PROSVETA ILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE leto-' Suhwrtption |6 00 _ pondeljek, 1. decembra (Dec. 1), 1980 £TKV,-NUMBBR 282 Sociologi ob$ojqjo kapitalizem Zaaiasiva lajava profeeorjn drta Aaa Arbor. Mich. — (FP) — D» ao delodajalci odgovorni sa poaledice breepoeelnoati, j« bil aoglaoen saldjuček eodologov, ki ao aa riNrall na letni konferenci v Ann Arboru, kjer j« aedei Mi-ohiganske univerae. "Breapoeolnoat je posledica db-atoje^etfa ekonomske** akta-maM, Ja dajal profeeor Csrr, na-fflntlr »ocioloAkenra departmen-to na drftavnl u ni varil, "in na delodajalce pada odgovornost ta situacijo." | "Nekateri trdijo, da ja armada braepoaelnlh potrtima« da «a o« hrani proinodt v industriji. 0e je to reenlca, potem je dblšnost in-dustrijakih magnetov, da pree-krbijo obleko, atanovanje in »i-veš aa tUta, ki «o prtoedeU veled brapoaelnoati ln nimajo priUke do aaaluika, ki bi jim omogočil nakup potrebnih atvarl. Cm j« te, da nehamo i hvalieanjem u-apehov ameriškega induntrij^m-sra aietema in aa otremo tudi na njegove napake." Sociologi is rosnih krajev A-merike ao večinoma podali peed-mietidne alike o gospodarskem pološaju v industrijekih s redil- Mati Jones umrla fHoIetna bojevnica as delavska pravice sa-tisnlla M po dolgi bolezni Washington, O. C.—Ma. ty Jone*, tnan* milijonom kot "Mothar Jones", je v nedelje avečer umrla aa svojem dom« v bliftnjeoa Marylandu. Slavna i ena, ki je bOa SO let aktivna v premnogih bojih as pravice ameriškega delu vat va, vlada je aaključila, da v«a aaSli-Šanja obtoiencev v sarotniškem procesu» ki se tičejo implikacij Francije in drugih de«et v tej sa. roti proti aovjetam, morajo Mti tajna. Imena francoskih agentov v Rusiji, ki jih dbtqienol isdajo, morajo saenkrat oetati v tajaš* ati. Diplomatičns previdnost ta* hteva, da oe vas sadova dobro preišče. Profesor l. K. Rsmstn, vodja oarotnikov v Moskvi, Js bil vda* raj inpralan glede mnogih podre. bnosU, ki Jih ni navedel v avoji dolgi Ispovsdi. Iaprafteval ga Je toiitelj Krllenko in aasllianje je bilo javno. IsprašanJe ae Je tikalo naj prvo Ramsinova preteklosti. Pove-dal je, da je bil rojen leta 1817 in njegova otarAa ota bila vaika učitelja. Šolal oe je v moakov-aknm tehničnem aavodu in lota 1»14 je naotopll učiteljsko alui-bo. Leta 1981 Je postal član so. vjetake komiaije sa isdelavanje industrijalcih načrtov in leta MS j« Ipscialisiral pri načrtih sadike elektrarne. Za botjinvUko stranko ao je bil do oktoberfke revolucije. Te jTso vj^tske ekap^mante ^^m Je prišla prva prilolnoat, ae Je pridruiil grupi, ki Je asbotlrsls Otvorila sa bo v Waahlngtonu. , JMegatje bodo prišli is vaeh drftav Unije New York. — (FP) — Concil sa protokctJo tujerodcev Je okli-osi konvencijo, ki aa otvort v Waahlngtonu, D. C. V svojem progiaeu pravi, da Jé keavend- ' Halo Do-X pojde v Jateo A- 1-«bone, 29. nov. — Zračni Pilcan Do-X pojde od tu v Ca-kjer bodo dobro pregledali VM* 12 motorjev in pripravili Vk" i*»♦ rebno sa polet čas Atlantik. Kakor danes poročajo, je ieflnitlvno saključeno, da '"»-X poleti v Jutno Ameriko In fsm pojde ob obratu v New V >rk. Dr. Claude Dornier, Id je ••iMTii) načrt sa to letak», je od. M'rval včeraj v Berlin. '"Meiaova MI es pereči s Rs- 'kriia, 29. nor. — Margot r"t*in, hči svetovno snaaaga '"•■»Jaka Alberta Einsteins, se s Runam Dimitrijem Ms novost Stara je 81 let. PROSVETA THE EN LIGI Cfctaw* Oto«« ftM « crto Uto, $».1$ m 9* taUs M !«•• Umi far Uw fUUa (osa* tllMIi) C«* HM P~ iw. CHmm —i $IM 9m vmt. MMI*V M VM. kw ÍM «Ok S PROHVETA MftT-M SaatS Am, CM« MKMSES Or THX [Mt«m » oktapai«. rolnlna. m prim** (m«« fe *Mi J» • Uw HmmvH« J» •• «mm» poUfcta M« Sovražniki ljudstva — 1 Cikslks komisij* za zatiranje zločincev je objavila poaeben seznsm "ljudskih sovraini-kov". V seznamu je imenovanih 28 gsnge-ških voditeljev od Al Caponeja na. vrhu do manj znanih razbojnikov na dnu. Vsi ti gan-geii — izključno Italijani in Irci — so obtoženi cele vrste zločinov in čiksška policija ima nalogo, da jih na mestu aretira in vtakne v zapor. Le dva ali trije so bili do danes prijeti, dočim ostali nemoteno nadaljujejo svoje kru-, karske in zločinske posle. Capone, največji "ljudski sovražnik" in gangež vseh gangežev, je ne le na prostem in se nemoteno vosi v svojem razkol nem avtu s močno telesno stražo vred po čiksškem mestu, pač pa je brez vsakega bob nan j a odprl javno kuhinjo za brezposelne v glavnem delu mesta hi vsak dan nasičuje 2000 do 3000 lačnih oseb. Neki čiksški list (Daily Times) je prinesel sli^ ko dolge vrste moških, ki stoje pred' Caponeje-vo kuhinjo in čakajo na juho, kruh, kavo in peciva Ako bi bila omenjena komisija res pravična, nepristranska in vseskozi protisločin-aka, bi bila njena lista ljudaklh sovražnikov veliko daljša. Komisija bi morala vedati, da zločinske gange na dnu ameriške družbe so produkt sistema, ki ga ičttl zločinska ganga na vrhu; ganga na dnu črpa rekrute izmed žrtev gange na vrhu. Maralkateri Človek, ki je izgubil vea svoj denar na borzi ali v banki, ki je zaprla vrata, se je potem pridružil butlegar-jem, raketlrjem in banditom; marsikateri delavec, ki je Izgubil polteno delo in drugega nI mogel dobiti, Je danes v Caponljevi gangi. Na vrhu seznama ljudaklh sovražnikov — pravilno: največjih sovražnikov ljudstva — bi morala biti imena vseh onih magnatov, ki na borzah igrajo z ljudskimi dobrinami; vseh onih bankirjev, ki so s krahi požrli denar vlagateljev; f vseh onih delodajalcev, ki znižujejo delavcem plače; vseh onih političnih voditeljev, ki podpirajo stranke današnjega roparskega gospodarstva ; vseh onih demagogov, ki nasprotujejo socialni zakonodaji; vseh onih hinavcev, ki drže IJudatvo v ignoranci in nezavednosti. Lista bi lahko vsebovala ko druge kategorije Ikodljivcov, na primer shyster-advokate in mazače vsake vrste, ki sloparfjo ljudi — in vsi ti prvačijo pred navadnimi raketlrjl In banditi, ker so bolj nevarni. Caponeja se lahko očuvam, toh falotov pa nt» ne morem, ker prihajajo ravlti v haljo zakonitosti in relpek-ta! Pravi sovrstniki Ijudhtvo no na vrhu. Ti so odgovorni ta one na dnu. Ca|>one Je pritlikavec. Bridko dejstvo je, da ima Capone danes več prijateljev mod siromaki kot jih ima ma-gnat Insull. PKOSVETa PONDELJEK, i. DEGEMKRa Glasovi iz naselbin viteljema društva Rudolfu Lu- lca, ta m ona stigu in Antonu Brencetu pa je pestuje malo puočieo, božični dar podaril jednotin znak v prizna- od mamice. Kaji ssmore derovsti nje. Oba uatanovitelja sta se obupani oče, s čim zamore skit>- KatoliAki kardinali, nadAkofJe in Ikofje v Združenih državah ao zadnje dni objavili izjavo, v kateri pravijo, da je sedanja kriza brez-poarlmeti prilla "radi pomanjkanja dobre volje in zanemarjanja Kriatusov«» cerkve" V A-meriki. Kardinal in Ikofje pozivajo- katolike, naj pomagajo brezposelnim z miloščino In preskrbi t vi jo zaslužka, dar I ac (posivatelji) zavedajo, da a tem le ne bo trajno pomagano, kajti "naia dežela mora predvsem izpremeniti svoje srce in voljo in organizirati Ur raadelitl del» in bogastvo, tako da ne bo nikomur nikoli manjkalo priložnosti za delo in zaslužek." Visoki paMlrjl izpovedujejo svojo lastno impotrnco. Kaj pa so delali toliko let. da le danes manjka kapitalistom nale dežele re volje in dobrega area? Kdaj pa jim izpremene voljo In srce? Cas bi že bil, ksJU tudi katoll. Aki delavci so že siti vedno m» ponavljajočih depresij. Na drugi Hrani se ne morejo pastirji dosti pritoževati, da kapitalisti sanemar Jajo Kristusovo cerke>. Ha j ni dolgo tega. kar je neki magnat zapustil ftkslkl nadlkofijl $300,000 Milijonski padajo pogosto. Kato-I lika cerkev r Ameriki je v«e prej kot prole-ta raka. Seveda, glavno je. da v I tok i pastirji nekaj rele jo. " 'T"" njegovim "kulturnim", / "inteligentnim", "visoko isobrašsnim" pobočnikom je obrekovanje in laž nostsU očividno čednost prvega msata. (Nam 'ignorantom', hienam' in podobnih imen ia leksikona Enakopravnosti je pravica do te "čednosti" seveda za-branjena, kar pas veseli i) Razni šarlatani seveda niso preveč izbirčni v metodah boja. Tudi Mussolinf, ki se je povsel od revnega socialističnega urednika do 11 duceja, ki je uničil vse socialistične in druge dslavske organizacije, iztrebil vse svoje u-pomike bodisi z umori, ječo pregnanstvom ali pa pobegonfcr~tu-di daleč ne zaostaja za Mussoli ni jem. Ako bi rsdtolniki sami sebi koristili s tem, da so kluft> in Zarjo pripravili ob nekaj stotfjkov, bi se človek temu Ce ne čudil In ako ste nam prizadeli to rana, ne boste nas uničili ps moralna» ker klub in njegova Zarja rastfts in napredujeta bolj in bolj. S tem udarcem po Zarji in klubu se je urednik Enakopravnosti jako zmotil. Ds pa si je s tem činom pridobil dopadajenje in ugled pri elevelandskem republiksnskem bossu Maschkeju, je to pač verjetno. -r-; , Rojaki in rojaikinje,! Pristopite v socialistično strsnko, ustanovite nove postojsnke, kjer jih še ni In ne pustite se zapeljevati biviim socialistom in repubtfksn-skim bossom. Boj kapitalisms in vsem, ki gs podpirajo in zagovarjajo!—A. Kukovac. O društveni prealavi S. Chicago, I1L—Društvo delavec št. 8 SNPJ je proslavilo svojo 261etnico obstanka v nedeljo 16. nov. v Hrvatskem domu. Proslava je uspela nad ¿rse pričakovanje dobro materialno kot moralno, kar je pripisati od-zivu bratskih društev is Chica-ga In okolice, ki so bila zastopana. Otvoritev programa je bU»o-glsševsns za 8:80 popoldne, a kot običajno se je tudi to pot zakasnilo. Zaator še je dvignil ob 4:16 in proslavo je otvoril nadzornik brat Anton Mutz. Ke-zelev orkester je zaigral koračnico SNPJ, nato je posdrsvil Občinstvo predsednik brat A. Svet-lich in se zahvalil društvenim zastopnikom in drugim v dru^ Atvenem imenu. V svojem govoru je izrekel zahvalo tudi pionirjem, ki so se pred 26 leti borili za obstanek in napredek društva, razlošil pomen in principe društva ter pozival Članstvo k složnemu delovanju, da laliko izročimo mladini nekaj več kot smo mi prejeli od staršev. Za njim je nastopil tajnik društva brat Vucich s poročilom o društveni zgodovini. V preteklih 26 letih je društvo nakazalo svojim članom bolniike podpore, odlkodnine in smrtntee $61,009, na jednoto pa je poslalo aseamenta $72,868.88. Društveno premoženje je znašalo 1. okt. t. 1. $1,282.22. Društvo šteje v odraslem oddelku 228, v mladinskem pa 97 Članov. Ako pomislimo na velikost naselbine, bi moralo društvo Iteti najmanj 600 članov v odraslem oddelku. Omenil je tudi, da je društvo sestavljeno iz velikih družin, In Če nismo Slovenci in Hrvatje bogati na ničemur drugemu, smo gotovo na otrokih, katere bi morali starii vplaati v društvo. Pozval je članstvo, da gre v agitacijo sa nove. člane, posebno Metiepolsfcs , _ Clevetand. — Dne 12. in 16. nov. je urednik Enakopravnosti prišel na plan s kupe laži in zavijanj. Menda hoče samega sebe prepričati, ko pravi, koliko je mi-rH "duhove" pri Zarji in koliko dobrega je on in njegova skupina naredila za klub in za Zarjo. Vzemimo prvo trditev. Ako je prepričan, da je miril "duhove", naj bi tudi povedal, katere "duhove". Implikacija prej o meničnih izjav je, da je miril naše "duhove". Ako nsm je dovoljeno, bi ga vprašali, ali je tudi pred tremi leti "miril" duhove, ko je prišel po vaji na sejo ,(ne pa na vajo!) in rssgrajsl radi nekega kritičnega spisa bivšega člana Zarje o Enakopravnosti (dekadenci) ? Ali je bilo tisto tudi "pomi-rjevanje duhov", ali je bil namen Zarjo razbiti, v vsakem slučaju pa diktirati članom Zarje kaj smejo in kaj ne smejo misliti?! Ali je bilo v začetku sedanjega boja zakotna delanje načrtov za razkol Zarje "pomirjevale duhov"? Več isprašanja vesti in lsstnih činov ter dokaj manj hvale bi btto tudi pri uredniku Enakopravnosti in republikanskemu bossu 28. warde vsekakor na mestu. "Koliko dobrega smo mi naredi* i ss Zarjo in za klub! Sedaj pa taka nehvalešnoet!" Kako se vse to lepo sliši! AH je pa tudi resnica? Prejšnja leta, ko urednik Enakopravnosti še ni imel dozorelih političnih ambicij, je bHa to več in manj resnica. Odkar pa je vrgel pogled s svojo mlado gardo vred v tabor republikanske stranke in dobil ugotovilo od bossa Maschkeja, da postane wsrdni vodja, je podrl pa vse tisto, ksr je zgradil. Se več. Skuša podreti tudi tisto, ksr smo drugi sgradlli (dasi bi bilo po njegovi "izpovedi" smatrati, da ni nihče drugi delal na prosvetnem polju in "pomagal rojakom" kakor on sam!) "Jaz in moji kolegi smo delali in iz svojih žepov Zarjo podpirali", pravi vodja raekolnikov. "Klub in rde&karjl so samo motali, nas izkoriščali, nam pa še k blagajni niso pustili (ali se ne sliši gromovito?!). Pa smo le ne-kaj let godrnjali, da nam blagajno izročite. Vi pa plačujte najemnino, note, učitelja, kostume — sploh vse, kjer je treba ven dati. Ml pa čeprav asesmenta ne plačamo mesece in mesece, smo u-pravičen! do vsega — do blagajne, do glasovanja, do stolčkov, prav do vsega!" Pa naj kdo ugovarja, če more! Olani kluba in obenem Zarje niso ničeear delali, se čisto nič ne brigali za prospeh sbora, le pevce so izkoriščal. Resnica je, ds tisti, ki so toliko let delsli in nosili moralno In gospodarsko odgovornost Zarja največ, to je člani kluba in obenem Zarje, niso iskali nLkakih priznanj za svoje delo In odgovornost. To stvar so prepustili tistim, ki so željni hvs-le. In po letih trdega dela so se na letni seji preteklega leta odpovedali uradom s mislijo, da se nekoliko odpočijejo in ds bo zbor napredoval kot je pod njihovim vodstvom. Imeli smo popolno zaupanje v tiste pevoe, ki so prejeli odgovorna mesta. Razvoj pa Je pokazal, da smo se močno vs-rsli. Kljub temu je skuplns, kateri poveljuje uradnik Enako-pravnoeti v interesu republlkan ske stranke, ne samo izkoriatila to aaupanja, nam sedaj le prod-baciva, da amo Jih Mnesramno izkoriščali! Glede nabiranja prugramnih oglasov, na česar tudi niso posa- LT^uT^rZ niimi ia bili!—ao H tisti, ki so jih nabl med HrviU' ker m#d njlml rali, delali zastonj? Ali niso pre- jeli procente od vsak nabranih o-glasov? In mar jim niso pri tem pomagali tudi sodragt, in sicer ne da bi prejeli kake procente. Zakaj zavijati in delati ia polraa-niče navadno laž?t Yea, vse vaše izjave, zagovori In "(spovedi", tako v Enakopravnosti kot ns so-dišču, ses mreža Obrekovanja in lati. SIcer pa nI zamera, ker r senci Maschkeja je značaj noet poceni. r etroma sploh prostora nI v republikanski strank! sanjo, ker je bila v tej stranki volekorupci-Je. privilegijev in Izkoriščanja resnica pokopana s l.incolnom vred. Maschkejevemu lajtnantu la le dosti takih, ki se zanimajo za SNPJ in bi priatopiti k našemu društvu, samo več agtaclje ie treba od naše strani. N s glasil Je. da se Delavec pridruži tekoči kampanji sa pridobivanje mladih članov do 80. leta. V ta namen je društvo razpisalo kampanjo samo sa 80 dni. V tem času Je vsak novopristopli član prost zdravniške preiskave in društvene pristopnine. Za njim Je nastopil gt pred-sednik jednote brat Vinceat Calnkar. ki Je govoril o rasvo-Ju Jednote. (btrebi in poteške-čah. Čestital je odboru ia člse-atvu Delavca, ki deluje sa prt>- zahvsHla za priznanje in obljubila, da bosta še v bodoče delovala za društvo in jednoto. Ne pride v poštev, je omenil gl. predsednik, kake narodnosti je človek, glavno je, da smo složni in da sloino delujemo sa nafte organizacije. Donald J. Lotrich je bil na-daijoji governik, ki je primerjal ustsnavljanje društev pred 26 leti in sedaj. Govoril je v angleškem jeziku o mladinskem gflosnju, čijega pričetnik je dr»-štvo Pioneer, ki je v dobi petih let postalo vodilno društvo v Chicagu. Obžaloval je, ker ni bilo zastopano mladinsko društvo št. 610, Id se je organiziralo takorekoč iz Delavca, in tudi ne društvo Calumet Sentinels, ki i-ma veliko polje za agitacijo, manjka mu pa energičnih članov, da bi jo vrlilL Apeliral j* da se člsnstvo zaveda svojega delavskega stanu in ss v tem smislu izobražuje, da sifco tevo-jevalo svoje pravice. Oscar Godioa je nastopil v i-menu društva Pioneer, ki je podarilo Delavcd šopek rož. Nagla-šal je potrebo, da se starši bolj zanimajo za svojs otroke in gie-dajo, da so pri društvu. Izrazil je šeljo, da bi bilo več mladine zastopane na tej proslavi, posebno od društvs Calumet Senti-nds. Alderman W. Rowan je hvalil naše ljudi, posebno pa društvo Delavec ter jednoto. Ker je bil brat Lotriph omenil, da je nas Hoover oprostH vsakega dela, je alderman navajal različne vzroke za brezposelnost in na svoj način branil administracijo. Rekel je, da vlsds posebno v kritičnih časih gleda zaupljivo na podporne organizacije, ki so del države. Cikaško federacijo je zastopal brat Werschay, društvo Sla-vija Frank Alesh, Ferrerja brat Underwood, Narodne Vitese J. Potokar, žensko društvo Nada sestra Bernik, društvo št. 86 2SZ F. Kosich ml, broj 9 HBZ brat Gugich, dramski zfeor Slo-boda John Stropln. Prostor nam ne dovoljuje, da bi osnačili govore posameznikov, ki so čestl tali društvu in, mu želeli uspehs. Devetletni A. Svetlich je zaigral parj komadov na koncertino, nato pa je sledila igra "Seljacf u gradu," katero je uprizorilo Radničko dramsko društvo Slo-boda. Ob XI. zvečer je bila dvig-njena srečna številka (891) za radio, katerega je dobil Alter t Baung, Gary, Ind. ^b^hhhbhbh^h Društvo Delavec izreka iskreno zahvalo vsem društvom in posameznikom, ki so pripomogli, ds smo proslavili to slavnost na tako izrazit način. Posebns hvala iensksm,' ki so pomagale v kuhinji, dasi nekstere niso Čls~ nice drultva. Zahvaljujemo se tudi društvenim tsjnlkom in drugim uradnikom, ki so prevzeli v oskrbo rasprodsjo poslanih vstopnic, osoblto broju 261 HBZ, ofciroma njegovemu gredsednt ku, ki je prodal vse poslane vstopnice, in pa Johnu Kočevar-ju za dekoracijo dvorane. Dru štvo Delavec bo znalo povrniti milo za drago, kadar bo nanesla enaka prilika.—Za društvo Delavec It 8 SNPJ, , John Vnctch, tajnik. Rožičnka SDD v prid bednim Colttnwood. O. — Direktorij SDD v Colllnwoodu je podvzel akcijo, da priredi nekako božič-nlco v SDD na božični večer. Namen božičnice je, da se pomore najbolj bednim družinam, ter se ob enem naredi našim otrokom malo veselja, namreč tudi "San ta Claus" bo naveoč. Ker je mnogo mtfih družin \ največjem pomanjkanju vsled aplošnje industrijske krize, družinski očetje tavajo turdbnih o-braaov, trudnih korakov že mesece od tovarne do tovarne, s vse zaman: dela ne morejo dobiti, prihranki so že sdavnaj pošli, u-grabfla sta Jih bresposelnost In vsčns spremljevalka delovne ma se — botesen! Sveti dsn, rojstni večer "odrašenlke", *8t. Clsus" bošsnstvsni prazniki so tu. Veselje otrok. Ts in oni fsntič le vidi v du- mmies narediti veselje svojim, ako pa nima nftf grižljaja kruha — za boiične praznike. O-drešenik, sin bešji. še ne bo rojen v tem letu, ns ta sveti večer, ds reši ubogo prolešarsko maso pomanjkanja! Da nasiti tisoče gladnih, brezposelnih. Rojaki! Tudi med našimi snan-cl js usoda kruta. Pomagajmo jim. Za božič dajmo utrniti solzo trpeči materi, vzradujmo krvaveče srce očeta, darujmo vsak po svoji moči najbednejšhnl Veliko ne more dati ne ta, ne oni; vsi občutimo moro brezposelnosti. Toda "za bošične praznike" odtrgaj mo si košček kruha, po-dajmo sotrpinu kot brat £rs£u Direktorij SDD je rasposljal prošnje na vsa 4io*tv* katera zborujejo v SDD, da priskpčij* na pomoč, da darujejo po svoji moči v sklad boitfnice. V ta namen se je tudi nabavilo nekake Ustke, katere se bode prodajalo po 28c. Rojak: ako ti bode po-ntftden ta listek, ne brani se* gs kupiti Pet in dvajast centov, katere bode* plačal za listek, bo-dsš daroval v "božični sklad bednih družin." Jugoslovanski trgovci v Col-lJnwoodu! Člani odbora božičnice vas bodo obiskali s prošnjo sa dar bednim družinam. V imenu reve-žev prosimo vss, ne odšedlte jih prašnih rok, prosimo dsrujte to sli ono — hrano, oblsko in slišno, vse se z veseljem sprejme. Za vsak najmanjši dar bodo vain hvaležni očetje in matere glad-nih otrok. Vsako darilo se hvale-šno sprejme! Odbori nsših organizacij! Ako je ta sli oni član vaše organizacije v resnični potrebi, naproše-ni ste, da javite nesrečnega člana — družinskega očeta — od boru božične prireditve, ali pa tajniku SDD. Družinski oče PA-li je usoda s kruto rdko posegla preko tvoje družine, ali si v pomanjkanju kruha za sebe in tvoje otroke? Ne sramuj se! Nisi ti kriv, niso krivi tisoči in tisoči družinskih očetov, katerim je brezposelnost in kruta spremljevalka — bolezen — ukradla zad nji grižljaj od gladnih ust, ne-oziraje se na jok in solze glad nih otrok. Ako si v potrebi, javi se pri tajniku St>D. Veliko ne bo mogel nihče dobiti, ker nima mo teških milijonov na razpolago; raadeijeno bo med vse enako in količina je odvisna od radodarnih rok darovalcev. TI pa, dragi rojalc: sprejmi s hvaležnim srcem "božično darilo", teb in tvojim od sobratov. Jugoslovani, Coilinwoodčanl Obračamo se do vas s prošnjo, ds po svoji moči darujete to ali ono v pomoč giadnim in bednim družinam naših bratov Jugoslovanov. Utrnlmo solzo malčkom ■■ skorjico kruha za "božično darilo." Odraslim je boj sa «Mjenakl obstoj poznan, poznano nam je vse gorje, ker pota delovne mase so posuta s trnjem. Toda o-troci, tem še niso poznani temni dnevi proietarca, njihova srca so še pranedolšna, premlada ss spoznanje gorja. Da se narsdi tem malčkom malo božičnega lja, bo direktorij SDD v U namen povalil "St. Clausa" v Delavski dom. Naprošen bo, da pokaže radodarno srce in obdaruje otroke. Uprizorjena bo lepa "božična živa slika," in vdMjeni ste v SDD na božični večer. Vstopnine za ta večer na bo aikalrs, Zs direktorij SDD—V. C. speh društvs in jednote, ustaao- krasno božično darilo od ate- Kenatore, Okle. — Kakor pov sod, tako tudi tukaj gre slabo z delom. VzHc slabim razmeram pa vse jedno društva priredijo kako domačo zabavo, ds msk> pozabi mo nsfte vsakdanje težave. Tako je zadnjo soboto ženski od sek SN kluba priredtl dorpačo zabavo v klubovih prostorih. Veselice je dobro izpadla. Vidi se, da se člani in članice zanimajo sa povsdigo kluba. - Društvo Pomočnik št 686 je na sadnji seji odobrilo moralno pomoč klubov! "Zarji" v Cleve-landu in enoglasno izjavilo, ds odobrava resolucijo, ki obsoja gotove elemente, ki so dovedH do raskola "Zarje". Zato je naše društvo pripravljeno pomagati moralno in gmotno, Koliko bsktszv nas ogražafl ' 1 Pred pedavnim so v Parizu natančni» n J šteli baktsHj* ki ao v »raku ob rartičmh dn J nfh časih jn na raznih krajih. Nasledi^ ¿»3 vilke, ki so rasultat tega štetja, nam J koliko bakterij so naSli v enem kubičnem mJ tru zraka. 1 Na obljudeni ulici: i •¡¡¡»J*" ..... .................................2,175 I POieu ..............................................1,670 I Po$imi ............n.............................. 514 I IZ teh številk vidimo, da letni ča« zeli vpliva na sestavo zraka. Jako poučna tudi spodnj$ raBpBdelnics, ki nam kaže izprememl be v teku enega dne, 1 Obljudena cesta v mesecu juliju: 1 zjutraj ob 7. uri, ko je bila poškropljena mI dopoldne ob 10 uri, večji promet............ 4,3ol opoiflne ........................................................'j 4qJ I ne ob 2. asi......................................10,30fl c<) Š. uri, ko je \>lla poškropljena 5,2(3 EV6Č6r ob 7. Uri.(fMM***««*f|Mf»«*t*Mf*»MMMIMM«».„10f80J promet neverjetno pomnol žita množine bakterij v zraku. Neki vrodi poj letni večer so ugotovili na aveniji du Bois nal ravnost rekordno števi^p bakterij — 575,000| Veliko manjše pa ao te števlike za parJ in naaade. Ob 8. uri zjutraj so našteli: T1A iOlQ(U*M»«M**» hm uvoda osvoji. , . Umetnost je izraz aaših sanj in na*P hrepenenja po višjem tivljenju. NaJteiK njim. ki nimajo izraza zanj. Prej bi unetaika spoštovala ko ljubih Z«nska ima tudi sa umetnost insUskt prav tako točes ia prav tako varljiv kakor P ima sa Uvljsaja. [fqnüELJEK. 1. BXOSV.ETK Vesti iz Jugoslavije (Poročevalaki biro Proevete t Jugoslaviji.) Ljubljana, 9. nov. 1930. Irvava drema v Lahovčah V nedeljo zvečer se je v I¿a-|r¿ah pri Komendi izvršil gro-umor. Vse kaše, da je zločin i i starega sovraštva ali Nedokončani prepiri in mržnja se po navadi kon-s hitrim, nepremišljenim njem. Tako je bilo menda tu MLahovčah. Mati nekega Jo-r. je brez vednosti sodišča IÜ neki svoj goad, posest-Janez Dežffian pa je menda naznanil oblastem. Od te Ije menda sin R-ove sklenil, ¡íe maščuje. Večkrat se je eprl žmanom, a do kraja pogovore menda nikdar nista mo-V nedeljo zvečer je Dežman v gostilni pri Štruklju, od-der $e je proti polnoči vraJčal nov. Pred pragom njegove higa je čakal omenjeni Jože R. ela sta ae prepirati, Dežma-va žena je slišala pred hišo Ur, stopila ven ter vlekla |v hišo. Jože R. pa dvignil ■to ter ustrelil proti Dež-su. Strel je ¡»godil Dežmana iv porju je prišlo v noči od sobona nedéljo do težke nesreče. Jar j a Bukovšek in njegov ka-rad sta odkopavala stropnino, i'tem pa se je odtrgsfla precej-ja plast s stropa ter zasula tovUka, d očim se tosvarišu ni Bilo nič. K sreči plast ni pk-\ i visokega, pa Bukovška ni u-Pač pa ga je velika akara na lih tiščala in grozila, da ga zali. Prijatelj je Ibil z duhom pri-I ter je takoj začel reševati riia. Skalo mu je na krsih ¡>9 ter ga potegnil ven, polo-na hunt ter odpeljal ven ter |V. Tja je takoj dospel zdra-| ki je ugotovil, da mu je ila nalomila rebra, da pa je Iónica ostala cela. Zato ni za Bukovška nobene nevarnosti. Pač pa bo za nekaj tednov nesposoben za delo. Prisotnosti to-variša se ima zahvaliti, da je živ. Predsednik vlade in ministri v Ljubljani. — Včeraj, nedeljo 9. novembra, je dospel z dopoldanskim brzim vlakom predsednik vlade general Živkovič v Ljubljano. Več ministrov je prišlo že prejšnji dan. Predsednik vlade je na postajah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje za nekaj hipov iz stopil, se pozdravil z župani in drugimi zastopniki raznih orga nizacij, nakar se je odpeljal v Ljubljano. Postaje so bile seveda vse okrašene z zelenjem. V Ljubljani so ga dočakali razni zastop-niki. Predsednik vlade je odšel peš v hotel Union, nakar se je vršila slavnostja seja mestne občine na univerzi v prisotnosti vladnega predsednika. Popoldne sd1 naredili ministri s predsednikom izlet na Gorenjsko do Kranja in potem preko Kamnika nazaj v Ljubljano, kjer se je vršil v uni-onski veliki dvorani slavnostni banket. Govore na banketu so predajali po radiu. Danes, v ponedeljek, sprejema vladni predsednik razne delegacije v banski palači. Jutri odpotuje nazaj v Beograd. — Današnji časopisi, ki so vsi izšli kljub ponedeljku (ko ponavadi izideta le dva posebna ponedeljska lista), so polni poročil o prihodu in sprejemu pred-sodnika vlade, o njegovi poti na Gorenjsko, o razgovorih, ki jih je imel z raznimi posamezniki. Ponedeljkova izdaja Slovenca, Slovenski list, ima ob tej priliki tudi nekak ppzdravni uvodnik, ki pa 'je tu pa tam — zaplenjen. Smrtna nesreča na Jesenicah. — V petek opoldne se je v tovarni Kranjske industrijske družbe pripetils težka nezgoda. Tovarniški ključavničar Mirko Bali un, star 27 let, je izmenjaval pri dvigalu tako zvano vrv ali "dajlo". Stal je na deski ter delal. Nenadoma pa se je deska prelomila in je Bahun padel v šaht kakih 6 m globok* . Ko so ga dvignili, je še hropel; prepeljali so ga v tovarniško bolnico, toda Bahun je že Čez dve uri izdihnil. — 2rtev dela. . šnjih let V rihemfeerški okolici označajo letino za srednje dobro, koruze je premalo, vino bo , močno. Iz Planine pri Vipavi po-i ,roČajo: vinsko letino smo popravili, letos je pičla. V Brjah tožijo, da je letina piškava. Dolnji vipaveki konec nima nič vina, srednje vasi mak), samo zgo-renje so bolj oblagodarjene. Sena je dovolj. V Kojakem v Br-dih so pridelali malo vina pa še to počiva doma, ker ni kupcev od nikoder. V Vedrijanu pa so letos s trgatvijo bolj zadovoljni kot lani. Enako v Krasnem. Sadja pa ni skoro nič. Dva tihotapska italijanska /i biča Cattonaro in Benussi ata pri veslala neopaženo do otoka vv Andreja nasproti Rovinju. Tam sta spustila v morje eksploaivni materijal, ki je ubil večjo množi-no rib. Čuvaj M. Pilastro je tekel k lastnici otoika baronici Hutte-roth in ji povedal, kaj se je sgo-dilo. Mlada energična baronica je pohitela fz svoje vile na breg ter s streli iz revolverja pognala v beg ona dva ribiča, ki sta bila pozneje aretirana. Ubite ribe je dala baronica spraviti v Rovinj, kjer so jih porszdelili med siromake. Med javnimi deti, otvorjenimi v goriški pokrajini 28. okt., je tudi cesta Kobarid-Tolmin, cesta na Banjšico, cesta v Trento, most v Sv. Luciji, most čez Sočo v Tolminu, most čez Idrijco. Učiteljica Štefka Rutarjeva je premeščena iz Loma v milansko pokrajino. V Obloke v Baški dolini ae je vrnil iz Rusije 481etni Urban Maver, sa katerim so žs peli črno msšo. Živel je kot kovač in mizar v lrijevski guberniji. Ker se ni hotel vpisati v boljševiško stranko, so ga poslali domov kot nadležnega inozemca na vladne stroške. V tržaški pokrajini trdijo vinogradniki, da se je deževno vreme proti koncu poletja dobro prilegalo suhim kraškim tlom in u-godno vplivalo na vinograde. Po količini prekaša vinaki pridelek srednjo mero, kakovost je isvr-stna. Is šentpstersks okolice poročajo, da je bila letina srednja. Vesti iz Primorja V goriški pokrajini starega I je bilo 180 občin silno za-;ih po vojni, nekatere so bile A>cela uničene. Posebno velika je kila fckoda, ki jo je utrpelo polje-fcktvo. Vojna škoda znaša o-fromne milijone, odškodnina ji odgovarja niti zdaleke. Naše v ijo rodno grudo zaverovano ljudstvo je izvršilo dbnovo v dekli z brez primerno požrtvoval-totjo, katero so tudi italijanske Jttuti na tihem prianavale. ♦»poredno z gredbo etavb se je dvigala vzpostava kmetijskega mpodarstva, v kateri je krepko Pomagala Zadružna zveza. V za-fetku poslovnega leta 1926 je fela 158 članic, ob zaključku M, čez dve leti pa 236. S po-«^'Mi« je sledila italijanska °w«st splošnemu razvoju med en#kim ljudstvom in končno * položila svojo pest kakor na tako tudi na gospodarsko Nje. Zadružna zveza Je dobila bfctkom 1928 fašistično upravo 1 uradno napovedjo, da se Ji za-M vi vsa potrebna porast v in-/ «podarstva v dešeli. On, «« je ponašal še letos v PJJtoti, da je bilo lani v Zvezi a operacijskega gibanja 11177 milijonov lir, blagajniške-J* prometa je izkazovala 92 mi* ^Jonov lir in vloge so se pomno-za 086,000 lir, toda nedavno * ""»ral odstopiti s vsem odbo-** red. Prišel Je revizor iz Ri-■J »n kmalu ugotovil nerodnosti Uf*M«ti<. zadene slovensko gospo-lj?t;"vieriškidcšetf «jiv udar«. I5^'lj»raka zadruga jârBa zadruga v Mimo Perici ln Soška mlekarna v lanld goriške Zedružne *ta prišli pod fašiatično u-v dolgova, ki ao Ju pahaiU J«VHiacUa, Prva trna dolgov r1 Jvezl za dva milijona lir. dru-'gube 700 tlaoč Ur. Cec-*** -Pomladi trdil, da eeje Soška mlekarna zvezala s tržaškimi delavskimi zsdrugami ter ji je obstoj in razvoj zagotovljen. Pod slovensko upravo sta obe zadrugi dobro uspevali Posebno znana je bila Čevljarska zadruga, ki je bila ustanovljena 1908 in je prehranjevala nad ato družin. Med vojno je obratovala v Celju. V slovenskih upravah se je štedilo, v fašističnih pa so številni, zadružnega poslovanja povsem nezmožni italijanski gospodje dobivali velike plače ter sijajno živeli. Popis kmetijskega posestva v istrski pokrajini izkszuje 83 tisoč prebivalcev, katerim je glavni poklic obdelovanje polja, in 47 tisoč prebivalcev ki jim je poljedelstvo poetranski posel. Vsega skupaj ima Istra 204 tisoče pre-# bivalcev, katerih interesi so v stiku s poljedelstvom. Okoli Vipave je živahno, ker delajo nove oeste. Podjetnikov Je cela vrata. Med delavci je nekaj domačinov. Plačuje se delo po L 1.60 do L 1.70 na uro, ko bodo dela končana, bo sledila slovesna otvoritev. Ženski fašij v Trstu rszvijs dbsežno delovsnje na izobraže vainem, športnem in debrodel nem polju. Samo zavetišče "Re-gina Elena", ki preskrbuje dnevno okoli 60 otrok revnih delavk, atanc na leto 80,000 lir. Poslovno leto se je zaključilo z deficitom 84,600 Ur. Po deželi so ženski ia-ftijf v Nsfcrežini, Postojni, Pre-atranku. Senožečah. Sežani in V Šempetru. . . _ ... V goriški pokrajini Je letina salo različna. V Godoviču ob me Ji pravijo, da tako slabega pri-delka. kakor je letoe, "*p"mni>o najstarejši ljudje. Nekateri knJetjeso pridelali polovico msnj ovsa. kakor so ga vseN . Včs-aih Je cveMa tam kupčija, sedaj Je skoro ni več. V Drežnici pod Krnom tarnajo, od kopa val I ugled avstrijsks repu bilke. To so razumljivi rsalogi. Za Jugoslavijo pa imajo sv-strijaks volitve pssebea polili*«-» pomen. Med Jugoslavijo ln Italijo so bile ponovno napete rasme re, ki jih Je provoetral Italijanski fašizem. In ni prav mnogo dvoma, če M bile politične razmere drugačne kakor so, da bi bil Italijanski fašizem še bolj agre slven proti Jugoslaviji. Vemo, d« je Ml avstrijski fsšizem dogovorjen z italljanakim, da pasti Itn i t Je nek I vojaki prehod preko Ko reške sa hrbet Jugoslavije In Jo a tem podpira v slučaju vojne. So-stalna demokracije Js tehtaš ed ločno protestirala proti takemu vmešavanja v notranje tuje države Ur stala odločno na stališču, da mora avstrijaka vi« da vsak tak poizkus preprečiti in organizirano delavstvo bi bilo vsakršno vmešavanje tudi samo preprečilo v varstvo miru io pr« prečHev novega klanja. Tega mi poljubnega stališča avstrijaka ao cialne demokracije Jugoslovan, ski državljani ne morejo ln ne smejo nikdar poiablti. Z avstrijskimi volitvami Js ps bila poražena ledi habsburška politike drJa Hcipia, krščanskih aocialcev In fašlatov. Vaakom-.i mora biti znano, kaj bi pomenila za podonavske dežele In Bal kan raatavraclja Hababurtenov HalMburtanl M ne prišli airer takoj ne preatol, ali vedeti m<-ramo, da ae za to pripravljajo tla na Madbirakam In v Avstriji zmago avstrijskih krščanskih aorlekev In fašistov M ae avstrl j. aks politika približala amdšarak! Ustvarila bi se enotna pslklčna Ideologija dveh drža vis, ki Jo podpira Slasti italijanaki fašizem. H tem bi bila Jugoalavija in o-stali Balkan obkrožen z močnimi sosedi, ki eo po svoji naravi, ker niso ssdovoljnl z mirovnimi po-godbami, imperlalisti ln frsde to svojo polftUto na narodnostnem šovintsmu in deloms tudi vsr-stvu, ki so nsjboljši pomoček v vsaki vojni demagogiji, V Avstriji so ta stremljenja v zadnjih volitvah doki vela porae. Poraz pa ne bo ugodno vplivat le na notranje razmere, ker ae a m lapodrsssas korsalae aaslo-Jnsga la verskega fašizma, ampak mora slasti ugodno vplivati na sosedne države, ki žele imeti dobre soseda in mir s njimi ter same svobodo in varnost, da ss lahko normalno razvijajo. Jugoslova&i moramo biti torej hvaležni avstrijski socialni demokraciji. ki Ja e svojo , sijajno zmago utrdila mir in preprečila grozečo reakcijo ne le doms, sm-pak v vsaj srednji in Južni Evropi. Možati nastop svalrlpMke socialna demokracije zasluži naše priznanje la moralno pomoč. Dala veka politike. RAZNO fttedKe svoj gtae Dr. Marage daje navodila, kako varovati glae. Spočetka Je treba govoriti potihoma in pome lom višati glae do oatrih not, ki so nnjmanj utrudljive. Razčlen Jati je treba besede, gibajoč u stne in jezik; ločiti ponamazm izraze; govoriti počaai In dihati o pravem času, to pa globoko ss jemati; uči se govoriti ti) stisnjenih sobah; gledati pred seboj poalušelce med govorjenjem in ako čitaš, čl tej nad knjigo, de zvočni valovi dosežejo naravnost ušeaa poahišeloev. Po molnoati Je govoriti stoje in nikoli v tesni obleki. Med prebavo Je govor po-aeono na|>oren. Tupatam je dobro poecsljeti kak aladkorček, da aa pospeši slinltev. Ako Js glas saatrt ln to dalj časa. Je tre. ba KI k zdravniku aa bolezni v grlu. iaij farm v ZAiitiili državah Cenzuanit biro je ravnokar objavil podatke o farmah v raznih predeli)! Združenih držav na podlagi zadnjega ljudakega štetja 1980. Iz teh podatkov je raavidno, da ae je število farm v zadnjem deaetletju zmanjšalo za 8.3%, Glavni razlog sa manjše število farm je združitev manjših farm v večje akupine ali zapustitev poprej obdelovane farme, Ljudsko štetje je dognalo, da je 1. aprila tega leta bilo v Združenih državah 6,297,877 farm, ali 160,486 manj kot 1.1980. Število farm ae Je največ zmanjšalo v New England državah. Država New Hampahlre je kar izgubilo 29.6% svojih farm od 1. 1920 do danea, Massachusetts 83.6 odst., Connecticut 24.8 odet., Rhode Island 18.9 odst., Maine 81.2 odst. in Vermont 10,1 odst. Izmed srednjih atlantskih držav Je število farm v New Jereey padlo ia 17J odat, v Pennsylvaniji za 14.2 odst. in v New Yorku za 16.2 odst. Nasproti temu smsnj* šanju stoji porastak farm v za-pndnlh držav in na jugu. Otfvkino Js, da ss poljsdslsks razmere spreminjajo. Kajti po-vršins obdslsns ss ni zmanjšala, niti se ni produkcija zmanjšala. V mnogih slučajih — slasti v New Knglsnd državah — ss poroča, da Js štsvllo zapuščenih farm vedno večje, Laatniki eo jih ker opustili, ksr se niso isplače-vale. Konsolidacija manjših farm v večje skupine pa je bil mero-dajnl faktor v Marylandu, Vlrgi. nI j i in drugih državah. Mnogo farm v bližini meet je Izginilo, ker so bile parooMrane In prodane sa stavbtšča. Tudi dejstvo, da so morale banke prevzeti mnogo farm pod svojo u-pravo radi zapadlih htpotek, Je priapevalo k zmanjšanju števila poaamssnlh farm. Dasi tendenca sa konselidseijo farm Je občutna v mnogih pokra« Jinah, vendsrle popolni podatki štetja bodo pokaaali, da štsvile manjših farm šs vedno prevlad u« Je. L. 1980 Je 88.8% lamed vaeh ameriških farm obstojalo Is skupin od 60 do 174 akrov. U AA% Js Imslo manj kot 10 akrov in sa^ mo 1 odstotek Js predstavljal ve* le posestva od več kot 1000 akrov. I'oda tki o tujerodnih farmar* jih in o farmah, od njih obdela* nih, niso še bili objavljeni. L. 1980 je bilo 471,686 tujerodnih farmarjev, ki so obdelovali 111,178,000 akrov ssmljs. Ms. Vojni veteran! aa Denver, Coio. — Vojni veterani v Dan ver Ju imajo potsškošs pri Ismenjsvanju vladnih certifikatov v denar. Čeprav Ja vlade plačala Železnicam in podjetnikom, ki ao bili v vladni aiušbl, skoro štiri milijarde dolarjev v gotovini, izdaja vojnim veteranom certifikate, ki Imajo nla» ko posojilno vrednost. I ¿owls ho Izvoljen bras opssleljs Indisnspolis, lnd. — John L. didata in bo Isvoljsn bras oposi-cije za predsednika stare rudarske unije s sedežem v Indiana* polleu. Nominacije so sedaj zaključene. Tajnik Thomas Kenne* dy In podpredsednik Philip Murray tudi nimata nobenega proti* kandidata. Odslovitvs žsiesalšarjsv Denver, Colo. — Union Pacific železnica Je te dni odalovila dvesto delavcev ia avojih dele vale v Den ver ju. To Je žs druga od-alovltev dflavoev v prešiti dveh SMMtfw. "AutJe r Js ukazal zdravnik in položil uho bolniku na prsi. Div Jela pa je epidemija h ripe, sd ravnik ¡9 oblaka! že mnogo bolnikov In Je bil eHno utrujen. Zaprl Je oči. in ko Jih Je zopet odpri. Je ališel bolnika: "8471, 8472, 8478 .. ,H Winnipeg. Manitoba, Canada, 28, nov. — Pet roparjev, ki so repelí banke In prodsjslae. Je bilo včeraj obeojenih na deaet ba« tin vsak In 16 let Ječe. Pred — Cujte, al! je bila tatvina I* vršena tako, kakor aem Jo opisal JasT — Tako ne, gospod todnlk, pa, da je vaše metoda boljša od moje. / PONDKlje», 1. DECEilB Je pntKMM, 4 Akt U*a* ake |« vaš Um pwm dišiš po gnoju. Gnoj diši po gnoju ... ho, ho, gnoj dlii po gnoja--- Milka jo trepetala in etrrtna krivica jo je tepla. Rada M vstala in zbežala, pa se ni upala. Vdala se je v to strahoto in čakala, kdaj mine. Gospod pa ae je čez nekaj čaaa raznežil in toliko, da ni jokal. V pijanoeti človek joka In se ssm sebi smili. — Ah, dekle, zakaj me ne poljubiš? — Kaj sem res taka strahota? — Milka ... Vrata pa so ao nenadoma odprla in goepa v nočni srajci je etopila v kuhinjo. Naokusna prikazen. Na glavi je imela belo avbo, obraz se jI je svetil od nekega mazila, a katerim si je natrla kožo vsak večer, veliki copati na bosih nogah pa sa jo delali silno smešno. Obstala je na pragu hipoma so ji prodrle možgane najslsbše misli, ko je zagledala Milko sedeti v postelji in skrušenega moža ob štedilniku. Telo se ji je pričelo tresti, jezna rdečica ji Je zagorela na mastni koti in---r Da omenim mimogrede: Zakon teh dveh je bil zakon, kakršen je po večini vaeh takih. Po par mesecih sladke ljubezni postane tak-le zakon nekaka voriga, na katero sta pripeta zakonca. Mož ss žene naveliča, pa zaradi ko* modnosti ne mara proč, žena, ki se ji ljubezen do takega moža prav kmalu ohladi, pa ga ne sitosti. Mož ji Je zgolj sredstvo, ki ji daje življenje. žena ae prične bati za avoj obstoj in ga zaradi tega tkanizira. Ne daje mu ničesar, kar bi ga privlačilo na dom — rasen hrane ln zakonske postelje — mož se prične ogibati hiie in ¿i išče utehe pri vinu. Zakoneka žena prekmalu pozabi, da je mož večni ljubimec. Kmalu se postara in v svoji zakonski brezskrbnosti ne misli na to, da je treba zakon gojiti kakor občutljivo rožo, če hoče, da bo vedno cvetela. TI zakoni pa so vsi zakoni po nekem določenem receptu — in muka za oba zakonca. Zenk prične zalezovati moža v strahu, da se jI ne izneveri, mož pa se skriva pred ženo v strahu pred njenimi otopelimi čuti. Zakonca z majhno duševnostjo, z malomeščansko moralno privzgojenostjo, sta kakor paa na verigah, ki ss drug drugsga grizota. Gospa je zsčutila v sebi silen gnjev. Toda ne do moža, ki je sedel ob štedilniku kakor živa neareča, temveč do ženske, do tujo ženake, ki je Mla baš pred tem nevarnost zanj. Pa je vendar nekako premagala, da ni izbruhnilo iz nje vas najslsbše. Roke je dala v boks in zaslksla: % — Torej tako! Torej tako!! Torej tako!! Drugega Itak ni mogla spraviti Iz sebe. To je bilo grozno zanjo. Njen mož pa služkinja Daalravno jI je njen mo< s vsemi služkinjami delal preglavice! Ampak njen mož — ln pa ta-le kmečka ... kar streslo jo je. Gospod jo je hotel pomiriti. —r Amalija, draga Amalija •--- Goepo pa je to še bolj razvnela Postale je togotns. — Poberi ae. nečlstnik pijani! Hinavec, sedaj ml pravi draga Amalija — prej pa, kaj je bilo? je vprslsla tfilko. — Ne vem, gospa. Gospod je prišel v kuhinjo, prižgal luč, potem sem se zbudila. Hotel me je poljubiti, pa sem se . .. Gospa je sdivjala. Slišala je nekaj, kar je glodalo ob člen verigo, na katero je bil pri» Qvt njen mož. Zaletela ae je proti Milki, pograbila jo Je za roko in jo histerično vlekla is postelje. — Poberi ae. vlačuga! Kanallja! Marš, marš!! Ko je nI mogla vreči Is poatolje, ji je smetala odejo na tla ter kričala kakor obsedena: * — Tskoj ae ml pctoeri, še to minuto. Ne bom trpela take sramoto v hiši, ne bom trpela! (Dalja prfkadnjtš.) BKSaZfiR