarjev kot obliž na rane, čakajoč na novo priložnost za delo. Človek je ob tem prizadet, nekdo utone v depresijo, se umakne v svoj svet, premišlja zakaj se je prav njemu morala zgoditi krivica- in čaka. Morda pa bo le pozvonilo. Negotovost in obup delavcev, ki so s poštenim delom služili svoj skromen košček vsakdanjega kruha, ima lahko hude posledice. Kako naj tak delavec zagotavlja socialno varnost sebi in svoji družini, bi se morali vprašati. Šime Sučič, Koper ZMOTA PODJETNIKOV PIRANA Protest poslovnih ljudi in nekaterih drugih domačinov je huda zmota za Piran. Narobe je, da obtožujejo župana, gospoda Fičurja. Piran je staro, skoraj tri tisoč let zgodovinsko mesto, ki ga je treba čuvati kot edinstven spomenik v Evropi. Piran pozna cela Evropa. Proti varovanju tega spomenika je lahko tisti, ki ne pozna njegove vrednosti in njegovega zgodovinskega značaja, ampak je pripravljen za svoj trenutni dobiček narediti dolgoročno škodo. Župan Pirana samo vrši svojo dolžnost, če varuje naše mesto pred propadom in s tem zagotavlja našim otrokom, da se jim ohrani kulturna dediščina in lepota mesta. Prav je, če je otežkočeno pijančevanje in razgrajanje po mestu ter če preneha izpuščanje avtomobilskih plinov. Prav je, če se ne da povsod voziti z motorji in avtomobili, ker mesto za to ni zgrajeno. Obremenitve s prometom so prevelike za zgodovinske stavbe, grajene za promet z oslovskimi vozički in čolni. Kdo bo lastnik hiše, če mu jo takorekoč vsak trenutek podirajo s pretiranim prometom? Obnova stare hiše je zelo drago in zahtevno delo, naj bo vsaj uspešno, ne pa, da gre za primer Sizifovega dela. Slovenci smo vložili v to mesto miljarde, daje sedaj ob stari podobi in v starem liku v večini hiš moderna vsebina, v kateri se da moderno živeti. Ta proces obnove bo trajal še mnogo let, kot to tudi prebivalci Pirana dobro vedo. Humanost prebivalcev Pirana zasluži podporo, ki jim jo dajejo tudi ukrepi gospoda župana Franka Fičurja, ne pa napad zaradi trenutnih koristi, kot so sedanji napadi posameznih "podjetnikov" v časopisih in celo grožnje za odpoklic in za prijavo na ustavno sodišče. Prepričana sem, da vsi dobromisleči občani podpiramo napore našega župana in njegovih sodelavcev. Mestece z možnostmi za sprehode, kopanje in druženje na kulturnem nivoju tudi kot turistični cilj samo pridobi in tudi naši gostinci in trgovci bodo od tega dolgoročno imeli prej koristi kot pa škodo. Seveda pa se je treba novim možnostim prilagoditi, tako z reklamami, kot tudi s proizvodi in dobro ponudbo na primernem evropskem nivoju. Zahvaliti seje treba prejšnjim generacijam, ki so varovale Piran in upati moramo, da ga bomo tudi mi ohranili našim otrokom. Napori našega župana v to smer zaslužijo naše priznanje in našo podporo, ne pa vulgarne napade. slikarka RENATA JANČIČ, Lucija Priznanja piranskim krvodajalcem Območna organizacija Rdečega križa Piran je v soboto, 21. septembra v prostorih hotela Slovenija v Portorožu priredila tradicionalni sprejem za krvodajalce in številnim podelila priznanje. Absolutni rekorder v piranski občini je Janko Novak, ki je že stotič daroval kri. Posebno priznanje Vojku Grižonu, ki je 61 krat daroval kri in Cesarini Smrekar. Krvodajalce , ki so se zbrali na krajši slovesnosti, so pozdravili predsednica Območnega odbora RKS Piran Ana Jakič, župan piranske občine Franko Fučur, ki je tudi sam krvodajalec, dr.lrena Kramar, predstojnica izolskega oddelka za transfuziologijo, Herta Štuflek, predstavnica Republiškega odbora RK in Mojmir Suhar, direktor zavarovalniške hiše Slovenica. Dr. Irena Kramar je z veseljem ugotovila, da število plemenitih dejanj - darovanje krvi za človeka v stiski, na območju slovenske Obale poteka ugodno in je ta humana gesta lahko celo za zgled drugim območjem v Sloveniji. V času od 1. januarja do 20. septembra 1996 so sprejeli na odvzem krvi 3504 darovalce. Zaradi različnih razlogov sojih morali odkloniti 198, neuspešno odvzeta kri je bila pri 29 darovalcih. Iz piranske občine je v tem času prišlo na odvzem krvi 400 darovalcev, iz Izole 457 in iz Kopra 2195. Čeprav je današnji čas dokaj krut in nenaklonjen humaniratnim dejanjem ugotavljamo, da se je v piranski občini od leta 1988 število darovalcev življenske tekočine podvojilo, je dejala Ana Jakič. Ob tej priložnosti je še posebej toplo čestitala Cesarini Smrekar in ji izročila šopek rož ter priznanje za njena nesebična dejanja na humanitarnem področju za kar je letos, kot vemo, prejela tudi republiško priznanje. Posebno diplomo je prejel tudi piranski župan Franko Fičur, ki je letos že petnajstič daroval kri. Čestital vsem jubilantom, posebej gospe Cesarini. " Vesel sem vašega povabila in ponosem, da imamo v naši občini tako veliko število krvodajalcev, kar priča o veliki človečnosti naših občanov," je med drugim dejal Franko Fičur. Dr. Irena Kramar " Lepi so dnevi, ko praznujemo. Še lepši, ko je predmet praznovanja nesebična pomoč sočloveku. Pomagali ste ljudem v stiski, s svojim največjim darom, delom sebe, svojo lastno krvjo. Mnoge srečujete na ulici, v trgovini, v službi. So med prijatelji. Ne poznate jih, pa vendar, so še med nami, ker ste jim vi pomagali. Vam in vašim organizatorjem gre zahvala, da zaradi pomanjkanja krvi še nobenemu ni bilo treba reči: NI, NIMAMO," je dejala. Tržna usmerjenost prevladala nad humanostjo? Udeležence tradicionalnega srečanja je pozdravila tudi predstavnica Republiškega odbora rdečega križa Flerta Štuflek. Povedala je, da v Sloveniji zberemo letno okrog 45 tisoč litrov krvi, vendar nas vse to ne sme uspavati. Oddelek za transfuziologijo v Izoli je v primerjavi z ostalimi v Sloveniji najbolj obiskan, je poudarila. Opozorila je tudi na problem, da ponekod delodajalci ne pustijo krvodajalcev, da bi lahko med delovnim časom prihajali na krvodajalske akcije. Vprašala se je, ali ni tržna usmerjenost v naši družbi že prevladala nad humanostjo? Posebno priznanje in zlata verižica za Vojka Grižona Direktor koprske zavarovalniške hiše Slovenica Mojmir Suhar je podelil posebno priznanje Vojku Grižonu, ki je letos že enainšestdesetič daroval kri in mu ob tem izročil še zlato verižico zavarovalnice Slovenica. Pravi rekorder v občini Piran pa še vedno ostaja Janko Novak , telefonist v portoroški Drogi, ki je letos, kot rečeno, doslej že stotič daroval kri in je priznanje prejel že letos poleti. Na častnem odru priznanj za humanitarna dejanja so se zvrstili še številni krvodajalci: Golob Ferdo je 50 krat daroval kri, Godnič Pavel 45 krat in Adolf Benulič vsak po 40 krat. Kramešteter Marija, Spartek Prašelj, Valerija Pucer in Anton Andrejčič 35 krat. Fabio Šorgo in Rudi Vrbnjak 30 krat. Alenka Bakotič in Teo Kalšek 25 krat. Boris Gruden, Darja Kumer, Iztok Lužnik in Zvonko Munda 20 krat. D. Filipčič, Katerina Grižon, Rozana Zimmerman in Franko Fičur 15 krat. Krajši kulturni spored so izvedli recitatorki Danica Kekič in Cesarina Smrekar , skupina FLIP ter ženski pevski zbor iz Lucije pod vodstvom Helene Jureš. Tudi okusna večerja, srečoiov in plesna prireditev. Vse to je piranskim krvodajalcem pričaralo lep septembrski večer v Portorožu. Fiesa Mladi na tečaju slovenščine in nemščine Konec septembra se je v Fiesi končil 14- dnevni, 3. Interkulturni poletni seminar Piran '96, na katerem se je 38 mladih udeležencev- študentov iz Slovenije in Avstrije, ob pomoči predavateljev profesoric Jasne Čebron in Vesne Vlahovič (Gimnazija Piran) ter profesorja Ericha Prunča, predstojnika Inštituta za prevajalce in tomlače na graški Univerzi, naučilo nekaj besed slovenščine oz. nemščine. Še najbolj pomembno pa se zdi , da so se mladi lahko družili, izmenjali izkušnje, spoznali naše kraje, kulturo in navade tukajšnjih ljudi. Kljub nekoliko kislemu septembrskemu vremenu so bili ob našem obisku v hotelu Fiesa, kjer so prebivali, Židane volje in razigranih src. Z vsem so bili zelo zadovoljni. Vodja seminarja, prof. Erich Prunč nam je povedal, da jim je avstrijsko Ministrstvo za šolstvo, kljub strogim letošnjim varčevalnim ukrepom, primaknilo pol milijona šilingov in jim tako omogočilo, da so lahko prišli v Fieso. Nekaj malega so morali študenti doplačati sami. To je bil doslej že tretji tečaj tujega jezika v piranski občini. Prvi je bil pred tremi leti v Portorožu, v soorganizaciji Visoke pomorske šole, lanskoletni in letošnji pa sta bila v Fiesi. Mladim je nekoliko nagajalo vreme, a kljub temu so si po 4- urnem vsakodnevnem predavanju, organizirali kar pester program različnih aktivnosti. Bili so tudi na izletu v Škocjanskih jamah in Lipici. , c primorski 11'r’p Piran: Letošnja varnostna situacija je bila ugodna Pohvale za Policijsko postajo Piran Na letošnji zadnji seji varnostnega kolegija piranskega Župana , ki je bila 9. septembra, so ocenili, da je bila varnostna situacija v času letošnje turistične sezone ugodna. Pohvalili so zgledno sodelovanje med delavci Policijske postaje Piran in uslužbenci občinskega Urada za komunalni nadzor. Emil Čebokli, načelnik koprske UNZ je povedal, da se kažejo ugodni trendi v varnostni situaciji, tako na celotnem območju, ki ga pokriva UNZ Koper, še posebej na območju Policijske postaje Piran. Občutenje padec kaznivih dejanj, znatno seje zmanjšalo število nesreč, povečana je prometna varnost, pa tudi na področju javnega reda in miru ni bilo večjih izgredov. * Andrej Furlan, komandir Policijske postaje Piran, je k temu dodal, da policija uspešno raziskuje in odkriva storilce kaznivih dejanj. Javni red in mir sta zadovoljiva, nekatere točke, kot na primer diskoteka Tivoli in poleti Avtokamp Lucija, pa še predstavljajo določene probleme. Več reda je treba napraviti v zvezi s prijavno-odjavno službo, še zlasti glede evidence nastanitve gostov v privatnih sobah. Valter Puhov, predstavnik JP OKOLJE, ki ima v upravljanju parkirišče na Fornačah je ocenil, da parkirišče funkcionira brez problemov 24 ur na dan. Vozila so pri njih zavarovana, kar sicer nekateri tudi poskušajo izkoriščati. Na opozorila občanov pa je predlagal, da bi morala biti zavarovana tudi vozila, ki parkirajo na Tartinijevem trgu v Piranu. Portoroški pomol bo odsprt za javni promet do 15. oktobra. Bogdan Pajek, načelnik Urada za komunalni nadzor je povedal, da je letošnja nova prometna ureditev v Piranu zahtevala dodatno zaposlovanje. Glede zaklopov in odvozov vozil pa še zbirajo podatke. Dva nova turistična inpektorja v občini si že nabirata izkušnje in bosta za naslednjo sezono predlagala nekaj novosti na področju oddajanja sob in pobiranja turistične takse. ZAVZETOST IN CILJI TD PORTOROŽ Predsednica Turističnega društva Portorož Andreja Humar-Fatorič je ob svetovnem dnevu turizma, (27.september) čestitala vsem portoroškim turističnim delavcem ter organizacijam, ki skrbijo za urejeno okolico in prijazno sprejemajo goste, ter tako soustvarjajo turizem, ki nas bogati in nam zagotavlja boljši jutri. TD Portorož poziva k hortikulturni ureditvi kraja, k tvornemu sodelovanju vseh dejavnikov, da bi tako dosegli čim boljše rezultate. Županova čestitka Piranski župan Franko Fičur je ob svetovnem dnevu turizma poslal čestitko turističnemu društvu Portorož in mu zaželel veliko uspehov. Turizem Imejmo se fajn - na Hrvaškem Do konca avgusta letos smo v Sloveniji našteli 4,363.355 turističnih prenočitev kar je le še 2 odstotka manj kot v osmih mesecih lanskega leta. Prenočitev domačih gostov je bilo 2,528.640 (- 5%), prenočitev tujih gostov pa 1,834.715 (+ 2%). Če primerjamo lanski avgust z letošnjim, je slika glede domačih gostov kar zaskrbljujoča; 11 odstotkov manj turističnih prenočitev. Znano je, da Slovenci radi potujemo, še najraje v tujino. Danica Zorko (Splošno združenje za gostinstvo in turizem pri GZS) ugotavlja v Informacijah medijem št. 15, da so do konca avgusta na Hrvaškem statistično evidentirali 388.493 slovenskih gostov, kar je 41% več kot v istem času lani. Zabeležili so 2,552.236 prenočitev slovenskih državljanov, kar pomeni 31 % več. Če bi te podatke primerjali z doseženimi nočitvami Slovencev v domovini (2,528.640), lahko preprosto izračunamo, da jih je bilo na Hrvaškem v absolutnem številu za odstotek več. Slovenci smo tako pridno napolnili hrvaško devizno blagajno, slogan "Imejmo se fajn" (akcija, da bi počitnikovali doma) pa preprosto prezrli. Tako ponovno oživlja priljubljena Istra, ki je Slovencem všeč tudi zaradi poceni bivanja. V strukturi tujih gostov na Hrvaškem smo Slovenci na 2. mestu, takoj za turisti iz Nemčije. V strukturi tujskih prenočitev v Sloveniji Hrvaška zavzema 4. mesto (za Italijo, Nemčijo in Avstrijo). Do konca avgusta je bilo v Sloveniji 54.916 hrvaških gostov (9,5 - odstotni delež) ali 3 odstotke več, vendar še vedno 69 odstotkov manj kot v obravnavanem obdobju leta 1990. 1 Tržno komuniciranje in informiranje Lucija, Liminjanska 91, 6320 Portorož Telefon & telefaks: 066/ 70- 185 (od 11. nov. 770-185) * Izdelava in vodenje celostnih tržno- komunikacijskih projektov; * Informiranje; * Promocijske, posredniške in zastopniške storitve; * Izdajanje javnega informativnega glasila - Časopis Primorski utrip; * Storitve za tisk: Računalniška postavitev besedila, publikacije, prospekti, vizitke, praznične novoletne voščilnice. Sodelujemo z renomirano tiskarno VEK Koper; * Oglasi, storitve ekonomske propagande in reklame. Prispevke za časopis, oglase in naročila za tisk, sprejemamo tudi v pisarni uredništva v Luciji, Obala 105- 107 (prostori Krajevne skupnosti). YAMAHA KOLESA BIANCHI (posezonskecene) OLJA MOTUL/ CASTROL DAINESE, NOLAN in vse kar spada zraven... Leasing in kreditno odplačevanje Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Piran! Obiščite nas, radi vam bomo svetovali pri izbiri in nakupu LNC d.o.o. Portorož Trgovina Obala 136, Lucija Tel.: 066/ 70-108 Sedež- pisarna Cesta solinarjev 8, Lucija Tel. &fax: 066/ 72 100 Tel.: 066/ 70 108 AVTO - MOTO DRUŠTVO "Rinko Tomažič" PIRAN Čestitamo vsem občankam in občanom za praznik občine Piran Predvsem pa želimo srečno in varno vožnjo PRIPOROČAMO SE Z NAŠIMI STORITVAMI V AVTO ŠOLI . . Sfivac MORJE 93.4 MH - 1. NENEH CHERRV - VVOMAN 2. 2. R.E.M. - E-BOVV THE LETTER 3. 3. SHANK ROCK - AELIM DA Sl TU - 4. PET SH0P B0YS - SE A VIDA E' 6. 5. FUGEES - READV OR NOT - 6. METALLICA - HERO 0F THE DAV 1.7. VASC0 ROSSI-GLI ANGELI 4.8. LIGABUE - QUELLA CHE NON SEI 7. 9. AVTOMOBILI - KAM Sl NAMENjENA 5.10.PEARL JAM - WH0 Y0U ARE 9. JUHE CRANBERRIES - VVHEN Y0U'RE GONE 8.12.ERIC CLAPT0N - CHANGE THE VVORLD 10.13.HALO-ANITA NI NIKOLI Za lestvico Srečnih 13 kihko glasujete : po faxu: 61-009 vsak dan po telefonu: 65-366 vsako nedeljo od 18h do 19h po pošti: Radio Morje, p.p. 96, 6310 Izola, E-mailu: Radio.Morje@abcnet.si Iz vrtca Morje v Luciji ob 20. obletnici Naš ponos in izročilo opravljenega dela spletamo v pravljico o morju. Zakaj smo naše sporočilo poklonili morju? Ker ljubimo morje, prišepetavajo morske vile, ker nam njegovi valovi burijo rosno domišljijo, po neskončnem morju smo poimenovali tudi današnji vrtec, v vrtec Morje Lucija. Udejanili smo mu drugačno likovno pojavnost. Pri tem nas je vodila izkušenost mediteranskega čarodeja ognja in morja, slikarja razbohotne meduze, zvesta Apollonija.Domiselno smo ustvarjali na papir in v spomine vse, kar lahko povedo doživeta beseda, barva in gib,.. V dvajsetih letih nežnega varstva in spodbudne vzgoje smo dorasli vsebini nove vizije, postali smo njeni glavni junaki, otroci vrtca za srečno in igrivo otroštvo. Naše upe smo spenjali v krila galebov, na svilo smo slikali leščurja z mamino ruto, kot lepljenko smo sestavljali ribiško mrežo prvih izkušenj tako, da znamo vrčke radovednosti polniti s starševsko ljubeznijo in nasmehom vzgojiteljic. Kot ujeti ciplji bi zastala naša radoživost brez varnega zavetja za naš nemir, nebogljenost in otroško vihravost. Kot vulkan dobre volje in dobrih namer obljubljamo, ne bomo bodoči računalniki, naša naloga je življenska! Obljubljamo ,da bomo pod varno streho vrtca še naprej pleminitili bogato narodovo kulturno izročilo. Pridite, pridružite se nam 23. oktobra ob 18. uri v Avditoriju Portorož, kjer bo naša pravljica postala skupna resničnost. Prisrčno vabljeni! Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu Čestitamo vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku Splošna plovba Portorož POSLOVALNICA TPC LUCIJA Obala 114 Tel.: 066/ 747-189 POSLOVALNICA KOPER $2. s Pristaniška 2 'g* o ’ ' * Te,-: 066/ 24'654 * Razvijanje barvnih fotografij v 1 uri; * Expres izdelava fotografij za dokumente; * Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok; * Prodaja filmov, fotoaparatov, albmov; * Barvno fotokopiranje; * Barvni tisk na tekstif- Magic print; * Prodaja ročnih ur priznanih znamk. Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije Priporočamo se Cit y park BBBBHHHHBHBBBSBBBBBBSaHBIDBSBBDBBBSBB&BBBSHMBBHBBBBBHmHHBBI Hoteli Piran RESTAVRACIJA TRI VDOVE Piran Rezervacije tel.: 066/ 746- 399 Piran je enkratni kulturni spomenik, ki vedno znova navdušuje Vabimo vas, da nas obiščete Postregli vam bomo z darovi morja, školjkami, raki, škampi, jastogi, ribami in drugimi specialitetami, ki jih boste lahko zalili z izbrano vinsko kapljico. Pridružujemo se k čestitkam ob prazniku občine Piran. Vsem gostom, občankam in občanom ter poslovnim partnerjem želimo veliko uspehov. _______________Kolektiv Hotelov Piran_________________ Prejeli so certifikat ISO 9001 Izolski Frigomar je prvo slovensko podjetje s področja predelave morske hrane, ki je svoje poslovanje uskladilo z normami ISO 9001 in prejelo certifikat kakovosti. Priznanje za visoko kakovostne zamrznjene ribje izdelke mu je v torek, 24. septembra 1996 na pomolu podjetja Delamaris v Izoli podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Za kolektiv, ki deluje v sestavi Holdinga Delamaris je bil to še posebej vesel dan. Častni gost na podelitvi visokega priznanja je bil tudi Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, ki je podprl prizadevanja kolektiva za doseganje še boljših rezultatov. Med osnovno dejavnost podjetja Frigomar d.o.o. sodijo predelava in konzerviranje rib, proizvodnja zamrznjenih pakiranih rib in polpripravljenih ribjih jedi. Večino proizvodnje prodajo na domačem trgu, v zadnjem času pa že okoli 20 odstotkov tudi na tujem . Podjetje Frigomar z istoimensko blagovno znamko samostojno nastopa na tržišču že od leta 1993 in ima ob siceršnjih težavah, ki tarejo slovensko ribištvo in predelovalno industrijo, kar nekaj načrtov. Že v naslednjem letu nameravajo tržišču ponuditi dva ali tri nove proizvode. Za dva obstoječa so doslej že prejeli znak varovanega živila, ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja. Po svečani podelitvi certifikata so udeležence so povabili na na krajšo krožno vožnjo po morju. Na ladji Labo so ob zvokih harmonike v živahnem vzdušju tudi konkretno presodili za kakšne nagrajene proizvode gre. Na sliki: Predstavnik Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje izroča Iztoku Palčiču, direktorju družbe Frigomar d.o.o., certifikat ISO 9001. FOTO: FK- INFORMA KUD Karol Pahor Gostovanje na Bavarskem Folklorna skupina in Mladinski pihalni orkester Kulturno umetniškega društva Karol Pahor iz Pirana sta se na uradno povabilo župana Reichbacha, udeležila Bavarskih dnevov 13. in 14. septembra v Nemčiji. Poleg programa orkestra in folklorne skupine, ki je Slovenijo predstavila s šestimi slovenskimi plesi, sta zakonca Korent pripravila tudi razstavo izvirne slovenske domače obrti, ki sta jo prikazala tudi v slovenski hiši v Atlanti v času olimpijskih iger. Udeležbo na tej pomembni bavarski prireditvi v Reichbachu so finančno omogočili Občina Piran, Združenje folklornih skupin Slovenije in dolgoletni generalni pokrovitelj Mladinskega pihalnega orkestra, Hoteli Palače Portorož. Marta Beseničar Nevidna nasilja v družbi Nasilno vedenje med otroki in mladostniki postaja vse pogostejši pojav njihovega druženja. Ko odrasli razmišljamo kako bi zajezili hudournike burnih čustev, plaz drznih žaljivk in grobih dejanj, vse prehitro posežemo po kaznovalnih omejitvah. To pa ima največkrat prav nasprotni vzgojni učinek, tako, da nam naša avtoriteta kar spolzi iz rok. Vredno je, da se ob naših vzgojnih ravnanjih zamislimo in se, če je le mogoče, tudi posvetujemo. Nasilno vedenje se pri otroku in mladostniku izraža na več načinov, na besednem in nebesednem področju odzivanja. Posamezne oblike takšnega vedenja ne bi naštevali, lahko pa jih označimo s skupno lastnostjo, da so to vsa tista dejanja, ko druge ali sebe ogrožamo do te stopnje, da to boli, žali, prikrajša, zanemarja in podobno. Nasilna dejanja ali agresivnost nastajajo po zapletenih psihodinamskih mehanizmih. Zato so pomembne okoliščine in povodi, ki so mladostnika privedli do takšnega udejanjanja. Otrok lahko doživlja vrsto prikritih, rekli bi za oko nevidnih prisil, prikrajšanj, žalitev in seveda različnih kazni znotraj družinske dinamike. Na zunaj je družina skrbna, za otrokove materialne potrebeje solidno poskrbljeno; otrok je oblečen in obut, ima šolsko torbico in kavbojke LEVIŠ... Psihoanalitično izostren drobnogled pa nam lahko pokaže, da je lahko prav ta otrok grobo zanemarjen pri zadovoljevanju svojih psihosocialnih in čustvenih potreb. Kaj je pri tem zapletanju najbolj usodno? To, da se povzročitelj; starša, sorojenci, svojih ogrožajočih ravnanj ne zavedajo. Tudi skrbno sprožena in vodena strokovna pomoč od zunaj lahko ne uspe ustvariti realnega uvida. V naši družbi poteka v zadnjem času vrsta usmerjenih akcij in aktivnosti zoper trpinčenje in zlorabo otrok.. Osnovni namen je predvsem v tem, da se čimbolj osvestijo žrtve, pa tudi priče takšnih dejanj. Za prijavljanje povzročiteljev pa je potrebna tenkočutnost in odločnost nas vseh, ki smo velikokrat nemi in nemočni očividci in opazovalci teh pojavov. Priznana slovenska strokovnjakinja, prof dr. Martina Tomori je na nedavnem strokovnem srečanju Trpinčen otrok, opozorila na mikro traume, ki jih lahko doživljajo naši otroci in maldostniki in, ki lahko vodijo zaradi subjektivnega trpljenja, odpovedovanja in pretiranih žrtev v neskladni razvoj mlade osebnosti z očitnimi deformacijami na čustvenem, socialnem in storilnostnem področju. Navajamo nekaj najpogostejših oblik psihološkega nasilja, ki jih navaja prof. dr. Tomorjeva: - nesmiselno in prestrogo kaznovanje otroka; - poniževanje, žalitve in razvrednotenje; - brezbrižnost do otrokovih osebnih potreb; - reševanje lastnih šibkih točk ali vrzeli v osebnostnem razvoju staršev na račun otroka; - vključevanje otroka v partnerske konflikte; - zadrževanje otroka v razvoju samostojnosti oz. prezgodnje siljenje k samostojnosti; - obremenjevanje otroka s prevelikimi pričakovanji; - vzgajanje z razvijanjem pretiranih občutij krivde pri otroku; - pretirano obremenjevanje otroka s storilnostnimi zahtevami. Odraslim nam bo verjetno lažje korigirati svoja ravnanja, prepoznati tista, ki čustveno bremenijo našega otroka kot pa iskati krivdo za otrokovo nasilno vedenje v drugih morebitnih vzrokih. umum JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. Fornače 33 AZIENDA PUBBLICA PIRANO s.r.l. Fornace 33 Vsem občankam in občanom, uporabnikom naših storitev ter poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. oktobru in želimo veliko uspehov. Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna Kolektiv Javnega podjetja OKOLJE Piran TRAFIKA - PAPIRNICA sp. Zlatka Maček, Sečovlje 40 * ČASOPISI IN REVIJE * ŠOLSKE POTREBŠČINE * DARILA * IGRAČE * KOZMETIKA Fotokopiranje ( A5,A4,A3 ), pomanjšave,povečave. Za vsa večja naročila ugodni popusti. Čestitamo ob prazniku občine Piran. Tramontal inženiring, storitve in trgovina, d.o.o. Semova 23, Lucija 6320 Portorož Mobitel: 0609/ 628-658 0609/ 614-274 Vsem prebivalcem, našim strankam in prijateljem čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober in se priporočamo. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA PIRAN Liminjanska cesta 96, Lucija 6320 Portorož Tel./FAx.: 066 75 979 Čestitamo vsem prebivalcem piranske občine, obrtnikom in samostojnim podjetnikom ter našim članom ob prazniku občine Piran in želimo veliko poslovnih uspehov. Območna obrtna zbornica Piran Prejeli smo Kaj bom, ko bom velika? Z mislimi se vračam nazaj v mlada leta. Bistvo teh misli je, kaj naj postanem v tej naši "super demokratični" in "super pravni" državi, v kateri bi živela čimbolj lagodno, s čim manj dela, če ne že kar zastonj. Kako in kaj? Naj postanem občinski politik, z vedno nasmejanimi usti, polnimi obljub, katerih večinoma ne izpolnim? Ugotovim, da sem tak politik kot slab trgovec, ki na veliko reklamira svojo "robo", ko pa se pojavi kupec s tanjšo denarnico, blaga zanj enostavno ni. Obljubim mu, naj pride čez tri dni, češ, da jo bom poskusila nabaviti. Po preteku treh dni enostavno izginem in pustim v trgovini vajenca, da odpravi nadležnega kupca. Ugotovim, da ta poklic odpade. Manjka mi sposobnost pretvarjanja in ukrivljanja resnice. Nisem sposobna pogledati človeku v oči in mu pojasniti dejansko stanje. Da bi postala varnostnik? To bi šlo, razmišljam dalje. Sprehajala bi se po ulicah, nikoli sama, vedno v družbi vsaj še enega. Super! Bila bi glavna. Malce me sicer moti uniforma, ki je zelo podobna policajski- pa kaj za to? Zaslužek je in dalo bi se živeti brez, ne vem kako strašanskega truda. Aha, pa smo tu. Tudi to ne gre. Morala bi se naučiti kje so vse ulice v piranski občini, da vsaj o dveh tujih jezikih ne govorimo in še slučajni turisti bi se me bali. No, ljubljančani seveda ne, saj je Piran že njihov drugi dom, če že ne prvi- vsaj v sezoni. Kaj mi še preostane? Ne bi bilo slabo, da bi postala "ramparka" na parkirnem prostoru. Obvladati moram pasivno dva do tri tuje jezike. No, to bi že šlo. Žejna ne bi bila, saj je dovolj piva v okoliških gostilnah. Tudi na to, da nekateri turisti, ki prihajajo do "rampe", skomignejo z rameni, obrnejo svoje vozilo in se odpravijo v druge turistične kraje soncu in sreči naproti (običajno na Hrvaško), bi se počasi navadila. Ali pa ne. Verjetno res ne, saj je bil Piran do nedavnega moje najljubše mesto... Torej, odpade tudi ta poklic. Oh, pozabila sem. Ribič bi lahko bila! Čudovito, samo barko moram imeti. To bi se nekako dalo urediti in še stanovanjski problem rešim s tem. Krasno, zibajoče stanovanjce in ljubi mir. Poklic, kot naročen zame. Se že vidim, kako polagam mreže, potegnem iz morja in, ojoj, prazne so! Pozabila sem na naših 46 km obale, žal, tudi ribic ni veliko, a davki davijo in davijo. Le kako sem lahko tako neumna gos, da pozabim na občino, ki rabi denar za nujne izdatke za predstavljanje našega lepega mesta v domovini in tujini. Joj, joj- prazna buča- tudi ob ta poklic sem. Zelo rada imam živali in veliko razmišljam o njih. Točno, kaj pa če bi postala lisica oziroma lisičarka. Dober posel in še razpravljati mi ni treba z nadležnimi ljudmi. Torej, tudi jezikov mi ni treba obvladati, ne tujih, kaj šele domačega, ki je že tako ali tako strašansko popačen. Ju-hu n.pr., v Portorož se hodi kopat kar precej ljudi, no sedaj malo manj, vendar še vedno dovolj, da nataknem, s posebnim veseljem, na kak imeniten avtomobil lisičke. Krasno! Ljudje se me bodo bali kot hudič križa. Naj vedo kaj sem jaz! Se že vidim v tem poklicu. Živijo -lisica sem! Sedaj bodo plaže še bolj prazne- fino, uspela sem! Ne mine niti cela ura in začne se mi oglašati vest. Začudo, še vedno jo imam? Hudiča, kaj res ne morem iti s časom naprej? Tak način življenja me ne bo pripelji nikamor, ugotavljam. Vendar iz svoje kože ne moram in zato se tudi od lisičarstva poslovim. V parlamentu bom poslanka. Kot pribito! Prisostvovala bom na vseh sejah, ne zaradi vesnosti, pač pa zaradi denarja. Trdno se bom držala pravila: ČE HOČEŠ BITI DOBER POLITIK, MORAŠ OBRNITI LJUDSTVU HRBET. Prav to bom naredila. Za štiri leta bom preskrbljena s stanovanjem, kakor tudi z denarjem, potem pa se bom lahko upokojila. Tudi pokojnina ne bo majhna in še odpravnina mi pripada. Odlično, tako bo in nič drugače! V trenutku se spomnim na umazane strankarske igre in igrice in kar je še huje, na žalitve. Pa, kaj me to briga, mene se to ne tiče, saj bom vseskozi molčala. Ali bom lahko?! NE in še enkrat NE! Ko mi bo vsega dovolj bom na stežaj odprla svoja usta, da jih sploh ne bom mogla več zapreti. Ne, ne bom tiho. Morali me bodo (kljub super demokratičnosti) treščiti skozi vrata in adijo moje poslanstvo. Nič, odločila sem se za piranski zelenjavni trg. Postala bom redar ali kako se že temu reče; pobirala bom stojnični dnevni inkaso in kljub, verjemite mi, precejšni količini sadja in zelenjavi, ki ju imam zelo rada, verjetno ne bom postala vegetarijanec. Prijazna bom z branjevkami. Vem, ne bo mi treba kupovati niti sadja niti zelenjave, kajti ženske na stojnicah so izredno dobre duše z vsemi, ki so dobri z njimi. Ponosna bom na to, da z dobrohotnostjo in brez kakršne koli koristoljubnosti opravljam ta plemeniti poklic, katerega bom opravljala od začetka do upokojitve in ga po njej prepustila znancem. Končno sem našla sama sebe. Ampak..., kaj bom postala, ko bom velika? Zorka Šmuc Dekleva Piran NAROČILNICA . ■ - I i Naročam primorski u¥p Ime in priimek: ------------------------------------------ Točen naslov:_____________________________________________ Poštna številka:__________________________________________ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 960 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oz. 8 dni po prejemu računa (pravne osebe) Datum___________________ Podpis___________________________ Izpolnjeno naročilnicojiošljite na: INFORMA PORTOROŽ, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož PREDSTAVILI TERMALNE STORITVE Hoteli Palače Portorož so na sejmu ZDRAVJE v Ljubljani že predstavili razširjeno paleto novih storitev, ki jih ponujajo v obnovljenih in programsko dopolnjenih Termah v Portorožu. NOVA PROMOCIJSKA PUBLIKACIJA PORTOROŠKE IGRALNICE Igralnica Casino Portorož je pred kratkim izdala barvno predstavitveno publikacijo v kateri so nazorno prikazali storitve, ki jih ponuja ta igralniška hiša v Portorožu in v Lipici. Gostom že dvajset let in več ponujajo radosti različnih iger na srečo in kot piše v publikaciji je to hiša, ki ne pozna počitka. Iz publikacije lahko izvemo kaj je sreča, pa tudi bolj konkretne stvari: kdo je krupje, kako se imenuje katera od iger in podobno. V publikaciji je tudi nova slogan portoroške igralnice: Hiša, ki ne pozna počitka. Prospekt je izdelala produkcija SPEM iz Maribora v sodelovanju z domačimi avtorji. Ovs/rvo POR IV »ROŽ P* »KTOR‘ 'M' IZBIRAMO ŠPORTNIKE PIRANA 96 Spoštovani bralci, cenjeni športniki, športni delavci in ljubitelji športa v občini Piran. V sodelovanju s Športnim centrom Piran bo naš časnik Primorski utrip tudi letos izbral špornike Pirana in zaslužne športne delavce '96. Akcija bo potekala vse do decembra. Točen datum in kraj podelitve priznanj najboljšim, ki jih bomo izbrali na podlagi vaših prispelih glasovnic in ob upoštevanju kriterijev, ki ji določi Športni center Piran, bomo objavili v oktobrski številki Pimorskega utripa. Glasovnice pošljite na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož. S pripisom: Športnik Pirana '96. GLASOVNICA primorski uMp |H ŠPORTNI CENTER PIRAN CENTRO SPORTIVO PIRANO IZBIRAMO ŠPORTNIKE PIRANA ’96 Glasujem za: Najboljšo športnico_______________________ Najboljšega športnika_____________________ Najboljšo športno ekipo___________________ Najboljšo mlado športnico_________________ Najboljšega mladega športnika_____________ Najboljšo mlado ekipo_____________________ Zaslužnega športnega delavca______________ agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/ 63- 611 M.tel. 0609643585 * Sklepanje vseh vrst zavarovanj * Ocenjevanje škod * Likvidacija in izplačevanje škod * Celoten zavarovalniški servis Lucija : Tel.: 066/ 70-816, Telefaks: 066/ 71-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/ 65- 275 Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631438 Fax.: 066/ 71-295 Prodajate ali kupujete vozilo ? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. GN0MA GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.O.O. PORTOROŽ UKMARJEVA 18., 66320 PORTOROŽ TEL. FAX.:066 70-916 'REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLAVU 'POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN GNOMA PORTOROŽ Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: mfi&trinfi)® Tržno komuniciranje in intormiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel., Fax,: 066 70-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107 Opr. prigl.št. 40-4 93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava Piran Franc Krajnc s.p. ŽR št.: 51400-620-63-051202111-6502 85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel. Fax.: 066 70-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izolad.o.o. Tisk: Tiskarna Vek Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 80 SIT Po mnenju Urada za informiranje ut. 4 3 - 12-889 93 - 23 288 je Časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. ___________________ SLOVENSKA RAZSTAVA SADJA SLOVENSKA RAZSTAVA SAD1A 18. - 23. oktober 1996. Portorož Od 18. do 23. oktobra, bo v portoroških hotelih Morje potekala 2. Slovenska razstava sadja. Na približno lOOO m2 razstavnih površin bo predstavljen slovenski sor-timent sadja, pa tudi dejavnosti, ki so v Sloveniji tako ali drugače povezane s sadjarstvom. Predsednica pripravljalnega odbora Viljanka Vesel je povedala, da je pripravo razstave, ki je bila prvič pred dvema letom v Metliki, Sadjarsko društvo Slovenije poverilo Društvu oljkarjev Slovenske Istre, medtem ko so za strokovni del zadolženi strokovnjaki iz Kmetijsko svetovalne službe. Dodala je, da bodo svoje sadno bogastvo in aktualno stanje v sadjarstvu bodo predstavile vse slovenske regije, predstavili se bodo tudi slovenski drevesničarji, proizvajalci zaščitnih sredstev ter proizvajalci embalaže. Na ogled bo tudi razstava travniških nasadov in dokumentacija o najstarejših sadnih drevesih v Sloveniji, kjer bo predstavljena tudi jablana, ki raste na Koroškem in je vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, saj sta nanjo cepljeni kar 102 sorti jabolk. Pa tudi sicer jabolk na razstavi ne bo manjkalo, saj pripravljajo degustacijo celotnega slovenskega sortimenta jabolk in nekaterih starih sort, za spomin pa bo vsak obiskovalec dobil jabolko z zaščitnim znakom siničke. Visoka kmetijska šola iz Maribora bo ob tej priložnosti po simbolični ceni ponudila lične pakete jabolk. V času razstave se bo zvrstila vrsta predavanj. Tako bo v nedeljo dr. Ludvik Čepar govoril o oljčnem olju in zdravju, v ponedeljek pa bo vodena degustacija oljčnega olja. Torek in sreda sta namenjena predstavitvi več kot tridesetih referatov na temo uporabe fitofarmacevtskih preparatov, o čemer bodo govorili vodilni slovenski strokovnjsaki s tega področja. Poleg tega bodo sadjarski strokovnjaki poročali tudi o raziskavah v sadjarstvu in novostih s tega področja. Tako zasnovana razstava predstavlja pravo noviteto na našem območju. Ravno zato si jo velja ogledati, saj pester program obeta, da bo na razstavi veliko zanimivega tudi za širšo publiko. Zaradi prevelike hitrosti v srur i V četrtek, 3. oktobra se je na izolski obvoznici tik ob odseku za Jagodje zgodila huda prometna nesreča v kateri so umrli trije mladi fantje, vsi študentje Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Zgodillo se je ob 7.40, ko je mladi voznik D.K. vozil Peugeot 205 od Kopra proti Strunjanu. V ostrem ovinku ga je najprej zaneslo v obcestno ograjo, nato pa je čelno trčil v nasproti vozeči avtobus. V nesreči so umrli, voznik in njegova sopotnika, C.Ft. in M.V., vsi trije so bili iz Ajdovščine. Težko ranjen je bil četrti sopotnik E.P. iz Povirja. Ovinek na izolski obvoznici je zares nevaren in nenavadno speljan, vendar ga je mogoče ob dovoljeni hitrosti izpeljati brez težav. V tem primeru očitno ni bilo tako. c Trz * *■- ■ / z. ’ Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost Odslej imate možnost, da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti. Z rentnim varčevanjem si zagotovite lasten in zanesljiv vir dohodka. Rentno varčevanje prinaša dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, pomoč pri finančnem osamosvajanju otrok, stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih in trdne temelje za uresničenje vaših želja in načrtov. Z rentnim varčevanjem Je prihodnost vaša. splošna banka koper I i S ž Sč