Št. 25. V Gorici, v torek due 28. niaroa 1905. Letnik VII. Izhaja vs.i torek inMobotoob 11. mi pi'HiJpoliiiM* /.a iiihsI«! Jf»r oL H. uri pop. z;t d»»žt»ln. Ako pail»» iui tu dnrva prfunik izide dan pr»«j ob tJ. /v«'č>r. Staue pü poSti pr«*j(Miian ali v tinrici na dorn poäiljan cfloJetno 8 '<, polletno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajasn v Gorici v to- bakamaii Schwur/, v Solskih ulicah. Jellcrsitz v Nunskiii uli<'ah in Le- b a n nu VerdiJHvtMu tckali&Ču p<> 8 vin. &0RICA (/jutranje izdanje.) Urediiištvo in upmyuistvo se nahajata v «Nurodni tiskarni>, ulica Vtttturini li. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniitvo, oglase in naročninn pa na upravniätvo >üorice«. Oglasi s« raČunijo po petit- vrhtah in sicer uko ae tiskajo 1-kral pu 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako ie večkrat tiakajo, ratiu- nijo ue po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Maruäiö. Tiska „Narodna tiskarna" (odyov. J. Marušič). Sestanek deželno-odborshih zostop- nikov no Dunaju z ozirom na našo deželo. i. Deželni odbor moravski j« sprožil misH, da bi so skli^ali zastopniki dežel- nih ndhorov vseh avalrijskih kronovin na Dunaj y svrho posvetovanja in akup- nega powtopanja, kako bi se dalo v okoin prili finanfni mizeriji avtonomnih za- atopov. Niijeavntrijaki deželni odbor je «pre- jel z veseljem ta predlog ler povabil vs« deželne odbore, naj bi poslali na zadevni shod svoje zastopnike. Sestanek ae je vräil (Inn 16, 17. in 18. februvarja t. 1., in zaslopane so bile vse kronovine razen meata Trat. Kazprava se je sukala okoli vpra- Sanja, kako odpomoči tinančni mizeriji različnih avtonomnih zastopov, osobito o tern, kako sanirati deželne finance, in dalje tudi o tem, ali bi ne kazalo v to svrho vpeljali red no take »bode, dokler ne pridemo do sipotra. Vsi gOTorniki bo soglaäali v tem, da je hnančni položaj avtonomnih za- »topov obupen in neznosen ter da je pomoč najna in potrebna. Razvoj go- Hpodarskih in socijalnih razraor zahteva veduo večje izdatke ; a viri, iz katerib zajemajo avtonomni zastopi denarna sredstva, so zelo tesni in obstoje veči- noma le v dokladah na posredne in ne- pOBredne davke. Kazlični govorniki kazali so äe po- eebno na Ijudsko äolstvo, ki zahteva od deželnih zastopov ogromnih denarnih irtev, ter so povdarjali, da bi morala vlada priskočiti deželam v lein ozira na pomoč, in to tem bolj, ker ima ravno vlada največji upliv na tem polju, a de- želam je pripostila le cast plačevanja. — Tudi deželni odbori in županstva imajo vsled vedno množečih se poslov takozvanega prenešenega delokroga vedno večja bremena; zato je opravičeno, da bi vlada bodisi tako ali tako denarno od- Skodovala te zastope za njihov trad in njihovo požrtvovalnost. Zastopnik deželnega odbora morav- tikega Kai je zastopal misel, da bi bilo deželam pomagano, ako bi jim vlada od- stopila realni davek, dočiin bi so sama zadovoljila s posrednimi davääinami. Predložil jo poseben sestavek, iz kate- roga je ruzvidna ugodnost tega predloga za posamezne kronovine in o čemur se je vräila skoro izključno vsa razprava. Proti temu nasvota so se izrekli razlicni govorniki, med njimi za^topniki kranjski in istrski, ki nas v prvi vrsti zanimajo, ker veljajo tamoänji razlogi tudi za nas. Kranjski zaslopnik dež. odbora Graselli ho je odločno protivil Kux-ovemu nasvetn in äe posebej poudarjal, da bi morala prepustiti vlada pobiranje užilnine izrecno ie deželam in na vnnk način odstraniti privatne zakupnike. Dokazoval je, da se na ta naöin zmanjäajo režijski stroäki, ker pobira vse zadevne daväöine lahko jeden in isti činitelj za erar, deAelo in občine, djčirn Me pri »edanjem sis temu pobiranje lahko cepi in režijski stroäki lahko polroje! Na dlani Itevil dokazal je tudi, da ima država potom takega po- biranja največji dobiček. Govornik prari da je kranjski deželni odbor vzel od erarja v zaknp äkoro /M okrajev in pri tem imel povprek letnih 66.000 K öiatega dobiöka pri vtiem tem, da je vlada na ta način več dobila za svoj delež nego so ji plačevali privatnflri. Kljubu temu — nadaljuje govornik — je vlada jako malo naklonjena temu deželnemu podjetju, kar je povsem norazumljivo ; nadeja ae pa, da bodo ravno li soatanki pripo- mogli v odstranitev te nerazamljive opo- sicije od Mtrani vladnih organov. Tem nazorom se je pridrnžil tudi deželni računski svetnik dr. PogaČnik, ki je pri tem zastopal Istro. Hekel je, da je »edanji način pobiranja doklad od užitnin potom zakupa ali dogovora bolj äpeku- lacijski predmet nego resni vir dohodkov državi, deželi in občinam. Vlada bi mo- rala vsekako skrbeti, da se ta nemoralni način pobiranja davačin odstrani. Pri- poroča toplo pobiranje užitnine v de- želni režiji, kar je istim v veliko korist. V dokaz temu navaja, da je oddajala Istra naklade na pivo do leta 1903 privatnemu zakupniku erarske užitnine terdobivala od njega 42.000 K izkapila; leta 1904jesprejela pa pobiranje te davžčine v I a 8 t n o režijo terje prejela za to čistih IMWHH) K. Dr. Pogačnik je uverjen, da je ravno užitninska daväcina najboljäi vir dohodkov posa- meznim deželam, vir, ki dona^a vedno večje dohodke, ker kon- sum vedno rast e. V svrho, da bi to trditev dokazal, navaja, da so znašali vsi konsumni do- hodki v Istri, reducirani na merilo 100%, leta 1880 okroglih 226.000 K, leta 1-904 pa »48.000 K, torej se je povekäal konaam v tej kronovinivteku 2f> let za 3 2 2.000 K. Konečno priporoča vladi, da daje posameznim deželam prednost za pobi- ranje te daväsiine tarn, kjer jo vlada ne pobira po lastnih organih. Pri tej priliki se nain vidi amestno objaviti, da je zastopal naio deželo dež. odbornik dr. Marani, kateri se ni sicer spuačal v ineritorno vpraäanje glede novih virov dohodkov za avtonomne za- stope, pač je pa jako spretno pojašnjeval naie faktične ttnančne razmere ter na- glaial, da gogpodje, kateri so iste pro- učili po sinančnem sestavka moravskega deželnega odbora, bi morali misliti, da je naia dežela v tem oziru pravt eldo- rado, dočim stojimo istinito pred fi- nančnim polomom. Govornik pravi, da po onem izkazu bi morali biti averjeni, da pobira naäa deiela le 20% na realni davek in 26% od obrtnine za vse de- želne potrebačine; temu pa ni tako, kajti pri nas se plačujejo stroSki za ljudsko iolBtvo, ki zahteva 80 do 100% tosa- devne doklade, potom okrajnih Solskih a veto v; isto tako zahtevajo izdatki za ceste 36 do 40% na vse izravne davke. Gotovo ni gospodom tudi znano, pravi govornik, da plačuje Goriftka za Češko najvišji zemljiäki davek ter da mora dežela skrbeti za poviSanje uči- teljskih plač. Po naäem mnenja mora obstojati reorganizacija deželnih ftnanc v tem, da se odpro deželam novi dohodni viri, ker ras tej o vedno potrebščine de- želnih uprav. Treba je pa tudi ozir jemati na dosedanje vire ter jih previdno iz- koriačati za deželno upravo, kajti inače se lahko pripeti, da se popolnoma iz- podkoplje davčna nosilnost dežele. Ker je ta zadeva za deželo velike važnostt, povemo ludi mi svoje nazore o lern vpraäanju. * Vprašanje o celokupnosti armade. Ako je nastalo med Dunaj em in Budimpeäto, odkar obstoji znana na- godba iz leta 1867 glede tolmačenja njenih doiočil, kako navskrižje, podlegel je na- vadno Dunaj Budimpeäti. Tudi v naj- zadnjem časn Dunaj vedno bolj odnehuje in Madjari dosegli so v vseh vpraSanjih toliko uspehov, da se jim pred 20 leti kaj takega niti sanjalo ni. Ti vspehi vspod- bujali so Madjare k novtm zahtevam, te zeöim za vedno večjo neodvisnostjo Ogerske, in priälo je polagoma do tega, da se je celo teiiäöe monarhije takorekoč z Dunaja premaknilo v Budimpeäto. Pri vsem tem pa Madjari äe vendarle niso popolnoma zadovoljni in se straSno hu- dujejo nad tern, da se zadnji öas njih naj- poglavitnejlima dvema zahtevama delajo velike ovire. Na Dunaju nočejo sedaj namreč Se ničesar čuti o loöitvi armade in da bi bila tudi v inozemstvu Ogerska na tak naöin raprezentirana, kakor ho- öejo Madjari. Madjarom ni äe zadosti, da jim Dunaj prepu&ča, da si sami svoje no- tranje razmere urejujejo popolnoma po svoj em okosn ter da jih celo podpira v tem, da madjarizirajo vse na levo in desno b tem, da jim prepaSča v popolno milost in nemilost vse v onstranski dr- žavni polovioi živeče nemadjarske na- rodnosti. Ne, vse to jim ni äe zadosti. Oni hočejo imeli tudi svojo lastno ar- mado in poleg te tudi tak upliv v di- plomatskem zastopstvu države pri zu- nanjih državab, da bi bila tudi na zunaj popolnomo očividna premoč, katero za- vzemajo v organizma naSe monarhije. Sicer so tudi v tem pogledu že maroikaj dosegli, ali boll jih, ker so pre- priöani, da jih bo stalo Se mnogo truda, predno dosežejo popolnoma vse, kar na- meravajo. Glede diplomatskega zastopstva jim gre Se precej dobro, kajti pri sv. sto- lici in v Berolinu zastopajo naSo državo diplomatje čiste madjarske krvi. Le glede PODLISTEK V znamenju mini. Povest. Spisal Janko B r a t i u :i. (Dalje.) Ko je piš polegel, se je zopet ogledal; ono tulenjc je bilo čisto blizo, še par korakov in — zagledal je Mino. Bila je vsa raztrgana in razkuštrana, veter je plesal z njenimi dolgimi lasmi, v roki je držala železeti skopec. Divje se je branila proti razkačenemu volku, ki je skakal čez psa proti njej in jo že grabil za roke. Pes je bil ves krvav in objeden, a krepko se je' še postavljal v bran za svojo gospodinjo. Nekak neprijeten cut se je polastil kovača — a le za hip in že trenutek pozneje ni videl več svoje soviažnice — videl je le žensko brez pomoči v snirtni nevarnosti. Še korak je stopil bližje, vzdignil je ležko lo- l);ito in ostro železo se je po robu zasekalo v volkovo glavo. Zver je zatulila, zagnala se je še jedcnkrat po Koncu, a koj nato se je stegnila po belem snegu, ^°Jega je krvavela temno-rdeča kri krvoloka. Mina so jc oddahniln, oko njeno je gledalo SeüaJ čist" drugače na kovača, kakor zadnjič in usta so ji šepetala: Hvala. šepetale so oko njeno — Ni treba zahvale. To bi storil tudi brez nje, to je moja dolžnost. In kovač se je obrnil ter korakal dalje proti domu. — Nočeš zahvale, nočeš od mertt, ji ustne. In tako težko ji je bilo v diRi, je še dolgo zrlo za odliajajočim ... IX. Stric Gašpar je bil dober lovec, in kakor smo že čuli, je bil spilinil jednega izmed sivih krvolokov ono zimo. — Hej, ljubka, dejal je, puško imam sicer slabo, a oko, o, to pa vidi, to pa to. In če mi le pride na strel, no, ta mi pa ne uide več. In marsikak večer ni videl postelje. Po letu je hodil na srnjake, po zimi na lisice in volke. Na jesen je tudi kakemu jazbecu zabodel vile v tolsko truplo, tako da je imel vedno nekaj posušene jazbečevine gori v podstrešju. In pa še mast. Tista tolsta, gosta mast, ki pomaga za vse rane, za vse bolezni, za vse, niti jedne ni, da bi je jazbe- čcva mast ne ozdravila. Na to mast je on prisegel in veroval je trdno, kakor na Boga, da ni bolezni, ki Di se s tem zdravilom ne ozdravila. — Ja, ljubka — vera pomaga, vera, dejal je ko je koga namazal. Le trdno veruj, in gotovo ti bo boljši. Tak je bil stric Gašpar. No, tisto zimo se mu je bolj kislo godilo. Oskrbnik ga je začel zalezovati in hlapci so mu bili vedno za petami. Sakra, jezil se je Berger, ali res ne bo nobeden tega starca spravil na oni svet? Ali vas ni sram, da vam ta kost nodi v škodo pri našem lovu? Hlapci so mrmrali med seboj, nikdo se ni prav upal nad strica Gašparja. — Jaz že ne grem, je rekel eden svojemu to- varišu. Dedec je s hudičem v zvezi, in kdo ve, kedaj te stisne za vrat. — Prav imaš, dejal je oni, boljše je zdrava koža. Pa naj gre oskrbnik sam — Bilo je par dni potem, ko smo videli Mino in kovača ob mrtvem volku. Oskrbnik je šel tarn mimo, zbris je bil tarn in nov sneg ni zapadel, tako da se je še videla krvava lisa. — Da bi te strela, tu ga je zopet — Volka seveda ni bilo več, tovariši so ga požrli. — No, le čakaj, sedaj bom pa sei jaz in črnec naj me vzame, če te ne dobim... In debela nemška kletev se je oglasila po goščavi. Oskrbnik je to pot storil res, kar se je bil na- menil. Celo uro je čakal zunaj strica Gašparja — proti jutri je počil strel, koj na to drugi — volk in stric Gašper sta ležala mrtva. (Dalje prih.) armade jim nikakor neče tako iti, kakor bi «ami želeli. Oni aamreč vedo, in jim je dala krona to tadi že večkrat na ka- k~>ričen način razumeti, da ji je akup- i. a armade nad vse in da ne more biti niti govora o nadaljnih koncesijah v tern pogleda, nego so bile one, katere bo jim bile obečane za časa Kolomana Szella in katere je ustanovil takrat takozvani odbor devetorice. Saj äe do teh koncesij ne bi bilo priälo, da nitakrat protežiralo Madjarov tedanje vojno miaisteratvo na Skodo dragih narodnosti, ki pošiljajo Bvoje ainove v vojsko äe v večjem šte- vilu nego Madjari. S tern pa je vojno ministeratvo hole ali nehote bodrilo Ma- djare vedno bolj k zahtevi posamostalni madjarski armadi. Zato pa ni nikogar, ki je. vso to zasledoval, iznenadila do sedaj So nedementirana vest, da je med dru- gimi ludi sam načelnik generalnegaštaba, baron Beck, aplival na atranke v go- sposki zbornici, naj za boijo voljo njih govorniki s svojimi govori ne provocirajo Madjarov, vsled Cesar bi ae ogeraka kriza Sb bolj poostrila. Kakor je razvideti iz doaedanjih po- gajanj med krono in medzdruženo ogersko opozicijo, atojita jedna kot draga glede armadnega vpraäanja na atališču: non poasunus, t. j. odnebati ne more in noče ne prva ne draga. Madjarska združena opozicija zahteva namreč, da ae vsaj v principu prizna za pravo njeno tolma- čenje § 11. nagodbe iz leta 1867, v ka~ lerem ae nabaja tadi izraz „ogeraka ar- mada". Madjarska zdražena opozicija trdi namreč, da je že 8 tern izrazom priznano načelo, posebne ogerake armade v sub- Btancijalnem smialu in da ni to načelo prav nič omajeno s tern, ako se v istem paragrafa priznava vladarju vrhovna pra- vica v zadevab poveljevanja in notranje uredbe armade. Znano je, da je namreč grof Albert Appony baS zaradi tega, ker je tako tol- mačil § 11. nagodbe iz leta 1867, priäel z liberalno atranko v navakrižje. Isti grof Appony je tadi sedaj v združeni opoziciji največji zagovornik takega tolmačenja § 11., trdeč, da je poaebna ogerska ar- mada v omenjenem paragrafa načeloma priznana, in da ni treba drogega, nego da Be to načelo le äe praktično izvede ter da se avede, kakor se je to zgodilo glede drugih reči, tadi glede vojske, dua- lizem. Na tern staliaču je stain poprej KoSutova slranka, a prestopile bo nanje aedsj tadi drage koalirane opozicijske atranke vsaj v toliko, ker je lako slališče v imenu vseh koaliranib opozicijskih slrank zaatopal pri ceaarja Fran Koäut, ko je bil meseca febravarja vaprejet od vladarja. Seveda ni tedaj tadi Koäut za- hteval, da se koj sedaj tako tolmačenje § 11. tudi praktično izvede; zabteval je le načelno priznanje takega tolmaöenja. Ali zdi se, da krona noče v tern vpraäanju prav nič več odnebati, navzlic vsemu temu, da je bilo celo v avstrijski gosposki zbornici čuti glas, kakoränega ae ni nikdar poprej čulo, namreč da se vse pozdeva, da bode treba načela gleie skupnosti armade tolmačiti tako, kakor jih tolmačijo Madjari. Taki glasovi Čujejo se tadi dragod, in ne poredkoma so jih začeli zadnji čaa bilježiti listi, ki so glasila raznih av- atrijskih nemäkih strank. Seveda pri- hajajo na dan modri in nemodri poiitiki tudi z raznimi nasveti, kako naj bi si pomagala krona v tern sitnem položaja. Jeden takih je te dni nasvetoval aledeče: Skapna arnada naj bi se skrčila na tretijno sedanje njene številnosti. Po- množilo pa naj bi se število honvedov in I domobrancev. Tako skrčena skupna ar- ' mad a vzdrzevala naj bi »e s skupnimi ' pri8pevki obeh državnih polovic. Stroäke za honvede pa naj bi nosila onslranska ! državna polovica, a stroäke za domo- brance pa tostranaka. j Seveda je tak nasvet jako čnden, a značilno je, da se porajajo glede ar- made v možganih resnih politikov taki nazori, ki so bili še pred kratkim časom ' popolnoma izkljnčeni. i Kako se bodo stvari nadalje raz- vile, tega danes äe nikdo ne ve. Gotovo pa je, da je skupnost armade zmaga Ko- äutove stranke pri zadnjih volitvah na Ograkem jako omajala. Zalo je pa tadi popolnoma opravičeno zanimanje naäih političnih krogov /.a izid pogajanj, katere irna cesar aedaj z ogerskimi državniki glede vpraäanja o akupnosti armade. Zadnje vesli o teh pogajanjih niso nič kaj agodne, in äe danea ni gotovo, kdo bode v li osodepolni zadevi zmagalec, krona ali pa Madjari. Politični pregled. Državni zbor. V petkovi seji poslanske zbornice je bila razprava o imunitetnih zadevah. Zbornica je dovolila sod no poalopanje proti dr. Žitniku. Posl. Stein in Berger niata bila radi dogodkov v Inomostu izročena. Hercog je bil izročen. Nato je prišla v razpravo izročitev posl. Hauka, odgovornega urednika „Alldeut Tag- blatta", ki je tožen radi motenja vere. Contra sta govorila socijalni demokrat Rieger in Vaenemec Bareuther, pro pa poslanca Sahöpfer in Schlegel. Zbornica je z veliko večino dovolila sodno posto panje proti Haucku in tadi proti posl. grofu Sternberga. Nezaupnlca vladi v železnlŠkem pododseku. V četrtkovi seji pododseka železni- äkega odseka so poslanci Ellenbogen, KoÜBchnr in Kaftan tako hudo napadali ielezniäko upravo zaradi prekoračenja kredita pri alpskih železnicah, da je sekoijHki načelnik Warmb zapustil sejo in mu aledil tadi zelezniäki minister Wittek. Ko se je potem Wurmb vrnil, in mu je poslanec Ellenbogen rekel, da napadi niso imeli osebnega značaja in da so bili le kritika, se je aeja nadaljevala. Pri glasovanja je bil vaprejet predlog poslanca Ellenbogena, naj se vladi izreče nezaapanje. Ta predlog je bil vsprejet a ätirimi proti trem glasovom. Za neza- upnico so glasovali poslanci Kaltan, El- lenbogen, Kolischer in Stverina, proti pa poslanci Sylvester, Steinwender in Christ. Poslanec dr. Tavčar je oddal prazen li- stek. To glasovanje äe ne bo imelo po- sledic, ker bo vlada počakala glasovanja v zelezniäkem odseku. Ogerska krlza. Ogerska kriza äe vedno ni reäena. V soboto je VHprejel cesar nekdanjega ministerskega predsednika Kolomana Szel- la. Avdijenca je trajala celo uro. Szell ni hotol nič povedati, o čera ata se raz- govarjala z vladarjem. Avstrlja na mllanskl raz&tavl. Nedavno so se madili v Milana odposlanci avslrijskega ministerstva za Irgovino, poročevalec tega ministersiva, sekcijski svetnik dr. Popovič, potem viäi stavbeni svetovalec Ludvik Baamann in ravnatelj tovarne Hugo Fischer, da tain s kompetentnirni osebami reäijo več pred- vprašanj glede udeležilve na razstavi, ki bo v bodočern leta. Odposlanci so bili od izvräevalnega odbora najprisrčneje vsprejeti ter se je ustreglo željam av- strijakih indastrijalcev. Ker je sedaj dana možnoBt, da se oanuje avatrijski oddelek, je prevzelo organizacijo razslave mini- alerstvo za trgovino ter potom miniatra zunanjih atvari o tem obveatilo italijansko vlado. Demlslja Italijanskega ministerstva. ltalijanako ministerstvo je zopet podalo ostavko. Vodilelj miniaterstva Tittoni je to naznanil v petek parla- mentu. Sloga francoske duhovißlne. Škof v Grenoblu, ki se je povrnil iz Rima, je imel razgovor z nekim čas- nikarskim poročevalcem o tem, kako sta- liäce bi zavzela duhoväcina glede pred- loge o ločitvi cerkve od države. Ökof je rekel: Če računajo naäi nasprotniki na neslogo med duhovščino, ae raotijo. Vsa duhoväöina se bo ravnala po paroli, ki jo bo izdal Rim. Na Francoakem niso agodna tla za äizmo. Poljskl učni jezlk na Ijudsklh iolah v ruskem Polj8kem. Iz Varäave, ne iz Petrograda, je doäla vest, da je ruski ministerski ko- mite dovolil avedbo poljskega jezika v äole na ruskem Poljskem. V poljskih po- slanakih krogih je ta vest vzbudila veliko veselje. Turölja In Inozemsko 6asopl»Je. Turäka vlada ima velike težave. Ne- dostaje ji namreč denarja. A sedaj se pa mora goditi Tarčiji jako slabo. Taräki tinančni minister Ferid-paäa je namreč črtal podpore za inozemsko časopisje, dasi je sultan agovarjal. Posledice niso izoatale. Munir-paäa, taräki poalanik v Pariza, je že izjavil, da ne prevzame od- govornosti, ako ne bodo prinaäali fran- coski listi dementijev in pojasnil turäke vlade. — Turško oboroževanje. „Jagoslovanaka korespondencija" piše : Turäka zbira vedno veČ vojske in jo poäilja proti novopazarskeum sandžaku. Te priprave morejo biti edino sigurnostne mere proti eventualnemu napadu od Avstrije. Proti Srbiji in BoJgarski to ne more biti naperjeno, ker je Turäka zelo dobro informirana o tem, da med Sr- bijo in Bolgarsko ne postoji nikakova vojaäka zveza, ki je aploh nomogoča sedaj, dokler imate Srbija in Bolgarska popolnoma drugačne pöglede na mace- donsko vpraäanje. Vsi aö strahom priöa- kujejo spomladi, ker je vae prepričano, da pride do resnib koinplikacij. Dogodki na Baikanu. Vodja macedonakega odbora Boris Sarafov je izjavil dopisnika nekega du- najskega lista, da revolucijaka organi- zacija v Macedoniji ne misli pred letoin 190ü pričeti nikakega revolucijskega gibanja, ker so do tega leta velesile dale Turöiji rok, da izvede reformni program, kakräen se je sklenil v Mürzstega. Ako pa se do leta 1906 rei'orme ne izvedejo, potem izbruhne po celi Macedoniji vstaja, kakräne äe dosedaj svet ne pozna. Bol- garsko prebivalstvo je na vae to že pripravljeno. Sicer pa ima macedonska revolucijaka organizacija oblast, da vstajo tadi pospeäi, ako ne prenehajo Turki in Grki Bjlgarov preganjati in iztrebljati. filbanji! proti krlstljanom In Inozemoem v Kltaju ^Morning Post" so dne 23. t. m. sporoöili iz Sangaja: V mesta Kiating, pokrajina Sinčvan, je izbruhnilo gibanje proti kriatjanom in inozemcem. Uslaäi so odhili kitajako čete, ki so bile odpoalane, da vduäe gibanje. Bati se je, da pride do krvavih izgredov. Rusko-japonska vojska. Baltiäka eskadra pod poveljatvom admirala Roždestvenskega zapustila je že pred veö dnevi Madagaskar in odplula nekam. Kam, tega nikdo ne ve. Zaradi tega nastala ao po listih najrazlicnejäa ngibanja. Nekateri so trdili, da se je vr- nila zopet v Džibuti, da dočaka tam tretjo eskadro. Drugi pa so bili mnenja, da je äel Roždestveriteki naspjjti Japon- cem, o katerih je bilo itak reöeno, da so zapuslili Singapore. Zdaj pa prihajajo listi hkrata na dan z govorici, da so je oddelek Roždestvenakijove eskadre Že spustil v boj 8 llotiljo japon3kih torpodovk, ki so nekaka prodatraža japonsko eskadre. Tako je baje list „Rus" priobčil pred par dnevi to-le vest: Vojno angleäko mi- nisterstvo prejelo je od governatorja mauricijevih otokov brzojavko, v kateri je rečeno, da je del make eskadre zadol ob predstražo japonske eskadre ter jo napal. Bilka se nadaljuje, ali izid ni äe znan. — * * ¦ Uradno je objavljeno, da je general Grippenberg odvezan od poveljniälva druge mandžursk« armade. Obdržal je naslov kakor generalni adjatant carjev. * -X- •X- Petr. brz. agentura poroča iz Gun- tulina, da ho čete polagoma zavzele nove pozicije ter stopajo med seboj v dotiko. Trrni, ki so se po bojih pri Mukdenu pomikali proti severu, se bliŽHJo svojim četniin oddelkorn. Oddelki, ki so bili lo - <5eni od svojih čet, se zopet vračajo. ¦ * Tretja baltiäka eskadra je pod ad- miralom Nebogatovom dospela v Port Said. Maräal Oyama je sporočil : Japonske <5ete, ki za8leduj«io sovražnika, ao dne 21. t. in. zavzele Čantau, 20 milj severno od Kajuana. * * Neki parnik, ki je dospel v Port Louis iz Kolomba, poroča, da je v noči med 16. in 17. t. m. naletel na rusko torpedovko, kateri je v nekem razdalju sledilo brodovje. Narodnost in aeatavo brodovja ni bilo možno konstatovati. * Dopianik „Novega Vremena", Ta- burno, poroča med druginti iz Hunčalina : Mi se popolnoma polagoma umičerno, a tudi sovražnik ne hiti z zasledovanjem. Oöividno je, da je japonaka armada Že silno utrujena. Naäi voji se nahajajo 40 vrst severno od Tielina. Na umikanju smo razruäili mostove in zelezniäko progo ter uničiJi vae, kar nistno mogli vzeti sabo ali kar bi lahko Japoncem koristilo. Vesti, da nas skuäajo obiti Ja- ponci, so potihnile. Vojska ae je poslo- vila od Kuropatkina v veliki žalosti, teäi se aamo, s tem, da je na njegovo mealo imenovun Linevič, do katerega goji vsa armada iakreno ljubezen in zaupanje, Tu smo prepričani, da sprojme Rusija z gorkimi čuatvi Kuropatkiaa, moža, ki je žrtvoval mnogo energije in truda, da je ( ustvaril mandžursko armado, ki je skrbel za vojaka, kakor za rodnega sina, tnoža, i katerega bo zgodovina in nepristranska kritika opraviöila in mu izkazala zaslu- ženo spoätovanje. On ae je trudil z vsemi silami, da bi izvojeval svoji do- movini zmago in sklenil ne glede na to, da je bil preje vrhovni poveljnik, ostati na bojiäcu pod poveljstvom generala Lineviča. Karopalkin je aijajna osebnost in bo domovini mnogo koristil tndi oa dragih popriäcih. Domače in razne novice. Suirtna koaa. — V Vedrijanu je amrl dne 25. t. m. tamoänji vikarij, č. g. Ivan Kodromac, rodom beneäki Slo- venec od Kodromacev, okraj Čedad. Rojen je bil 3. maja 1S66. V maänika posvečen 8. septembra 1890. Večinoma svojih službenili let, spremljanih od bo lezni, je preživel v hribih, od meieea oktobra p. 1. sein pa v Vedrijanu. R. 1. P. V petek je umrl v Gorici upokojoui girnn. prof., g. I. K r a i n z, v 57. letu avoje dobe. Pokojnikje alužboval kot glmnazijski profeaor od leta 1873 pa do lela 1888 v Pazinu na tedanji državni gimnaziji. Po- lem je bil premeäßon na takajänjo giiinia- zijo, kjer je bil koncom preteklega. äol- akega leta na laalno proänjo upokojeu. N. p. v m.! Za ,,Sol«kl Dom1" ho plačali pred- aedniätvu: Družba „Slov. Beaeda" v Go- rici 8. in 14. ter 21. in 27. marca po 1 K, akupaj 4 K; dr. Franc Žigon, profeaor bogoalovja, za 4 meaece 12 K; Oskar Gabräöek, državni poslanet^ na račan ustanovnine za „Mali Dom" 100 K; Ja- kob Šuligoj, urar v Gorici 5 K. Srčna hvala ! Ob^iil zbor. — Opozarjamo zopet člane druätva „Sloga" na druätveni oböni zbor, ki bo v četrtek 30. l, m. v prosto- rih „Goriäke zveze" v ulici Vettarini ät. 9,1. nadstr. ob lO.1/^ uri predpoldne. Oböni zbor ne bo javen, zato ae ga bodo mogli udeležiti le draätveniki in ne drugi. 1)>) aedaj oglaäeni rodoljubi so bili sprejeti v drustvov odborovi seji 27. t. m. Druäve- niki, kalerim je razvoj slovenskega Ijudatva na Goriäkem na narodni in kräcanaki podstavi na srcu, naj se obilno udeležijo tega občnega zbora. Igrn «lepih uilsij. — Ko sla po- bratima dr. Turna in Kramarjev Drejc spoznala, da niöesar ne opravita s svojo grdo gonjo, katero sta zapričela leta 1899 ko so se bližale državnozborske volilve proti zaalužnim goriäkim aloveh- akim rodoljubom, da bi jih izpodrinila in si potem med aeboj delila 6&st in mast, tuhtala sta in tuhtala na dolgo, kako bi ae reäila iz zagate, v katero sta zaäla vsled avoje vabanque-politike, prt kateri sla se posluževala najraznejäih sredstev. Jedno takih sredatev bila so tudi razna denarna podjetja, in aicer a tujim deuarorn, s katerimi sta slepila nerazsodne ljudi, obetajoč jim velikan- skih koriatij ter proalavljajoč ta podjetja kol izum nenavadnih veleumov na go- apodarskem polju, za katera veleuma ata se proglaäala sama, kazoč s prstom na može, ki ao imoli do tedaj glavno be- sedo v narodnem vodstvu, kot na pritli- kovce, ki ničesar ne vedo in r*e morejo zaradi tega tudi nič koristiti goriäkim Slovencem. In res se jima je posrečilo, da ata ulovila na avoje limanice muogo nerazsodnih in lahkovernih Ijudij, ki jima so začeli pa zdaj obračati hrbet, ko so sprevideli, da ao bila vaa oraenjena vratolomna podjetja le pesek v o<5i, ki pa delajo sedaj raznim Ijadem jako sive iasi, ker poataja vspeh omenjenih podjetij od dne do dne dvomljivejäi. Glavnega svojega cilja pa pobratima nista dosegla, namreč cast in mast, zaradi katerih sta započela vso gonjo, priäli jima niata v roke in jima tudi ne prideta, ako ne kreneta na drugo pot. 0 tem sta se Lorej, kakor stno že omenili v začetka, pobratima tadi že sama prepričala. Ker se jima pa äe vedno cedtjo sline po ti časti in masti, tahtala sta dolgo, kaj naj počnela, ako hočeta jedenkrat vendarle doaeči svoj namen. In po dolgem tahtanju sta jo tudi iztuhtala. Napovedala ata ai namreČ navidezno vojsko pod devizo, jeden izmed nju mora nase sprejeti od- govornoat za vse to, kar se je dogodilo, seveda proti primerni odäkodnini, ki ma nikakor ne odide, ako se sreČno odigra započeta igra slepih miäij. Kakor je iz vaega razvidno, kar se aedaj dogaja, prevzel je nase odgovornost Kramarjev DrejC, ki ima, kakor sam pravi, tako trdo kožo, da se ga nič več ne prime. lir. Tuma uporabi namreč zadnji čas akoro vsako priliko, da zvrača vso krivdo na nevspehu vratolomnih podjetji na Kra marjovega Drejca, Irdou, da je bil on odločen naaprotnik oinemjeaih podjetij in da je zaradi tega tudi izatopil 12 vodatva in nadzorstva oriih denarnih zavodov, ki bo pri teh podjetjih priza- deti. In če se dr. Tnma in Kramarjev Urejc slučajno na kakem zborovanju srečata, oponirata si drug drugemu na jako spreten način ter igrata igro slepili miäij tako izborno, da sme dr. Tama reči Kramarjevemu Drejca kar naravnost ? brke, da se mu zdi prenizko odgo- varjati jednema Gabračeku, ne da bi Kramarjev Drejc na to reagiral. Ne, ta igra gre še dalje. Kramarjev Drejc je celo v svoji „Soči" z dne 22. t. m. naravnost povedal, da je dr. Tnma od njega od- padel, in mnogo jih je tudi na naäi strani, ki takim besedam verajejo in koj poza- bijo, da „Soča" nikdar nobene resnične ne pove. Ko smo mi omenjeni odstavek v , Soči" čitali, smejali smo se, da govo- rimo z Kramarjevim Drejcem, prav srčno, in nehote so nam prišle na urn Heinove bosede, ko pravi : „Blamier mich nicht du schönes Kind, and grüss mich nicht unter don Linden ; wenn wir nachher zu Hause sind, wird sich schon alles linden". In tako je in nič drugače tudi s pobratima. Pred javnostjo se nočeta poznati, boječ se, da se blamirata drug drugega, kakor se jima je to tadi uže zgodilo. Ko sta pa sama, urejujeta vse tako, kakor je obema prav in kar je za oba potrebno, ako hočota konečno ven- darle dospeti do časti in masti, Četudi s pomoČjo igre slepih miäij. Izpred Bodišča. —Pred tukajänjim okrožnim kot kazenskim sodiäcem je stal te dni 45-letni Aleksander Bandeu iz Gorice, človek popolnoma nič prida. Banden bil je že sodnijsko 2ü krat ob- Mojen, od polilične oblasli pa 40 krat. Malo je paragrafov v kazenskem zako- niko, proti katerim se bi ne bil ta člo- vek pregreäil. Sedaj se je zagovarjal za- radi javnega nasilstva in zaradi slepar- stva. FJriäel je namreö nekega dne k svojema bratu, urarju v Rabatiäöu ter zahteval od njega denara. Ker se je to že stokral zgodilo in He je brat konečno tega naveličal, ma je začel obtoženec grozili in sicer tako resno, da je moral brat poklicati policijo, da ga je zaprla. Ko je bil v zaporn, priälo je na dan tudi to-le sleparstvo: Banden podal Be je ne- kega dne na stanovanje nekega Decolle, kjer ae je nahajal doma samo 11-letni sin Decollejev. Temn je rekel, da ga je poslal atari Decolle z naročilom, da vzarae stensko uro in jo popravi. Po- pravil pa je Bandeu uro tako, da jo je prodal za par groäev neki starinarki. Za vse to prisodilo mu je sodišče 10-me- sečno ječo z dostavkom, da se ga po- stavi pod policijsko nadzorstvo po pre- stani kazni. Zaradi krivega pričanja sta bila ob- sojena 29-letni Gabrijel Berce iz Dorn- berga na trimesečno ječo in Peter Šini- goj pa na dva meseca ječe. Stvar je bila taka-le: Peter Šinigoj je bil nekega dne lanskega meseca clecembra v nekem pre- tepu nekoliko ranjen, Med onimi, ki so ga pretepli, je bil tudi Gabrijel Berce, o kalerem je pa Šinigoj pri dotični kazen- ski obravnavi molčal, ker mu je obljubil 10 krön. Izseljevauje Furlanov v Ainc- riko. — Kakor poročajo tukajänji listi, sklenilo je v Furlaniji nad 100 družin, ila se preselijo v Ameriko, in sicer v Brazilijo, kamor jih vabijo laäki agenli. Aretirali so v neki kavarni Vi- Ijema Strosarja. Strosar se je namreč utiholapil na stanovanje nrarja g. Brau nizzerja na Travniku ter ukradel tarn 11 K 60 vin. Neljubl gost. — V nedeljo zvečer najel je neki pruski agent sobo v hotelu „Pri treh kronah". Okolo 10. nre zveßer podal se je dotičnik v svojo sobo ter pri ti priliki naročil vse potrebno. Predno je pa legel, oddaljil se je iz sobe in pu- Btil vrata na stežaj odprta. Vrniväi se v Bobo, slišal je ropot pod mizo in pod di- vanom. Vzel je loč in začel je po sobi iskati. In glej! Pod divanom bil je skrit neki golorok človek, ki je pa koj vstal, in ne da bi izpregovoril niti jedne be- aede, zbežal v bližnjo sobo Zdaj je začel agent vpiti. Na njegovo vpitje pritekli so služabniki hötela, kojih jeden se je podal koj na policijo, ko mu je agent povedal, kaj se je zgodilo. Prišli so trije redarji, V8topili v sobo, v katero je neznanec zbežal in tu so ga naäli na postelji, kjer Be je delal, da spi. Seveda je moral koj vstati in se obleči ter iti z redarji na policijo. Spoznali so v njem nekega Čr- nogorca iz Podgorice, ki je priäel sem, da bi delal na železnici. Porotno zasedanje v Gorlcl. — Letošnje porotno zasedanje v Gorici prične dne 16. maja. Razpravam bodo predsedovali predsednik okrožnega so- dišča, dvorni svetnik Defaci« in deželno- sodna svetnika Schmarda in Gabrijeleič. Pekovski poinoČuiki v Gorici fcugajo s stavko. Izročili so mojstrom spomenico, v kateri zahtevajo povišanje place in äe nekaj drugega. Peki gospo- darji imajo časa premisliti se do prvega aprila t. I. Ako dotlej ne ugodijo za- htevam pomočnikov, bodo li ätrajkali. Vojaski koucerti. — Danes in vsak torek igrala bode vojaäka godba od 5. do 6. ure v ljudskem vrtu. Od me- seca aprila naprej pa se bodo vrstili koncerti, in sicer jedenkrat v ljudskem vrtu, jedenkrat pred kavarno Corso in jedenkrat na Travnikn. Nesreča. — Prepeljali so v tu- kajänjo bolniänico strugarja, 36 letoega Josipa Cijana iz Mirna. Ko je delal v nekä tovarni v Mirnu, se je preveč pri- bližal traku, kateri goni kolesa. Pri ti priliki ga je trak zajel in mu zlomil levo nogo. (iorislui dcžclna hipotečua bauka izkazuje za prvo poslovno dobo 14,630.271 K 98 slot, prometa. Vgotovljenih posojil je 331 v znesku 1,778.000 K; prebitek znaäa 5911 K 98 st. Posojila bo dobili največ mali posestniki. K a/p is gozdnega poinočnika. — Na političnem upraviteljstvu na Pri- morskem je podeliti službo gozdnega po- močnika. Služba gozdnega pomoönika, s katero je spojena plača letnih 800 krön in potni pavžal 200 krön, je provizorična in podeli se proti trirnesečni odpovedi. Gozdni pomočnik nima sicer prava do deünitivne državne službe, vendar sme pričakovati, da se ga imenuje c. k. gozdnim oglednikom v slučajn, da za- dovolji službi in doseže zakonito spo- sobnost za gozdno varstvo in gozdno tehnično pomočno službo. Prositelji za omenjeno službo imajo predložiti svoje lastnoročne proänje do 30. aprila t. 1. temu namestniätvu in dokazati svojo äolsko izobraženost kakor tudi, da bo vešči nemäkemu, hrvatskemu ali slo- venskemu in evenluelno italijanskemu jeziku. — Kuncerta Ijubljanukc „Olasbeue illatice" v „Narodnem doinu44 v Trstu. — Koncerta, katera je priredila na va- bilo trzaäkih Slovencev Ijubljanska „GlaB- bena Matica" v Trstu dne 25. in 26. t. m., vspela sta v vsakem pogledu aijajno. Udeležba bila je taka, da veöja ni mogla biti, kajti dotična dvorana v „Narodnem dornu" bila je do zadnjega kotička na- tlačena. Iz Ljubljane pripeljal je pevce in druge goste, katerih vse ukupaj je bilo nad 620, poseben vlak v soboto ob 9. uri in 20 minut v Trst. Na kolodvoru zbralo se je vse polno tržaških Slovencev, ki so doäle kranjske brate pozdravili z navduäenimi živio-klici. S primernim po- zdravnim nagovorom nagovoril je goste predsednik „Narodnega doma", g. dr. Gustav Gregorin. V imenu gostov od- govoril je g. prof. Stritof iz Ljabljane. Po obeh govorih zaorili so navdušeni živio-klici. Prvi koncert bil je v soboto ob 8. uri zvečer, drugi koncert pa v ne deljo ob 4. uri popoludne. Pevski zbor „Glasbene Malice" izvajal je vse točke tako lino, tako precizno in s takim ob- čutkom, da je bilo občinstvo naravnost očarano. Navduäenja ni bilo ne konca ne kraja. Izvrstno sta pela tudi solista, go- riškim Slovencem že znana izvrstna pevka, g.čna Mira Dev in pa g. Betetto. G.čni Dev izročen je bil krasen šopek cvetic, gospodu pevovodju Hubadu pa lovorjev venec s primernim napisom. Pevce so obsipali iz lož ter z galerije isto tako s cvetjem. Spremljal je ne- katere pevske zbore celi orkester vo- jaäke godbe peäpolka št. 97. prav izborno, öetudi sta imela pevski zbor in orkester jedno samo skupno vajo. Da je orkester tako častno izvršil svojo nalogo, gre v prvi vrsti cast kapelnikn g. Teplemu. Naravnost pretresljiv trenutek je bil, ko so po dokončanem sporedu začeli na ga- leriji peti slovansko himno „Hej Slovani" in se jim je v petju pridružilo tudi vse zbrano občinstvo ter pevci na odru tako, da je ta himna donela hkratu iz kakih 1400 grl. Ljubljanski gostje vrnili so se v Ljubljano v nedeljo zvečer ob 9. uri. Pred odhodom zbralo se je na železniškem peronu kakih 2000 trzaäkih Slovanov, da se tam poslove od milih jim kranjskih bratov. Pevci iz okolice ter iz mesta za- peli so, predno ae je začel pomikati vlak, še jedenkrat wHej Slovani" in potem pa „Jadransko morje", nakar se je v imenu tržaških Slovanov zopet v kratkem go- voru poslovil od ljubljanskih gostov g. dr. Gustav Gregorin, zahvalivši se „Glas- beni Matici" za izvanredni umetniški užitek, katerega je pripravila teh par dni trzaäkim Slovanom. G. prof. Stritof pa se je zahvalil Tržačanom za prisrčen vspre- jem, a oba dva govornika konöala sta svoj govor z beaedo „na svidenje", ka- teri so sledili gromoviti živio-klici od strani zbranega občinstva, ki so postali najviharnejSi, ko Be je zaöel vlak po- mikati. — Tat v zaboju. — Zvilost in pre- metenost tržaških tatov se je pokazala zopet enkrat v prav svetli lnči. V kle- parsko delavnico Ferdinanda Zorna v Via Ghacciera je priäel nekega dne neki človek, ki je rekel, da ga je poslal in- ženir Braidotti, da poizve, koliko bi stalo, če bi obil neki zaboj Zorn s cinkovo pločevino. Zorn je naznanil ceno 100 K. Neznanec je odäel. Okoli polu 6. ure zvečer je priäel zopet in naznanil, da je gospod zadovoljen s ceno in da bo zaboj kmalu tu. Čez nekaj časa se je vrnil z vozičkom, na katerem je bil nov lesen zaboj, 1 in pol m dolg, 130 visok in 80 cm äirok. Ker je bila ura že äest, so zaprli kakor navadno delavnico. V soboto zjutraj ob polu 4. uri je pa službujoči stražnik zapazil, da je okno Zornove delavnice odprto. Ko so Zorna o tem obveslili in odprli delavnico, se je po- kazalo, da je imel zaboj dva dela, katerih spodnjt je bil 70 cm širok in v katerem je bil skrit človek, ki je imel nalogo iz- praznili blagajno. Načrl se je pa presneto slabo obnesel, ker v blagajni ni bilo več nego 160 K. Tat je svojo nevoljo pokazal s tem, da je zapisal na neki listek, da bi si bil prihranil loliko dela, Če bi bil vedel, da je tako beraška blagajna. 0 premetenih tatovih ni nobenega sledn. Z utttcljiščn v Kopru. — Za- časno umirovljenerau glavnemu učitelju, Antonu Mimira, je podeljeno mesto glav- nega nčitelja na učiliaču v Kopru. Seuzacljonaluo aretovanje v Pulju ? — Trzaäkemu liatu „Sole" poro- čajo iz Pulja, da se je pred nekoliko dnevi notri sredi noči ena italijanskih torpedovk približala utrdbi Barbarigo Eden oficirjev da je drzno stopil na kopno, ali zapazila ga je straža in ga aretovala na mestu. Pri njem da so naSli raznih načrtov, topografiönih kart, po- snetkov obrežij in narisov o trdnjavi puljski. Ta ogleduh je bil kapitan itali- janske vojne mornarice. Odvedli da so ga v zapore z močno eskorto. Oblasti da so hotele zakrivati ta dogodek. Nove utrdbe v Pulju. — Izkuänje v boju pri Port Arturju hoče uporabiti vojaška upravn pri utrjevanju Pulja. Mor- nariäka uprava hoöe zavarovati v pri- staniäcu usidrane vojne ladije tako, da ne bo mogoče zapreti vojnim ladijam izhode iz pristaniäca. Zato so potrebne večje zgradbe, da bo vojno brodovje v popolni varnosti v vojnem pristanišču. Obenem so pa tudi potrebne utrdbe ob vhodn v pristanišče, da bo sovražniku onemogočeno zapreti vhod z branderji. Pred 800 metrov äirokim vhodom v vojno pristaniäöe leže Brionski otoki. Nazahodu jih loči od celine pristaniäki basin, na severovzhodu pa Fazanski prekop, ki je puljsko vnanje pristaniäce in ga varujejo mnogobrojne dobro oborožene utrdbe. Da bo pa vhod v vojno pristaniäce v sluöaju vojske popolnoma zavarovan, bodo zožili Fazanski prekop na 400 metrov. V ta namen bodo zgradili dva nasipa. Prvi nasip bo zgrajen od utrdbe Marije Lujize proti sredi prekopa in drugi od otoka Vel. Brionija mimo Peredskih utrdb proti aredi prekopa. Med obema nasipoma bo prostora le 400 metrov in mogoöne utrdbe bodo zabranile vsak sovražnikov poizkus, zapreti vhod v puljsko vojno pristaniäce. Nasipa bosta äiroka 60 metrov in ob pričetku in na koncu 20 metrov. Zvezati ju nameravajo z mostom na vrtilo. Poleg teh zgradb pa nameravajo prekopati zemako ožino pri takozvanih Maksov. in 442. o. pr. r. pravni spor se nanašajočim naved- bam tožnika verjeti, ki po pred leAečih dokazih niso ovržene. Ker je vsled tega tožbeni zahtevek opravičen, je bilo po predlogu tožnika spoznati". Ako ni to najgräe zakonolomutvo, kaj bi se smelo tako omenovati. Torej zaradi tega, ker ni hotel Slovunec nemäki govoriti, je izgubil pravdo, in aicer brez vsakega nadaljnega raziskovanja, kdo ima prav, on ali pa njegov loiilelj. Se- veda, ta zadeva äe ni pri koncu, ker je toženec rekuriral proti takemu naaÜHlvu na viäje deželno sodiače. ullueiica je jako slabo vplivala na tabačno režijo. Posebno na Dunaju se je prodalo mnogo manj tobaka. (Jeneui krompir. — Vedno je Či- tati, kako se draži krompir. To je paö živež, ki ga vidiä na mizi siromaka .in bogalina. A sedaj so priäli časi, ko more revež je?ti krompir le ob nedeljah in praznikih. Ko bi naäa vlada tako skrbela ko Ogeraka, bi revežem ne bilo treba stradati krompirja. V Peäto pride po od- redbi poljedelakega ministrstva vaak dan po tri vagone krompirja. Tu ga proda- jajo na drobno in debelo po 3 do 4 krajearje kilogram. Po vladinem naroöilu bo doälo äe 60 vagonov. Linčaiije ua Ogerskem. — V vasi Dumaczek pri Pečuhu je malo slaboumni posestnik St. Nemeth zažgal avojo hiäo, vsled česar so zgorele tudi nekatere ao- sednje hiäe. Razjarjeni so požigalca a palicami ubiii, mu iztaknili oöi ter ga preauvali z gnojnimi vilami. DeiiiouHtrftcjja čeških rekrutov. — V Brno ao Be pripeljali k naboru mladeniöi iz občine Babič na treh vo- zovih, ki ao bili prirejeni kakor mrtvaäki vozovi. Oviti so bili namreč a örnim suknom in venci, a ž njih ao plapolale örne zaatave. Na velikih črnih deskah ao imeli vozovi sledeče napise : „Gremo, ker moramo iti ! Kdor bo potrjen, po- stane suženj ! Naše življenje hoöejo imeti ; naäo duäo in jezik nbijajo ! Ar- mada je grob naäe mladine, ječa naäe svo- bode!" Orožniki so napise konüakovali. Skrivaostna bolezeu ae je poja- vila v Filadelfiji. Zdravnik Craig je zdravil nekega bolnika, katerega niso hoteli vaprejeti v bolniänico. Bolnik je umrl, a dva dni potem je v straänih mukah iz- dihnil tudi zdravnik Craig. Seat zdrav- nikov, ki so Craigu pomagali, je obolelo od tiate bolezni, ter se nahajajo sedaj v amrtni nevarnosti. Zaprli so ae v poaebno atanovanje ter ne občujejo z nikomur; z drugimi zdravniki ae posvetujejo le po telefonu. Kubelik pri papežu. — Iz Rima poročajo, da sta bila znani öeäki virtuoz na gosli Jan Kubelik in njegova soproga vsprejeta od papeža v privatni avdijenci. Jules Terne. — Znani pisatelj Jules Verne je dne 24. t. m. v Amiensu umrl. Ropar guverner. — Iz Tangerja poročajo, da je sultan roparja Raiauli imenoval za guvernerja za okraj Fes. Tako je ropar dosegel, kar je želel. Beda üa Španskem. — Iz Madrida poročajo, da je v Andalusiji naatala ve- lika beda vsled trajajoče suäe. Ma mnogih krajih so setve že popolnoma uničene, na drugih krajih je v nevarnosti. Na polju ni možno delati, ker je zemlja trda kakor kamen. Na tisoče delavcev je brez dela ter se nahaja v najveöi bedi. Na mnogih krajih je priälo do izgredov. Pospeäevanje zdravja z vedno aploänejäo uporabo Kathreiner Kneippove aladne kave pri naäi vsakdanji kavini pijaöi se sme imenovati ena najvažnejših pridobitev zadnjih petnajst let na polju hranil in poiivil. Kakor alkohol, vpliva. tudi zrnafa kava s atrupeno tvarino (kofein), ki jo ima v sebi, jako kvarno na delovanje area, kar ulegne imeti bude posledlce. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ublažuje, da celo kot prime» zrnati kavi aničoje te kvarne učinke skoro popolnoma, vendar se uveljavljajo n: e dobrodejne lastnosti docela šele U ,j, kadar se pije čista, t. j. brez do- dano zrnate kave. Izknänja, da vsi, ki so se navadili Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ne morejo več opustiti te pijače, priča najbolj, kako izredno jim tekne. Zato ni dandanes v nobenem skrbno urejenem gospodinstvu pogreäati znanih zavojev s sliko župnika Kneippa ki edini imajo v sobi pristno Kathrei- nerjovo Kneippovo sladno kavo. Samo odklanjajtfl pri nakupovanju morebiti odprto odtehtano opraženo izdelke in pazito na to, da todi resnično dobilo iz- viriHi zavoje z imenom „Kalhi jiner". Loterijske ätevilke. 24. marca. Dunaj......69 90 61 28 27 Gradco......83 1 79 47 42 Rojahi! kupujte narodni holeh! Vydrowe žitne kaue ^¦p »oils» I K(. m««)». 4 K BO h trow«. C^.DOMACI PRIJATELJ ¦ Dr. L. Färber, žtabni zdravnik v Gorici, zapisoval je vselej z najboJjšim uspeliom osebain, katero so že tllje časa bolehale na živcili železnafo vino G. PICCOLI-ja, dvornega založnlka Nj.Svet.papežalnlekarja, Ljubljana 1'ollitrskii steklenica 2 K in se vnaiija narofila i/.višujejo obratnu. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše, k.ikovosli. Pri poroča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik pripororH. svojo knjigoveznico v (jorici ulica Vetturini St. 3. i Cudovitost! c 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Kmsna writ /. lc^o v(Tiiico, točna, i y-U'tuim juniatvoni ; izborna Lat»>rna M;i- pirji s 25 krasnimi slikami, xelo zabav- na; 1 «'legantim zaponka najnovejši fa- c;on. 1 lopa kravatna igla s simili-bri- lantom, 1 pn'krasni kolj< r iz orijental- skih biaorov, najniodermjjai nakit za dame a pat. zakleponi, 1 krasna usnjata denarnica, 1 clfganU'i) ustnik za smodke ¦/. jantfirjem, 1 garnitura najfinejäih Döble /.latih giiinbov s pat. zaklepom ^a srajco in zapestuike, 1 žopni nož [¦/, ni- klja, krasno toaletno oglcdalo, belg. st(>- klo v zaklopnici, 20 reči zapiaalnepo- trebščine in 200 kosov raznih reči za domačo rabo. 325 koBOV z uro, katera jt> saina loliko vredna, se dobi proti - poStiitMiiu povzetju za 2 gld. 10 kr. od I zaloge S. Iiohnne, Krakovo St. 16. J L Za ricpriatojciio se d(>nar vnie. Veliko h St polivalnih piacin. JJ ,Cenfpalna posojilnica registPoOano zadruga 9 Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Samo enkrat „...., naj vsakdo kupiti svoje potrebSčine pri tvrdki J. Zornik. Gorica, Gosposka ulica 1 kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšeya,i 1 lepšega in kakovosti primerno cenega blagaJ Fkakor se tu dobi. ' \ Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jeaensko in xiinsko wezono v iiedoseoljivi i^beri kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi ltd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbo, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Ferratin in Ferratose (tekoči Fernitin) najboljše krepčilo malohpvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin jc v zvezi z be- ljakom. spstavljen že- loznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in sboljšuj'. prebavo. Nenavaani vspeli Dobi se v Ieharnah C. F. Boefirinp und Söhne Mannheim - Bäldhof. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin ist lastnih in drugih prizna- nih zfinogradov. Dowtaylja na dom in ra/.po- siilja po zele/nici na vwe kraje avHtro-o^erwke monaruije vmo- dih oil 56 1 liiipr^j. Na /ahtevo pošilja tudi u/orce. Zaloga piva Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plaenjskega piva „prn- zdroj" iz sloveče če.^ke „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katcrega ae od- daja le nadebelu od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Prosiva aalitevati listke! Največja Irgovina z /olezjem Konjedie & Zajcc Gorica, pred uaaštofijo štev. 5 in poinžrica v liši „Moita". Za čuh stavbo priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hiŠnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. f?*xms»mu&w3* Edina zaloga I ¦. ' - š 1 stavbenih nositeljev i1"1"""1! v 6orlcl. • ' Pocinkana &ica aa vinograde po jako anišanih cenahf Pozorl KilO kreno uagfade izplačava vsakemu, kdor dokaže B potrdili najine nove amerika^ske hlagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Proaiva lahtevati liatke! Pozor! Eno krono nagrade!• Pozor! Eno krono nagrade! ' Za pomladni in letničas so došle krasne novosti - - -----raznovrstnega blag*a. Uzorcinajnovejeizbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko. Postrežba strogo po- stena. - Cene stalne. „Krojaška zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici.