C C. Postal: — Esc* ogni mercoltdi • vtntrdi — 30 Marzo 1928. Posamezna it ev ilka 25 stotinn Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. cmamek St 26 V Goricu v petek 30. marcci 1928 utoxi Nefrankirana pisma tt ne sprejemajo. Oglat\ se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaj» konsorci) »Gor. St ra- ze*. — Tisk Katoliikt tiskarne v Gorid. Rt* va Piazzutta st. 18. Uprava in uredniitvo. ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 30«. Pred oljčno nedeljo. Glej, prišla oljčrta je nedeljü in polne srčnega veselja hitijo frame v bozji hram. Ko je Jehova z vesoljnim poto* pom kaznoval človeštvo, ki se je obrnilo od njega in ni izpolnjevalo njegove postave, je očuval samo pravičnega Noeta, kateremu je na; ročil zgraditi rešilno ladijo. In ko je bilo božji užaljenosti zadoščeno, je Stvarnik poslal k Noefu gos lobčka z oljkovo vejico, naznanja? joč mu na tu način, da vode u pad as jo in da je suha zemlja v bližini. Ko je Bog položil svojo težko roko na nezvesta ljudsfva, ni hotel zadeti onegu, ki mu je v ljubezni vdano in posteno služil in samo va; di enega pravičnika je ohranil člos veški rod. Iz tega nam odscva dvo- je: neskončna nravičnost božja in pa nepojmljiva fjubezen, katero goji Stvarnik do pravičnih. Pravičnost je gotovo ena najlep? ših čednosti, ki more krasiti clove? ka. V vseh dobuh in pri vseh naro- dih so bili pravičniki v visokih čis slih. Spomnite se samo na knjigo zivljenja,, na sv. pismo, kolikokrat z zanosom govori o pravičnem mo? 7,u. In kako označuje naš pesnik Stritar pravičnega postenjaka: Ne gori in ne doli se mož pošten nikdar ne dobrika; za pravo on nikoli se plašan viharju ne umika. Če hočemo tedaj, da homo veljali za pravične, moramo biti pravični v vsem svojem življenju — v zaseb- nein in javnem. Pravičnost v zasebnem življenju daje človeku ugled, oživlja in utrja dru/Anske vezi, ne pozna hinavšču ne, zatira sebičnost, tvori temelj človekovemu značaju in vsemu nje- govemu delu. Resnična in vsestnmska pravičnost v javnem žAvljenju je veliko red- kejsa kakor v zasebnem. V ozkem kroüu družine in soseščine srečas mo marsikoga, ki ga moramo sma* 1 trati za pravičnega. Daje Bogu, kar je bozjega in cesarju, kar je cesars jevega, skrbi pošteno za svojce in ne škoduje svojemu bližnjiku: moz je pravičen. Ko pa stopis v javno zivljenje, vidiš, da je stevilo pra- vičnikov zelo pičlo. he težko najs deš človeka, kateremu je pravica absolutno, temeljno merilo. Poglej* mo v socialno, gospodarsko in polU tično življenje, povsod vidimo, da pravicoljubnosti ni, da je pravica paslorka. Kar smatra podjetnik za pravično, sliči mnogokrat izmozga; vanju delavca; kar je za gospodarja udobno in koristno, je za njegovega nsstuvljenca trda krivica. Podobni odnošaji razjedajo naše gospodar* stvo, še bolj pa naše politično živs Ijenje. Vsaka gruča, vsaka struja, vsaka stranka meri pravico po last? nih zeljah in zahtevah. Ker smalra ena za svoj najvisji, najsvetlejši cilj, tega noče priznati drugi. Če ji prat vice že ne more naravnost odreka; ti, potem ji skuša zahrbtno škodof vati in ji zapirati pot. Najdejo se ljudje, ki ti osebno priznajo vse pravice, ki pa takoj umolknejo, če zahtevaš te pravice za svojo so? sesko, za svoje ljudstvo. Če pa hočeš, da bi ti to pravico priznali v javnosti, ti vtisnejo pa še celo pečat hujskača in te izobčijo. To so nezdrave, žalostne razme; re. In dokler ne bo pravičnost neo- mejeno zakraljevala v vsem javz nem in zasebnem zivljenju, tezkih in temnih dni ne bo konca. In konca še ne bo ... Vodovje srda in sovraštva pljus* ka še previsoko, rešilnih bregov oko še ne more vzreti. . . Manjka nam pač velikih pravičnikov, manjka nam Noetov, vsi se potapljamo v blatu krivičnosti in nepoštenja. i Kaznujoči Jehova, usmili se trpeče? ga človeštva, nakloni mu spoznanje pravičnosti in pošlji nam ljubkega golobčka z oljčno vejico! Kaj se godi po svetu? Zadnjo nedcljo ie imcl sv. očc ! pred rimskim škofiiskim odborom ' govor, ki je mogoeno odjcknil v na? ' šem političnem življenju. Njegov odmev se sliši že tudi v zunanjem svetu. Vsi listi priobčujejo govor skoro dobesedno in ga tudi po= spremljajo z najrazličnejšimi pri* pombami. Malokdaj je v zadnjem easu kak panežev kora'k tako moč* no razgibul aladino našcjia politic« nci^a zivljcnja kakor nedeljski S4o? vor. Kcr ^ovor gotovo ne bo stal brez posledic in bo najbrže tvoril mejnik v dosedanji vatikanski po* litiki. ga radi njcgove zuodovinske važnosti priobeujemo v bistvenih toekah dosebedno. Premišl.iena beseda. Najprvo je sv. oee blaßoslovil novo zastavo skofijs'kega odbora in je nato izvajal: »Čutimo potrebo, da vam zaupa* j mo nckatcrc vtisc, ki smo jih do bili ob priliki vašetfa obiska. Vi se niste mo.ali sestati za prvo dvoletno noroeilo o dclovanju rimsketfa sko> fijske.aa odbora, ki La vi tvorite — sestati se torei kakor katoličani — ne da bi prišli molit na grob prvc» qa rimske.aa škola, glavarja apo. stolov, ne da bi prišli obiskat Nje> ^oveua nevrcdne^a naslednika, skupne^a očeta vseh sinov velike katoliške družine in še posebno skupne^a očeta onih, ki kakorkoli pridejo in se sestanejo v tern Našem Rimu. «Pa ^lejtc na dru.^i strani — do? godilo se je pred par dnevi — dru« ße, ki se vendar nazivajo in hoceio biti katolieani, ki se kot taki celo zberejo, prihajajoč tudi iz raznih krajev Italije, v tern Našem Rimu; pa ne pride jo v hišo očeta, v Vati* kan, pač pa ^redo na Kapitol. Že dejstvo samo ob sebi ie zelo^ zna= eilno in pomembno in takšno se ie zdelo resničnim in dobrim katoli* čanom vsc.Ua sveta, in ne samo ka= toličanom. Morda se ie vsaj podza^ vcstno občutilo, da se ie kakšna stvar, ki korenini v doüodku sa- mcm, v nje^oyih poeetkih, v nie^o^ vem gonilnem duhu (ne vemo v eem), upirala posctu v očetovi hi» ši.... AH ni bilo žc radi tega boii si^ novsko, boli katoliško — ali odpo> vedati se zborovanju ali pa prire? diti ga kie drugje.« Zadnjc papcževe besede se tičeio zborovania katoliskega nacionalne» ga centra, ki se ie vršilo pred dnevi na rimskem Kapitolu, ne da bi pri* šli zborovalci se poklon.it v Vatikan. Katoliški nacionalni center tvoriio oni poslanci bivše ljudske (popo* larske) stranke, ki so se leta 1924. odcepili od don Sturza in so se pri? kliučili fašistovski stranki ter io tudi še sedaj podpiraio. Neumestno ploskanje Papež v nadalniem svojem govo* ru ugotavlja, da tega preziranja kapitolski zborovalci niso nič po* pravili s tern, ee so se ga na Kapito* lu spomnili in mu ploskali. »Odkritosrčno in z žalostio bodi povedano: boli katoliško in boli človeško bi bili postopali, ce bi nam bili prizanesli s spominom in aplav? zom,« pravi sv. oče. Vzgoja mladine. »Kakor je trajno, tako ie iasno prizadevan.je, da bi se dokazalo, da se je za katoličanstvo v ltaliji pričela prava zlata doba. Mi ne bo* mo zanikali, kar je bilo dobrega storjcno in kar ie bilo slabega prc=> prcčeno in je imelo blagodejne po=- sledice tudi za katoliško vero, ki je obenem vera italijanskega naroda. In to smo tudi večkrat priznali. Vendar pa vemo Mi, vedo skofje, ki sc z vseh strani k nam zatekajo, koliko je še stvari, ki jih je trcba resnično objokovati. Vemo tudi, da je mnogo krščanskih staršev, katcri so — globoko užaloščeni in v skrbeh, ker so ugotovili, da ob* stoja na eni strani načrt, po kate* rem se hoce ustvariti pravcati mo* nopol za mladinsko vzgo.io, ne sa* mo telesno, marveč tudi moralno in duševno, na drugi strani pa, da se težkočc, ovire, prikrite in jasne grožnje in resnične sovražnosti po* stavljajo na pot in se v tolikih kra- jih protivijo mirnemu razvoju ka* toliškc akcije direktno od Nas od* visne, in razvoju akeije krožkov in verskih družb, ki so neposredno odvisne od s'kol'ov. To se dogaju veasih s hudimi nasilnostmi, včasih pa s pretvezami, ki so — v naspro* tju z najbolj elcmcntarnimi in naj* bolj znanimi vzgojeslovnimi na* eeli. Cerkev in država. »Na Kapitolu in drugod se je slabo tolmačil Naš molk; morda se ni pomislilo, da jc treba mnogokrat molčati, ne morda zato, ker bi ne bilo ničcsar povedati, marvcč zato, da se ne poslabšajo že itak slabe prilike. Morda se tudi ni pomislilo. da molčati v javnosti ne pomeni vedno in samo molčati. »Postaviti, povodom razpravc o znanem sporu mod Cerkvi.io in dr* žavo, (kakor je storil eden izmcd govornikov na Kapitolu), Cerkev, ki ji je bilo vse vzeto, in državo, ki je vzela, na isto stopnjo, to potrju* ic in kaže poman.ikan.ic slcherne razsodnosti. Neprimerno boli na* paeno in nevarno pa je od istega govornika postavljeno razlikova> nje med versko politiko in ccrkve> no politiko, in to predvsem v drža* vi, kakor ie Italija. To ie isto, ka- kor razlikovati mcd katoliško ve- ro in katoliško cerkvijo. To razli* kovanja ie bogokletno in absurdno. Skoro iasno je, da se tako odpira pot za povratck k obsojenemu in framasonsko«libcralnemu razliko* vanju med katoličanstvom in kleri* kalstvom. To razlikovanie ie služi* lo kot prctveza za tolikc zlobnosti, nepravičnosti in pravcata prega* njanja, ki so napolnjevala sc ne diijno preteklost, da je treba upati in prositi Boga, da se ne povrne več. »So pač žalostne, preliubljeni si* novi,« ie zakljueil papež, »te stvari, o katerih smo vam govoriJi; in še boli žalostno ie, da so iih odobra? vali in iim ploskali... katolieani.« Odmev papeževega govora. Katoliški center odgovarja. Zgornji papežev govor ie zadel v prvi vrsti Katoliški center, ki je že v torek v daljši iziavi skušal opra» yiciti svoje postopanje in svojo po* litiko. Gentcr poudarja svojo vdas« nost do Cerkve in papeža, pristav* l.ja pa, da je zveza italijanskih ka* tolieanov, ki popolnoma priznavajo verska naeela, a vodijo samostoino politiko. Treba ie dobro ločiti Ka* toliški center od katoliške akciie. V nadalnjem se center izgovaria, da ni mislil da bo to rimsko zboro* vanje prizadjalo sv. oectu tako bo> lest, ker so se že v prejšnjih easih vršila sliena zboro van ja v Rimu. Tudi se zaveda, da ni pristojen glede rešitve rimskega vprašanja, katere* ga rcšitev radevolje prepušea Cerks vi in italiianski državi. Ob koncu izjavlja, da ostane zvest fašistov» skemu režimu. Mussolini o vzgoji mladine. Mussolini je v seji ministrskega sveta, ki se je zbral 28. t. m. v pa? laei Viminale govoril med drugim tudi o mladini. Zdi sc, kakor da ie hotel načelnik vlade odgovoriti na papežev nedeljski govor: »Ni neumestno,« pravi Mussoli* ni, »nojasniti notranji znaeaj faži* stičnega nabora in njegov globok pom en. Ne gre pri tern za goli obred, ampak gre za najvažnejši pomen v scstavu vzgojc in bistve*- nega izoblikovanja italijanskega eloveka. Ta sistem smatra fasistov* ska revolucija za cno izmcd temelj* nih in izključnih nalog države. Ako država tega vprasanja ne rcši ali ne sprejme katerekoli toza* devno razprave, se igra s svojim ob# stojem. Z ozirom na cbscznost de> lovanja Balille in avanguardistov ter z ozirom na niiiu državni zna* ča.j, zgubljajo pravieo do obstoja vsa druga mladeniška udruženja, ustanovljena iz izkljueno' stranskih nagibov. Iz tega izv'ira potreba sprcmeniti tozadevni zakon po bistvenih, neklonljivih smernicah fašizma. »Piccolo« tolmači to vest tako. da bo vlada Katoliško akciio razpu* stila,. Glasovi listov. »Corriere della Sera« od 28. t. m. razpravlja o papežem go voru na uvodnem mestu. Najprvo ugotav* lja da jc bil papež govor odlično političncga značaja. Potem govori o sporu med sv. oeetom in Kat. ccntrom in meni, da ie to boli za? deva vljudnosti in etiketc. Nadalie tako oznacujc bistvo govora: »Ni pravilno, če se vzbuja uvcrjenic, da je za katolicizem v ltaliji nastopila zlata doba. Država je napravila mnogo v prospeh verc. Pod goto> vimi vidiki se pa položai ni zbolj* šal. Nasprotno! N. pr. Cerkev ne more brczbrižno trpeti, da se ii od* vzame vzgoja otrok in mladine, ki ie izkliučno nicno poslanstvo. Na* dalje je bila v gotovih okoliščinah ovirana katoliška akeija. Končno ostaia povsem odprto in ncspre» menieno nasprotic med Vatikanom in it:'lijansko državo. Katoliški Stran 2. >GORISKA STRATA« center je zagrešil težko zmolo. keT je promatral vprašanjc kot rcšlji* vo, ko je postavil na isto stopnjo Cerkev, ki je bila podjarmljena in ital. državo, ki je to podjarmljenje izvedla.« Zadnio toeko ni mogoče rešiti v časopisju, temveč jo bodo rcšili diplomatic Ovire, ki so bile stavljenc kat. akciji v gotovih ob* mcjnih pokraiinah. bo treba od* stranjevati od slučaja do slueaja. Glede vz^oje je spor silobokejši. Država se ne more in se ne bo mo* gla odreči zahtevi, da ne bi izobli? kovala nc samo tclo, temvee tudi duha svojih bodoeih drzavljanov po lastnih naeelih. Koneno pravi list, da mora sv. oče kot Italiian v svojem sreu priznati fašizmu velike zaslugc, ki si jih je isti pridobil za vz^ojo italijanske mladinc. Slično kot »Corriere« pišcjo tudi dru.^i listi. Nekateri poudarjajo zlasti krepko svoje katolieanstvo in se eudijo, da se sv. oee boji za ver* sko vz^ojo mladinc, ko si je faši? zem vendar nadel nalogo euvati verska naoela. Drutfi zopet poder- tujejo, da se je papež udal pritisku inozemskih, zlasti nemških cerkve* nih kro.<4ov in so zlasti Ljorki dunaj? skemu kardinalu Pifflu, ki je bil prejšnji tcden v Rimu. Očitajo, da se je sv. oee zbal »vscnemških« za? hrbtnib spletk, s katerimi hoeejo razni zaplotarji zadati Italiji in fa* šizmu udarec. DNEVNE VESTI. Okno v svet Radič za srednjeevropski Locarno. Potujoe skozi Budapcšto v Prago je voditelj hrvaške^a naroda Stc* fan Radie izjavil madjarskemu no» vinarju, da pelje pot k ozdravlje* nju Evrope lc preko zveze srednje* cvropskih držav, unije, ki na] vkljucujc tudi O.^rsko. Francija plačuje svoje dolgove. Med Francijo in Anijliio se vodi- jo posvetovanja, koliko na.j prva plaqa An^leški na raeun vojnih dolgov za leto 1927—1928. Franci* ja je dosedaj v obrokih dajala An* gliji le prostovoljne prispevke na račun celokupnctfa svojeiUi dolga, kajti vprašanje plaeevanja dolj>ov ni bilo dosedaj med Aimlijo in Francijo še konenoveljavno rešeno. Odprava vizumov med Češkosslovaško in Nemčijo. Češkoslovaška in Nemeiia sta sklenili 27. marca na posvetovanju v Berlinu odpraviti s 5. aprilom potne vizume med obema država* ma. Davidovic stopi v vlado? V belgrajskih krogih se govori, da jc v najkrajsem času pričakova* ti vstop Davidoviea v Vukieevieev kabinet. Davidovie bi imel prevzeti all kmetijsko ali gozdarsko mini' strstvo, ker je za gospodarska. vprasanja pokazal izredno zanima* nje in velike zmožnosti. Davidovi? 6ev vstop v vlado bi uevrstil vlad* ni položaj. ker bi s tern dejstvom prenehalo govoričenjc opozicijo* nalcev o nestalnosti vladc in o spremembah, ki jih je prieakovati. Zborovanje čeških in jugoslovan= skih parlamentarcev v Pragi. 27. marca so dospcli v Prago ju^ goslovanski parlamcntarci, in sicer bivši minister ter sedanji bcl.qraj* ski /Aipan dr. Kosta Kumanudi, dr. Čedomir Mihajlovič, Štefan Radič in dru.ai. Na praškem kolodvoru so jih prisrčno sprejeli češki parla? mentarci in jih pozdravili kot naj? ljubše Uoste v češki državi. Jußo* slovanski obisk bratskemu narodu naj manifestira vedno večje med? sebojno zbližanje in čimdalje trd? nejše skupno delo v prospeh obeh narodov in držav. Jusioslovanska deleßacija ima namen pripravitivse potrebno za bodoče skupno parla* mentarno zborovanje, ki se bo vr» silo od 21. do 26. majnika 1.1. v Bel? tfradu in Dubrovniku. Juraj Biankini umrl. Starosta ju.Uoslovanskih politi? kov, enoinosemdesetletni Juraj Biankini je te dni po dol.i*i in mučni bolezni umrl v Šplitu. Umrli, po poklicu duhovnik, je bil nad tride= set let narodni poslancc v bivšem avstri.jskem parlamcntu, kjer je pogumno in vztrajno zastopal kori? sti malejLja eloveka v Dalmaciji. In ])reko štirideset let je bil elan dal* matinske.Lja deželne.^a zbora v Za- dru, kjer je tudi urejeval easopis »Narodni list«. Po prevratu pa je zapustil Zader in se preselil v Ju» ^oslavijo. Tarn je sodeloval pri ^ra? ditvi mlade države, kateri je z lju- beznijo posvetil šc svoje zadnje moei. Cast in slava njegovemu spo* minu! Smrtna kosa. V sredo dne 28. t. m. je po dol^i in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala t^ospa Viktorija Rijavec. soproga ecstne^a mojstra, stara še* le 49 let. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati, ki je vse svoje mo* či z ljubeznijo posvetila družini. Zapušča žalujoče^a moža in šeste* ro otrok. Pokoi njeni duši, preosta* lim naše sožalje. — V torck 27. t. m. je umrl, star 59 let, znani tforiški zdravnik dr. Bader, ki je bolehal že dalje easa. Turatijeva zahvala. Mestni načclnik sen. Bombig [e prejel sledečo brzojavko: Vrnivši se danes v Rim, se Vam zahvalju* jem za lep spre.jem, katere.s4a sem bil deležen ob svojem zadnjem obisku. Udani Turati. Kruh. Za Gorico veljajo sedaj sledcče cene: kosi po 500 aramov 2 liri za k^', kosi po 200 ^ramov 2.10 1 k^. Naš podlistek. Po vcliki noei bomo zaeeli v »Go» riški Straži« priobčevali v podlist? ku nrivlačno krajšo povestico. Ra> ui preobilice uradiva smo morali v zadnjih številkah podlistek opu> stiti. Kraljeve slike v Volčah. Na elanek v 68. številki letošnje »Edinosti« smo dobili več od^ovo? rov. Priobeili jih ne bomo, ker poli< tične^a easopis ja absolutno ne sma* tramo za sredstvo pobi.janja ali po* vzdi.aovan.ja cerkvene umetnosti, ki se po vojni uveljavlja v naših cerkvah. Kral.jevo umetnost so in bodo vodili dru.ai ljudje, neßo je pode* /elski dopisniški kader tržaške »E* dinosti«. Dopis v 68. številki »Edi* nosti« pa kaže, da se spuščajo v kritileo tudi ljudjc, ki slik osebno niti videli niso. Dopisnik se na kon* cu sam sebe po ustih bije trdeč, da nepobožni verniki obsojajo kralje* ve slike. Vsekakor se nam zdi.. da je tale dopisnik imel svoje posebne namene, ki so marsikomu precej prozorni. Sporazum v Ljubljani. V ljubljanski mestni hiši je spo> razum med SLS in SDS napravil konce medsebojnemu prerekanju in očitanju, ki je zaviralo vsako ko* ristno delo van je na ljubljanskem matfistratu. Dne 28. marca je pod* župan .a. Josip Turk, pristaš SDS, v smislu te}4a pobotania podal ostavko. Na nje^ovo mesto je bil izvoljen prof. Evgen Jarc, pristaš SLS. Vsa mesta v odsekih kakor tudi v upravnih odborih sta si stranki razdelili na polovico. Grozen potres v Karniji. 27. t. m. je v tolmeški provinciji ^ospodaril frozen potres, eiaar sunke je bilo čuti tudi dru.Uod. Po* vzročil je tamkajšnjim prebival* ccm osiromno škodo. Listi poroča^ jo, da jc osem mrtvih in štiriindvai* set ranjeniii, dalje, da je dvainšti* deset hiš porušenih, 154 pa po po* tresu poškodovanih. Predsednik vlade Mussolini jc takoj po vi* demskem prefektu nakazal 100.000 lir prizadetim prebivalcem v Kar* ni.ji. Obenem s potresom so bi* le v Karniji in bližnjih pokrajinah velike povodnji, ki so napravile ogromno škodo. Za veliki teden. Na vcliki eetrtck so lahko odprti vsi kinemato^rali in gledališča, to* da predstave ne smejo nasproto* vati verskemu čustvovanju. Na vc* liki petek (6. aprila) so prenoveda* ne vse javne predstave, izvzemši onih, ki predočujejo svete do^odke. Prevoz južnega sadja čez Brenner. Od novembra 1926 do konca fe* bruarja 1927 je bilo prevoženih čez Brenner 3400 va.Uonov juzne.Ua sad* ja. Od nov. 1927 do> konca fcbru-ir? ja 1928 pa samo 2100, torej 35% manj. Najveejo konkurenco itali* janskemu južnemu sadju dela Spa» ni.ja, ki ponuja 20% cencje. Žalostno pismo iz Argentinije. Malokdaj se oßlasijo naši rojaki iz Amerike. Pa še ko pride pismo od tarn, je navadno črno obroblje> no. Sporoča.jo nam namree iz Bue? nos Aires*a, da je bela žena zopet pretr.^ala nit življenja prijatelju iz Kamenj Antonu Šateju. Odtr^al se ie od na.še zemlje, pa je šel čcz vc> liko morje iskat kruha v Ar.acnti* nijo. Tarn La je sicer našel, ali nje* ^ovo hrepenenje je ostalo vsikdar med nami; z upanjem. da sc vendar zopet vrne v svojo domovino, sc jc ustalil v tujini. Pa mu jc kratka bo> lezen zlomila življcnjskc moči in mu jc smrt upihnila upanje in željo po domači zemlji. 28. svečana so ga naši rojaki pospremili na zadnji pos ti in telo nje<*ovo izročili tihi zem* lji ar^entinski... Cvetja so mu na? suli na .^rob z velikim venccm, ki so L& darovali rajnkemmu Antonu pri.jatclji, nje^ovi sostanovalci bcu* če Jožcf, pa Besedanjak Jožef in sc Zvonik Jožef. Dru^e^a so mu pa darovali Franc Šatcj. Joško Pcčcn» ko, Ludovik Grbec, Karel Gorkič, Andrei Samokec ter Dominik Ko^ mel, nje^ovi sodelavci in rojaki. Naj v miru počiva v tuji zemlji, kliče.jo žalostni prijatclji rajnemu Antonu, ženi Ivani ter hčerki Pep? ci pa izrekajo svoje ßloboko so» žalje. Važen govor. V soboto jc fušistovski tajnik zü goriško deždo in/,. Caccese imel v nuvzočnosti glavnega tujnika fa; šistovske stranke N. E. Turatija go* vor, v katerem je orisal razvoj in stanje fašizma v goriški pokrajini. Iz dolgega govora, ki gn radi tesne? p,a prostora ne moremo v celoti ob= javiti, prinašamo bravcem le naj; važncjše odlomke. Govornik je najprej opisal delo fašjev, sportnih društev, Dopola; voro in drugih fašistovskih organh zacij na Goriškem. Nato je povzel: »Da je zamoglo vse to obsirno or; ganizatorično, vzgojno in podporno delovanje stranke resnično doseči svoj cilj, je bilo potrebno odstra; niti s poti vse umetne ovire, ki so v tujerodnem ozemlju ovirale nas pohod. Zafo je bilo treba ustaviti odkrito protiitalijansko delovanje raznih slovenskih polilikov in raz; dreti brlog, kjer so gnezdili, in s tern osvoboditi dobre in miroljubne množice tujerodnih delavcev od go; spodarskih vezi, v katere so bili trdno zaprti. Zato je bilo treba uničiti veliko slovensko or.aaniza* cijo, ki je pod lažnjivim oblačilom nedolžnih kulturnih in gospodar; skih institucij še pred par meseci nemoteno in popolnoma vladala v vsem tujejezičnem ozemlju goriške dezele. V bistvu je bilo treba torej izvršiti pravo fašistovsko izsuše; valno delo ob vzhodnih mejah Do; movine.« Inž. Caccese je nato podrobno opisal, kako je fasizem ta načrt, unU čiti vse slovenske organizacije, iz; vedel. Takole je povedal: Uničenje prosvetnih društev. »Začeli smo z onimi organizacija; mi, ki so pod kulturnim naslovom skrivale politične namene s proti; itslijansko ostjo. Bilo jih je v po; krajini okoli 200 in vsa so bile raz; puščene. Nekafera teh drustev so poskusila vstati k zivljenju v obleki katoliških krožkov, toda prevara je bila preveč jasna in zato že vnaprej obsojena k neuspehu.« Sole in učlteljstvo. »QstcJe pa so še sole in nekatere- gospodarske ustanove, posebno pa ljudske sole, kjer so radi nemarno; sti ali politične zlobnosti voditeljev šolstva ostali stari slovenski učitelji in nemoteno vršili svojo zahrbtno in strupeno protiitaliijansko delo; vanje, trdovratni politiki, nekateri celo tuji državljani, ki skoro vsi niso poznali našegu jezika in naše civilizacije. < Zahteval sem, da naj se odstra; niio vsi učitelji, ki niso popolnoma politično zanesljivi in naj se nado; mestijo z ljudmi, ki bodo trdni fa; šistovski strankarji. Šele po ne; majhnem naporu sem dosegel, da so ohlastva vendarle prestavila 70 učiteljev Ni bilo mnogo, a nekaj je bilo. Za prihodnje leto, upam, da bodo vsi licit el ji dvomljivega prepričanja odstnmjeni, iako da bodo novi otroci Jtalije mogli rasti in se vzga; jati v toplem in navdušenem ozra; čiu fašizma, da bodo jutri postali deluvni državljani in zvesti vojaki Domovine.ee Po teh besedah so zborovalci go; vorniku burno ploskali. Nato je inz. Caccese nndaljeval; Zadružna zveza. »Toda tudi na gospodarskem po; Iju je bilo treba porezati krake po; šastim (polipom), ki so ovijale in izsesovale ubo I dinja mu je pckazala oriüinalne za* ' voje, in bila je vescla da Ua jc do* bro pogostila. »GORISKA STRA2A« Stran 3. GOSPODARSTVO. Obdelvanje krompirja. Krompir je zelo važen pridelek, pa naj si bo za domačo hrano ali pa tudi za prodajo. Ves čas po vojni ima tudi zclo lepo ceno in jc raz* meroma najdražja živilska potreb* ščina. Primerjaimo ga s koruzo: Pred vojno ie stal krompir 5 do 6 kron za q, koruza pa 15 do 17 kron ali lir. Če računamo danes ceno krompirja na samo 50 lir, vidimo, da je cena danes 8 do 10 krat višja. Koruza je danes po 100 lir, kar od* govarja komai 6 do 7kratni prod? vojni ceni. Pšenica je koma.j 5krat višja ko pred vojno, maslo 41/^krat. živina pa komaj trikrat. Iz tega raz* vidimo, da ie krompir sorazmerno najdražji predmet. Izplača se tore], da primcrno obdelujemo in tako dosežemo eimvišji pridelek. Naši kmetje sade krompir na* vadno na sveži hlcvski gnoj. To ni pravilno. ker ostane krompir le ma> lo časa v zemlji. V tern času gnoj niti ne razpade dobro, a kje da bi oddal krompirju vsa redilna sred* stva. Najbolje je saditi krompir na zemljo, ki ie bila prejsnje leto do* bro pognoiena s hlevskim gnojem. Taki zemlji pa dodamo potem še nekoliko umctnih gnojil, predvsem superfosfata, kalija in dušika. Naj* bolje je, ee prcmešamo doma 60 kg superfosfata, 20 kg 40% kaliieve soli in 20 kß žvcplenokislcga amo* nijaka ter mešanico raztrcsemo na 1500 štirjašlkih metrov njive, kjer hoecmo krompir saditi. Mešanico raztresemo enakomerno po celi nji» vi en teden prej, kot sadimo krom* pir. Mešanico lahko podorjemo ali pa tudi samo prebranamo z brano. Lahko trosimo tudi vsako umet» no gnojilo za sebe. Kdor bi trosil žveplenokislcga amonijaka, lahko pognoji pred pletvijo krompirja z nekoliko čilskega solitra. katerega dene malo žlico okoli vsakega krompirjevega grma. Rosa zelo škodi našemu krom* pirju. Kar imenujejo naši ljudje pri krompirju «rosa«, ni nie drugega kot neka glivična bolezen, ista, ki napada tudi trte in katcro imenu* jemo peronospora. Peronospora napada poleg krompirja in trt tudi paradižnike, deloma tudi tobak. Proti rosi na krompirju se moramo boriti ravnotako kot proti perono? spori na trtah, to je s škropljeniem z modro galico in apnom. V poseb* ni posodi z 20 litri vode raztopimo 1 kg modre galice, v drugi posodi tudi z 20 litri vode raztopimo pa 1 kg apna. Nato premešamo obe raz* topini in sicer vlijemo raztopino ži* vega apna v posodo z raztopino modrc galice in ne narobe. Za škro* pljcnjc rabimo navadno skropilni? co za trte. Poškropiti pa moramo krompir vsaj ob pletvi in ne šc le takrat, ko so postali listi vsled rose že rujavkasti. Takrat nc pomaga nobeno zdravilo vee. Zapomniti si moramo, da dobimo obilen pridelek samo od cnega krompiria, ki je ostal do svoje naravne dozoritve zelen. Če listi porujave, se krompir ne bo več debelil. Meh za §meh. Tisto pa ne. I Neki Madjar je prišel iz vojne I domov. Pripovedoval je svojim znancem, kako je bilo v fronti. »Krogla me je zadela v prsi, na hrbtu pa je izstopila.« — »Lahko bi ti bila šla skozi sree,« pravi nek* do. »Nemogoče,« se oglasi drugi, »kajti sree je imel takrat v hlačah.« Kaj je novega na deželi? Kronberg. (Zakasnelo.) Dne 4. t. m. smo spremili k veenemu počitku Franca Čubeja. Njegov pogreb ie pričal, kako je bjl fant priliubljcn. Službo* val je v Gorici za čuvaja na tribu* nalu. N. p. v m.! Bilje. (Grozna nesrcča.) V torek 27. t. m. ie pretresla našo ' mirno vas grozna nesreea. 16*letni Komel Ivan je splezal na stožcc Brunnerieve elcktriene napcljavc, ki gre skozi našo vas, in sicer v bližini opekarne Scanziani. Nesrečni in lahkomisel* ni mladenič je prišel v dotiko s to* kovodno žico in je bil vsled močne* ga elektrienega toka takoj mrtev. Omahnil ie iz žice in se zapletel v drogovje stožca, odkoder so ga še* le po komisijonelncm ogledu spra* vili v hišo žalosti. Naj mu bo Vse* mogočni milostliiv sodnik! * # * Tudi umazana zadeva, v katero je zapleten vodja tukajšniega »Tamburaškega zbora« Söller KrU stili, zadnje dncve moeno razburja našo občino. Söller ie že v goriških zaporih in preiskava proti njemu naglo napreduic. Če je res zagrcšil nesramne zločine. katerih ie obto* žen, želimo, da ga eimprej doleti zaslužena kazen. Štomaž na Vipavskem. V sredo 21. t. m. okrog 11. ure zvečer je mirno v Gospodu zaspal Franc Bratina, v starosti 64 let. Bil jc dolgo let cerkveni kljucar. Prve* ga so njega spremili k veenemu po* čitku novi zvonovi, za katcre je tu* di on žrtvoval. Kako ie bil priljub* ljen, je pričal veličastni pogreb, ki se je vršil v petek ob 9. uri zjutraj. Kljub slabemu vremenu se ga je udcležilo mnogo domačcga oko* liškega ljudstva. 7, njim smo izgu* bili enega izmed najboli zavednih krščanskih mož. Naj poeiva v mi= ru! Ostale pa naj Bog tolažil Dornberg, K prazniku sv. Jožefa smo imeli fantje tridnevne duhovne vaje. Vo* dil jih je g. Filip Tcrčelj. Premišlie* vali smo sleherno njegovo jedrnato besedo. Nad 400 fantov je pristo* pilo na dan sv. Jcžefa k Gospodovl mjzi. Ta dan smo imeli tudi i: slcdice tega bodo usodne. Štandrež. Dne 20. t. m. nam je odneljala bela žena g. Štefana Nanuta, stare* ga 84 let. Bil je spoStovan krščan^ ski mož. V svoiem zivljenju, kaie* rega ic živel mirno in trezno. je malo poznal bolezen. Ko mu ie bila takorekoe že zadnja ura, je še mir* no rckcl: »Zdaj bom pa malo spal,«: in res je zaspal za vedno. N. p. v m.! — Da pa smrt ne izbira, priea dejstvo, da nam ie vtrgala v pone- deljek Rozalijo Mučič .mladcnko v najlcpši dobi dekliških let. Bolcha- la je na sušici vee let, a vedno vda* no prenašala težko bolezen. Za zadnji pozdrav so ii fantje in dc- kleta pripravili krasen venec. Bo* di ji zcmljica lahka. — Xe tretja cvetka je v zadnjem času padla ra* di jetike v prezgodnji grob. Po na* šem mnenju je k temu gotovo mno» go pripomogla grda in ncdostoja-i sedan j a noša. Zato naj širsa jav* nost izve, kako naša dekleta in mlade ženc ljubijo to modo, čcrav* . no prinese toliko gorja in trpljenja. Odkar je bil izdan ukaz prevzvise* nega knezonadškoia, da je prepo* vedan vstop v cerkev v nedostojni (jbleki, je naš g. župnik pcjncvno [ prosil in opominjal ženske, naj ne> hajo hoditi v cerkev nedostojno oblcčcnc. Ker vse ni nie poinagalo, je zadnio nedeljo postavil dva mo- ža pred ccrkvena vrata. da pazita j na predpise glede obleke. Umevno. J da je nastal velik dirindaj, posebno 1 pri popoldanski službi božji. Mno* ge so1 hotele po sili v cerkev, ker jih je bilo sram vrniti se domov. Starši napnivite red! Ni treba posnemati onega, ki jc s »faučem« razrezal heerkino oblcko, vendar pa poskr> bite, da bo vaša beseda našla pri lahkomiselnih hčerkah odmev. Z resnostjo in odločnostjo se to že doseže. Kratkokrilkam pa kličcmo v opomin besede, da pravi blago? slcv dobi le oni. ki pride ponižno in dostojno v cerkev božjo. Sedlo. Dobili smo obvestilo, da je naše občinsko načelstvo predložilo gori* ški vodni upravi prošnjo za dovo* ljenje, da se zgradi iz Repca nov občinski vodovod. Kar se tega vo« dovoda tiče, moramo pred vso jav? nostjo povedati sledcče: Za gorcnii del vasi smo napeljali vodo pred 3. leti na lastne stroške, dolenii ko* nee ima pa stalno studenčnico v bližini. To priznava sam bivši po* deštat v »Gor. Straži« z dne 16. I. 1927. Vas Stanovišee ima izvrstne zdrave studence. Vasi Podbela in Homec sta imele pred voino že urc« jene vodovodne naerte in zagotov* ljeno državno in deželno podporo, in sicer prvo v 50% drugo v 25% vseh stroškov, ostane'k bi morali prispevati interesenti. Rajši pa kot bi bili prispevali, so zgradbo vodo« voda opustili. übe vasi imata v bli* žini 400—500 m kemicno preskuse> ne studence. Homčani so bili celo' že pričeli graditi vodovod. Nabavi* li so si že cement in so začeli sami graditi, da bi si nakazane podpore medseboi razdelili. Tega pa melio* racijski urad v Trstu ni dovolil in zahteval, da mora biti delo oddano veščemu podjetniku. Vsled tega so rajši opustili zgradbo vodovoda. Sedaj sc pa hoče zgraditi velik vo* dovod v dolgosti kakih 5 km. Stroš* ki bodo šli v stotisoče. Kdo jih bo nosil? Če hoče država delati in pri* spevati, nimamo nič proti, še veseli bomo. Da bi ta ogromni strošek padel na občinarje, ne moremo do* voliti. Tolikih brcmen si ne more* mo in ne smemo nakopati, ker jih lie zmoremo. Cudno se nam tudi zdi, da je bivši obč. načelnik v za* devi, ki tako globoko reže v naše gospodarstvo, postopal povsem na lastno pest, ne da bi se količkai posvetoval s svojimi soobčinarii. Ljubinj. Ker bolj poredkoma priroma kak dopis iz našc vasi v Tvoje predale. draga Straža, zato napišem danes jaz par vrstic. Vas nasa ni velika, ena najmanjših tolminskega župan> stva, šteje le 56 his, vendar pa pri* haia k nam sedaj 36, »Goriških Stra/« in 32 Čolničev. In gotova stvar je, da, kjer se mnogo eita. se tudi gospodarsko napreduje, kar je razvidno iz sledečih podatkov. Mlekarska zadruga, ustanovlie* na leta 1902., ie pričela zopet delo* vati po vojni leta 1920. Sedaj je po* polnoma preurcjena. Ima nove vzi- dane kotle s premikajoeim ognjem na vozičku in nov posnemalnik za 600 litrov na uro. Značilno ie da naša mlekarna, ki šteje lc 34 za? druzni'ko'V, nič ne zaostaia za ono v Zatolminu in v Poljubinju, glede na množina mleka. Da namreč okroglo 10 kvint. mleka dnevno; izdela 40 kg. mask in sir pa skuto iz posne« tega mleka. Zgradili smo si tudi nov vodovod, ki pa ne odgovarja po» trebam celc vasi. Ceprav ie stal ogromno svoto nad 25 tisoč Lir. O zgraditvi vodovoda bomo še poro» eali. Velike Žablje »Pri vas pa radi plešete, kakor smo eitali v ,Gor. Straži'!« tako več* krat slišimo nekaj časa sem, ee le malo prcstopimo mejo domače župnije. Noeemo grajati zadnjega dopisa iz našc obeinc. saj ie bil še celo potreben in koristen, ko bi se čital samo pri nas. A žal, da gredo vse take vesti daleč po svetu in v čudno luč pridejo vsi iantje in de> kleta cele vasi. Pa ni tako! Z mali* mi izjemami imamo mni)}»o dobrih vzornih deklet! Ljulko pa imajo menda vee ali manj v vsaki vasi. Od zadnjega vojaškega nabora .«•em, jc par mladih pobičev si hote* lo dati duško na ta način, da so si najeli svojega »harmonikarja« iz vasi sosedne občine in so nekaj ne? delj zaporedoma divje skakali; umevno, da so si vdobili tudi se-bi c-nakih devojk. No. hvala Bogu, da je bila ta neumnost že v kali vduše* na. Torej ko boste še kdaj kai slič* nega eitali ali slišali, vedite, da za* dostuje par vrtoglavih ljudi. ki spravijo še druge v slabo ime. Od* kar nam je vlada vkinila naše iozb. drustvo, sc precci pozna. Zlasti v zimskem času dokaj pogrešamo — koristnih in veselih drustv-cnih ur. Se sedaj smo hvaležni g. župnika I. Kejcu iz Sv. Križa. ki ie lansko zi* mo celo po dvakrat na teden hodil k nam, kjer je imel tako koristna in poučna večerna predavanja. — Sv. Miklavž, ki je bil vajen ter z odra nas obdarovati, je zadnji svoj »L'oilo'vni dan« hodil kar od hiše do hiše, — otroke je veronauka izpra* šcval in jim darove delil. — Zadnji pust je bil pri nas tako lep in till, da bi kmalu zanj ne vedcli ako bi ne imeli »fancko«. Fantje, tako je prav! Proč z masker ami in podob« nimi norostmi! Zavedajmo se svo« jega eloveškega dostojanstva in resnosti časa! — Umrla je v svoji novi domovini, v Mariboru dne 4. t. m. dobra ga. Mariia Ferjančič, roj. Štokelj. Tako zgodaj v cvetnl svoji dobi 24. let je zapustila svet. Komaj boro leto je uživala. zaikon* sko sreco. Zapustila ic le nekaj dni staro dete. Naj pociva v Bogu. Obe tako potrti družini nai tolaži božje usmiljenje. Tržne cene dne 29. marca 1928. Cesnik L 1 do 1.20 kg; brocoli L 1.20 do 1.40; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1.60 do 1.80 kg; eebula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; krompir 60 do 80 cent, kg; repa sladka cent. 20—30 kg; repa kisla 80 cent, do L 1 kg; radie rdeč L 3.80-4.20 kg; špi* naea L 1.20 do 1.40 kg; motovilec 1.80 do 2.40 kg; pomaranče L 2.10 do 3 kg; limoni 15— 20 cent, komad; iabolka L 1.80 do 4.— kg; orehi L 3.60 do 4.— kg; hruške L 2.— do 4.20 kg; češplje suhe L 3.— do 4.— kg; maslo sveže L 14 do 14.50 kg; presno L 17.— do 18.— kg; mleko L 1 do 1.10 1; med L 8 kg; iajca 45 do 50 cent, komad. Listnica uredništva. J. R., Bate: Vašega dopisa radi donašanja piscm ne moremo prav razumeti, zato ga tudi nemoremo priobčiti, Pišite nam še enkrat bolj jasno. Pozdrav! Opazovülec, Pliskovica: V dopisu navedene pritožbe so veeinoma o* sebnega značaja in bi povzročile samo vaške prepirc, zato dopisa ne moremo priobčiti. Oglasite se se kaj! Pozdrav! Stran 4,______________________________________________»GORI5KA STRAZA« 1 Koledarček. 1. apr. nedelja, Hugo, škof. 2. apr. ponedeljek, Fračišek P. 3. apri. torek, Rihard, šk. 4. apr. srcda, Izidor, šk. , 5. apr. veliki četrtck, Vinccncii. 6. apr. vcliki petek, Sikst I. 7. apr. vclika sobota, Herman. Valuta. Dne 28. marca si dobil: za 100 franc, frankov 74 35 do 74.65 Lir za 100 belg. frankov 262.- do 266.- „ za 100 švic. frankov 363.50 do 36f>.50 „ za 100 češ.-slov. kron 55.97 do 56.27 „ za 100 dinarjev 33.IS do 33 48 „ za 1 sterling 92 30 do 92.50 „ za 1 dolar 18.87 do !8.93 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 2H3 05 do 269.50 „ Benečijske obveznice j dne 29. marca 1928: 77.27%. Listmca Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« ; v Gorici. " | 1. Kokelj Frančiška, Cerkno St. SO: V Vaši zadevi smo posredovali svojčas v Rimu; iz Rima smo nrc* jeli odßovor, da rcsiije take zadcve : prefektura v Trstu. Napravili smo pri prclckturi pismeno prosnjo; ker < nismo po več mesecih dobili nobe* j ncLja od^ovora. smo prcd tcdni o> j sebno posredovali pri prefekturi v Trstu. Prefektura v Trstu nam je izjavila, da on a ne rcšuje podobnih prošcnj, pač pa finanena intendaru j ca v Trstu. Ob priliki bomo osebno i posredovali v Trstu pri finančni in* tendanci, da čimprej rcši Vašo prošnio. 2. Premru Urš., Budanje štev. 1: Vaša prošnja je registrirana pod št. 058106. Prošnja ie v pregledu. Podrezali smo, da se Vaša prošnja eimprej rcši. 3. Šorli Ivan, Lorn štev. 57: Ob priliki zglasite se v tajništvu! 4. Nubergoj M. Št. Vid V. št 85: Ob priliki zglasite se v tajništvu! 5. Bruš L., Via Barzellini Mev. 18: \ .Zßlasite se ob priliki v tainištvu! 6. Trojer L, Trtnik St 4: Zgla* isite se ob priliki v tajništvu! 7. Zabrič Štefan, Kavelje štev. 29: Ko imate dru,i*o opravilo v Gorici, ztflasite se tudi v tajništvu! 8. Kodrič Josip, Renče štev. 335: Zßlasite se ob priliki v tajništvu! 9. Fortunat /., Kozaršče (Voice) št. 40: Vaša prošnja je registrirana pod št. 059640. Vsi dokumenti so v redu. Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem rešena. I 10. Knez P. v. Palik: Zglasite se ob priliki v tajništvu! 11. Ferjančič Mahja in Gruden Neža, Vojsko: Sporočite nam na* tančno naslednje: Kdaj, kam, kdo je odposlal Vaši prošnji? Sporoei^ te nam tudi št. protokola odposla? ne prošnje. Tajništvo. Proda se tako.j 4 lcta rabljeno mi^ zarsko orodje za 4 delavce z rniza» mi in viiaki vred. Poizve se v Ri? i henberku št. 325. »Kmečka posojilnica« v Pliskovici vabi na OBČNI ZBOR, ki bo 9. aprila 1928 ob 3. uri pop. v vikarišču s sled, dnevnim redom: 1. Poroeilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računov za 1. 1927. 3. Preeitanje revizijskc^a poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Kmečka posojilnica v Šempolaju vabi svoie člane na j REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 22. aprila 1928 ob 11. uri dopoldne v vikarišeu. Dnevni red: 1. Poroeilo naeelstva in nadzorstva. 2. Odobritev raeunskeßa zakljue* I ka za ltto 1927. 3. Sprememba zadružnih pravil. 4. Volitev naeelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepenosti se bo vršil občni zbor pol ure kasneje s istim sporedom, ne oziraje se na število udeležencev. Načelstvo. 5X DECCA Če poslušate novo DECCA O O slišite samo godbo, cu- ------ dežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! E.WDhulatßC. t- ^„„^„^^' ^ GORlGA,Corso Telefon 347. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v nščslli, nosn In grlu, biv^i opc'ratur na univ. klinikah prof. Neuniann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprcjcniu od Ü-11 prcdp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) Lloyd Sabaudo Prihodnje vožnje: v Severno Anierik^.- »Conte Grande« 3. 4. 1928. »Conte Biancamano« 25. 4. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh. v Južno Ameriko; »Conte Rosso« 19. 4. 1928. »Principessa Giovanna« 4. 5. 1928. »Conte Verde« 10. 5. 1928. Iz Genove v Buenos Ay res v I31/2 dneh. v Avstralijo : »Maria Cristina« 17. 4. 1928. Informacije daje in sprejema prednaroeila na vozne listke za stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle st. 4 Tudi za NAJMANJŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkrajšem času naktip posnemalnika „ DIABOLO" Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni — J— Večletno S jamstvo tovarne — — Krajevni zastopniki se iščejo-------Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. Pojasnila prebivalcem goriške KNUT JONSOIV, BOLZANO pokrajine daje zastopnik tvrdke Vitforio Jonson, Gorica Via Contavalle 4sII. Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo? roea pree. duhovnikom in dru^im za vsa v to stroko spadajoea dela in popravila. Pre.L^ledi brezplačno! Čistokrvnega bika švicarske pa* sme, potrjene^a od komisije, 11 me* secev starega prodam. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. V Volčah je na prodaj malo po« sestvo obse^ajoee hišo in zemlji* see. Pojasnila se dobijo pri Ceciliji Mijani, Via Bertolini št. 6, Gorica. acöüTdell'alabäjdä proii iipadanju lag. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca« stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—14. I Zflsod Dr. BOM FIMETT1 TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Tr Qf an je v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 In od 15-17. PLJUČNE BOLEZNI ! Dott. Cerretti Radiolotficni kabinet je odprt: v Vidmu; Via del Sale 15 (vse dnl v Gorici: Via Barzel'im 3 (ob srr dah in petkih ob pop. urab). i FRIZER ZA DAME, striženje, pranje ßlave, ondolaeije i. t. d. Pri« poroča se And. Rojic, Via Semina» rio št. 2 Gorica. p? SOLI I je otrok dales od vašega nad- zorstva in lahko oboli na glistah, ki so nevarne črc- I vesne zajedavke. V vsakem lakem slučaju dajte vaSim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARKIBA PI^OTl GLISTAM, ki takoj in gotovo uniči vse glistc. V zelenih zu«..Kih po L. 1.— Prodaja se v vseh Ickarnah. y in i \u\ in in—in»« ČOKOLflDNI BONBON PROTI GLISTslM Zastopnik: ERNEST KÜHN TRST, Via Udine šteV 2 Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAI6HEB sprejema V G O R B C E Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. IiUCIJI Sicv. 35 Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Poaoj.) Viflbn iflloga češhega platna iz znonc tosarnc RegEnchart S Raymann, ?safao- ipitno blago za poročEnce hahor tuöl nlika izbira mosfaega In zEnshißB sutini. Blago soBidno! Cene zitiern© 1 PODRUŽNICA Ljübljenshe tireditne banke y Eorici Corso Verdi „TrgovskI IOoktt»" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» Din! 50,(M30V.0O0 CCütrSlB LjUBLjÖRk D?n. lOW.OOO Podružnlce in ageneije : Brežice, Celjo, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prcvalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradcc, Split, Trsi. Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 %• Vloge v tekočem rsačunu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deyiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.