% List 17. Tečaj spodarske j obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljan^ po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 28. aprila 1880. O b s e g : Ali zađostuje dandanes kmetovalcu, da Je po stari navadi kmetuje ? Lim dober gnoj sadnim dievesom Gospodarske novice. — Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske 14. aprila. (Dalje.) — Slovenska mapa iz leta 1775. Govor poslanca viteza Schneida v zbornici poslancev 23. aprila Naši dop Noviear Gospodarske stvari država pomagati kmetovalcem, ter braniti jih silne konkurence amerikanske. Prav tako bo velike dobrote Ali zađostuje dandanes kmetovalcu da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Po vše. Sleherna dobra nova stvar potřebuje več časa 1881. ne bo novo sklenjena postava, vsled katere z smela nikakoršna goved prihajati iz Rusije in Turčije v našo državo, kajti to bo provzročilo, da bodo domaći živino. da govedorejci lepšo ceno dobivali za domačo Iz Avstralije preti huda konkurenca naši ov-čjereji, posebno reji Merinoških finih ovac, ker v se vdomaci med narodom ; prav tako je tudi s podukom Avstraliji imajo ovce, katerih volna tekmuje z Merinoško ljudstva kmetijskega stanů. Al železná sila bo pripo- volno in prodajajo jo skoro za 30% niže kakor jo morejo mogl f da se bo přepotřební kmetijski poduk vendar vsem oviram nasproti vij o , IftÛOUU 1UCU. IVUlClUVrtlVC, JV1 OC iilUl zahtevah svetá, prav tako kakor obrtniki razširil med kmetovalce ki naši kmetovalci prodajati. Uže so začele nekatere ve-liVe grajščine po Českem in Ogerskem vsled tega raz-se morajo ravnati po puščati črede Merinoških ovac, kaíere so jiní pred leti katere se od raznih str sta Oni m o r a ] o da prav povoljni čisti dohodek donašale. In koliko drugih razmer ne bi mogel navesti, iz katerih je jasno razvidno korakati s časom in njega razmerami, ako nočejo, uč* — ^ ^v^v,* ^ jaouu i^viuuu, propadejo. Sliši se pogostoma ne le od nevednega kmeta, da dober kmetijsk gospodar mora biti dober, marljiv temuč tudi tu in tam od omikanih , pa kmetu nič kaj kmetovalec nih ; pa tudi razumen, bister opazovalec svetov-prijaznih ljudi, da kmetovalec naj le pridno delà od ra- nih razmer, sploh mora skrbeti, da bo le takega blaga nega jutra do pozne noči; naj bode varčen, pa bo šio na svojem polji přiděloval, katero lahko po pošteni dobro Tudi jaz pritrjujem, da v teh lastnostih tiči jedro ceni proda. On mora znati dobro računati pa da bi znal množiti ali odštevati f tako, ne on mora marveč z kmetovalčeve sreče; pa pridružiti se mora tem lastno- natančnim konecletnim računom prepričati se, kateri katere nastajajo pridelek na kmetiji mu je največ čistega dobička pri- nesel, kajti propasti mora, ako leto za letom take pri-delke prideluje, kateri ga morda več stanejo, kakor da stim tudi razumnost, poznanje razmer MMMiiiir Mil fl y v širocem svetu vsled najrazličniših novosti, ki so uze marsikateremu prekrižale njegova načela in nacrte. lUUilV/l VJXIU ^IVl ÀJLàCJkXVJ liauv/l« ia UUUl UV^. f - J 7 Ov WW^^^JV j V* Opozorujem le na železnice, katere sedaj pre- bi jih na trgu kupil. Ce vse to natančno prevdari, se on gospodari za druge: za delavce in silne davke. Povdar- pregajo skoro ves svet. Pa če so uže železnice tolikega bo vinorejec in žitorejec dostikrat prepričal, da vpliva na kupčijske razmere, vsled katerih ali pada ali raste cena kakega blagá, koliko pač več nam kmeto- jal sem, da mora slehern obrtnik, tako tudi kmetovalec valcera nevarnost preti od prekomorskih krajev, posebno napredovati, slediti razvitku svoje obrtnosti, kakor ta od Amerike, katera se grozovito hitro razvija in sè svo- po drugih krajih cvete in ker zarad železnic lahko od zamore tudi jimi kmetijskimi pridelki hudo tekmuje ne gleškem, ampak tudi na Avstrijskem. Uže na An- ondot blago v njegove kraje se ne v naših krajih, ampak celó na Ogerskem , kjer je svinje- saj prihiti, ter da on izvrstno blago svojim kupcem ponuditi. Našteti hočem le nekatere stvari, katere se bi mo rale v kmetijstvu po Kranjskem zboljšati, ako ho reja vendar-le razširjena in nekdaj sloveča bila so šteli ljudje kakega grajščaka bolj ali manj bogatega čemo, da ne zaostanemo za drugimi. uže y po številu prešičev, kateri so se pasli po njegovih ne-izmernih lastninah, — prodaja prav pogostoma amerikanska slanina (špeh). Člověk bi skoro ne mogel kmetijska družba živinorejcem. Pa koliko tega verjeti, saj vemo, da Amerika je veliko dni morske Koliko še manjka, da bi člověk mogel vožnje oddaljena od nas. Letošnjo zimo so iz Havra v Ameriki odposlali po barki 10.000 zaklanih ovac. ka- zivino Kje smo z našo govedorejo? Na boljšem pao hvala subvencijam, katere deli uže 10 let naša storiti ? tu redé katera ima razločno lastnost, da se lahko ime- je se reči : nuje pleme. Zakaj vse hiti na Koroško po Belansko, tere so se Yazprodale v Parizu. Amerikanska moka, ali na zgornje Štirsko po Muricodolsko govedo? Zakaj usnje itd. delà hudo preglavico našim trgovcem, imajo umni Švajcarji tako krasno izvrstno živino, tako . B „ HHHBH^H^W.Bi H I -URI I ■■ pa še hujšo kmetovalcem. Zarad lanske silno neugodne da moreš prehoditi par dni hoda in povsod najdeš eno letine ima naše žito še precej pošteno ceno, — — tJ — — —- zarad tega , ker so drugej pô Evropi še slabšo letino valci ne mogli izrejati si enakolične dobre živine pa to le in isto izvrstno živino. Zakaj bi mi kranjski kmeto ka- cd naše ^a , Ker so urugej po nrvropi se siauso leuuo vaiw ne mugu izij.cja.bi bi cuaivuii^uc uumc xv« imeli. Res je, da z umno colnino zamore naša tera je prav sedaj skoro edina zaslomba gospodarjev? 132 Kako se ravná z maslom, surovim maslom # m sirom 9 Na Kje smo še! Ali ni žalostno y da v Ljub- Ogerskem Je budi • + mraz meseca marcij 30 ljano prihaja sir iz Švicarskega, celó surovo fino maslo do 50 odstotkov ogršice vniČil. Ozimina pa in posebno pšenica dobro letino obe Ravno tako ugodna poro (puter) pošilja v neko štacuno v Ljubijano nek gospo- čila dohajajo iz Erdeljskega. Rež je sicer na nekaterih dar z Goriškega. Res je, da vrli Bohinjci, kateri imajo krajih trpěla, a škoda ni velika to srečo, da imajo izvrstnega gosp. Mesarja za svojega sadna drevesa in trte velika škoda zadela nekaterih krajih je duhovnega pa tudi gospodarskoga svetovalca » lepo na- pře duj ej o, pa Bohinj je komaj en del radolškega okraja y kje je redé in drug od velik del Kranjske, kjer povsod govedo nje vecinoma Znanstvene stvari. maslo pridelujejo ! Koliko bi bila naša Kranjska bogateja, ko bi zboljšali našo goveje pleme le za toliko, da bi vsaka krava le en polič mleka na dan več imela, torej v letu 180 poličev ali 90 bokalov in kedo mi more le očitati, da je to prenapeta številka, ker z oplemenitvijo naših krav z junci slovečih mlečnih plemen to gotovo brez dvombe dosežemo. Na Kranjskem se nahaja po štatistiČnih pozvedbah A « * * tf-V * 1 ^ » . V * • é toliko krav: okraji Kranjske gore 1252, v okraji radolškem 6183, v okraji kranjskem 4391, v okraji tržiškem 899, v loškem 455 v kamniškem 4354, v brdském 3313, ljubijanskem 7912, vrhniškem 3131, lo-gaškera 2221, loškem 1672, iderskem 2347, vipavskem Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske v Ljubljani 14. aprila 1880. (Dalje.) Zdaj poroča odbornik in tajnik A. Praprotnik o delovanji „ atice slovenske" v preteklem letu. Poročilo glasilo se je tako: Slavni zbor! Danes ima „Matica" svoj šestnajsti redni občni zbor, v katerem ima njen odbor razložiti 2056 1797 i 1031, postoj nskem y senožeškem litijskem 2900, radeškem > svoje delovanje v preteklem družbinem letu bi^triškem januarUa do konca decembra 1879. leta. y to le od 1221 y 2467 krškem 1664, ko- štan jeviškem 1369, mokronoškem 1883, trebenskem 1571 zatiškem 1886, v žužemberškem 1426, 2423 Obširni popisi vsestranskega odborovega delovanja so bili uže objavljeni v natisnenih zapisnikih odborovih LžUUUOIVv: LU I • L y # J U I v novomeškem seJ 5 toraj zadostuje tu poročati le o glavnih točkah. metliškem 126S, črnomaljskem 2200, kočevskem 4558, ribniškem 2568, in v okraji Velikih Lašč 1803 krav, toraj skupaj 78.580 krav, od vsake 90 bok. mleka v letu več. bi zneslo več mleka v deželi v enem letu y Ves odbor je preteklo leto bil třikrát sklicaa v zborovanje y in sicer februarija ) aprila in 29. no- vembra. Zraven teh sej pa so se v Ljubljani bivajoči odborniki večkrat sešli ter se posvetovali o raznih, za milijonov in 72.200 bokalov, in če računamo vred- vzlasti gospodarskih Matičinih zadevah. Tudi odsek za s krajc., bi v naši domovini živino- izdavanje knjig se je sešel v-elej, kedar ie treba / 1*1 à • j t « ##*»«# i » * i nost 1 bokala rejci 493.654 goli. več dohodkov iz umne govedoreje dobili. Res velikánská številka, pa resnična in ko bi vedno stanovitno skrbeli za to, da bi našo govedo do bilo posvetovati se o natiskovanji knjig in o rokopisih, ki so „Matici" dohajali, katere so ali odborniki sami pregledovali, ali za to naprosili drugih v posamesnih tudi 3krat vec dohodkov od strokah izvedenih presojevalcev. vrhunca zboljšali, bi lahko ravnokar prevdarjenih dobivali. Tu, dragi rojaki! si imamo iskati srečniših časov. Zaračunil sem mleko v „Matica" je preteklo leto svojim udom podělila petero „Letopis" za 1. 1879 , vredil pred- vrednosti po kr. bokal , čeravno zamorejo in res- koj «g, sednik dr. in sicer: Bleiweis bokal nično tudi izkoristujejo umni živinorejci 10 kr. z izdelavo finega sira in surovega masla. po 9 do Pra- Znanstveno terminologijo" Grmanstvo in njega vpliv na Slo- Raznim sam y ali je težavno privaditi se umnega mlekarstva ali treba tu mnogo podučevanja « UUiUCCa JLLt IV rV CV l Dl" C* , M stroškov za mlekar- ski-ga dodatek" spisal M. Cigale; vanstvo v srednjem veku", spisal J. V., -x; UIUi delom (pesniškim in igrokaznim) Jovana Vesela-Kose- ustanovnikom pa vrh teh knjig po niško upravo? Ne, prav lahko bi se vse to doseglo y 5. društvenih pravil še 5) „Hrvatsko slovnico^za Slo- dobre volje treba! (Dal. prih.) vence a y spisal Franjo Marn. Gospodarske skušoje. Lim dober gnoj sadnim drevesom. Kuhaj pol kilo lima, in zmešaj ga s 50 litri vode ko si zemljo okoli drevesa nekoliko zrahljal y vsacemu drevesu litrov te limove vode. Da se je lani izdanje teh knjig nekoliko zakasnilo, krivo je največ bilo to, da so se mnogim pisateljem korekture njihovih Člankov iz Ljubljane na njihove domove pošiljale, kar je mnogokrat zeló zavleklo natis. Za knjige, ki jih bodo častiti gosp. udje za pri-hodnja leta dobili, ima „Matica" uže več rokopisov ali pripravljenih, ali obljubljenih. Med temi naj bodo ome- njem da nik družbe kmetijske tirolske pravi, tednih se pokaže dober vspeh tega gnojila. uze v malo Križan ti-le : „Logika a in yy Dušoslovje", spisal dr. Jos. > yy Slovenska slovnica" po MiklošiČevi pri- * Gospodarske novice. Vinski sejm v Zagrebu se je po poročilu tajnika merjalni, spisal prof. J. Šuman (oba rokopisa uže izgo- tovljena) ; „Letopis" nabranega je uže precej gradiva. za yy v Hrv. slav. gospodarskega društva' k gosp Fr. Kuralta na pr. „Iz srednje Afrike", spisal P. Chrisog. Majar y „Gosp. listu" closta povoljno obnesel. Hrvatska vina so tuji nepristranski trgovci za dobra vina priznali, kar bode gotovo na veliko korist hrvatski vinski trgovini, y? Karlovci", spisal dr. Iv. Tavčar y y }0 Jordanu" (Jordanis) bami) s), spisal g. Kutar, — „U&o in vid spisal Jak. ŽnidarŠič, in več drugih; Ratar, Oko vid y a podo pa gotovo tudi na spodbudo za napredek ondašnje vino- ekih dežel reje. Prodalo se je na tem sejmu do 700 hektolitrov ali 70.000 litrov vina. 4) gosp. prof. Glowacky spisuje ,.Floro sloven- t. ? gosp prof. Majciger je odboru naznanil > da vreduje „Slovenski Stajer", II. del, za katerega ima * Skoro iz vseh dežel se sliši, da je po hudi le- sedaj razen zgodovinarja vse pisatelje naprošene tošnji zimi sila veliko trt po vinogradih pozeblo. obeta, da bode delo do konca septembra dovršeno zato y 133 97 Slovanstvo" Čehi tudi napreduje in bode do gori omenjenega obroka gotov z narodopisno karto prav malo 7 7 brem stanu. ker je celo jako lepo poslopje v prav do knjiga po Pokorny-u poslovenil prof. Erjavec in jo je „Matica" Bregu postavi na prodaj za 12.000 gold, na 8vitlo dala leta 1872., je popolno pošla, in ker je ni še oglasil noben kupec. Přírodopis živalstva", katero je Dalje je odbor določil, naj se Matična hiša na Dozdaj se sklepu bodi še hvalno omenjeno, da je si. generalno rediteljstvo „Slavije" (banke) v Pragi z dopi- vAiovvvr v uuvcu, ^ianj^ui uauou ^uaiu, som 25. maja preteklega leta „Maticiť poslalo 100 gold., terega je uže gosp. prof. Erjavec naprošen, da bode delo ki jih je to domoljubno društvo po tukajsnjem svojem ta knjiga šolska knjiga, da tedaj slovenska stvar ne bode škode trpěla, je odbor ukrenil, da se bode „Ži-valstvo" v novem, popravljenem natisu izdalo, za ka- priredil. Iz tega poročila slavni zbor razvidi, kak sad je lepi dar „Matica slovenska" preteklo leto obrodila na slovstve-nem polji, in kakošno letino obeta za prihodnje leto. zastopniku gosp. Hribarju „Matici" darovalo. Za ta se je si. narodnemu zavodu odbor spodobno zahvalil. (Živio klici.) „Matica" je kakor vsako leto tako tudi to leto Ňovih udov dorastlo je 51 letnikov in dva usta- svojih knjig darovala nekaterim šolskim knjižnicam, novni ka. društvom in tudi posamesnim udom jckckm uiuotfuui iu iuuí ^uoctujv/ouiuj o* pr. ustanov- ,,Matica" šteje tedaj danes 7 častnih udov, 355 usta- nikom, ki niso imeli dozdaj vseh izdanih Matičnih knjig. novnikov, 1482 letnikov — tedaj vkup 1844 udov, med To je kratko poročilo o odborovém delovanji pre- katerimi pa je, žalibog, mnogo tacih , ki ne plačujejo teklega leta. Odbor ima zavest, da je po svoji moči in -JUL,«** UVI A LLA & 1 J / O 7 " V VM VI AJ ^ IV A A4V J/AM V Vlj VJ V VVA^AV^ t. 4 v W N/V/i, M UU MP áJVf f V U V J J V J/V U V VJ JL AJJ VVI JU redno letnine, a vendar knjige sprejemajo in se vedejo po skromnih finančnih razmerah storil svojo dolžnost, kot udje. To neljubo stvar v red spraviti, se je po in se trdno nadeja, da bode z vsestranskim prizadeva-sklepu lanskega občnega zbora ustanovil odsek je preudarjal, kako bi se dolg izterjeval ki njem in s podporo posamesnih domoljubov 17. občnemu Matica* zboru mogel podajati še veselejše sporočilo. Izvršujem ic ^lcuumjai , iva&u ui dc uuig iai^ijc va i, ua ^uiauv/a auuiu uiugoi ^uuajau oc v cocicjoc o^uiuuiu« xuvioujcui ne trpi škode, pa se tudi udom ne zgodi kaka nepri- pa to sporočilo z iskreno željo, naj bi „Matica slovenska" da ličnost. V tem odseku je posebno gosp. Luka Robič bolj in bolj postajala središče slovstvenega delovanja neutrudljivo deloval in natančni izkaz sestavil Matičnih vseh rodoljubov, katerim je mar za blagor in čast slo-udov ki so ali stopili iz društva, pa svojega dolgá niso venskega naroda! pa tudi za- UUU v y x\i o\J chkk otv^ui a AÁ ui uoiraj o v poplaćali, ali so umrli in dolg zapustili, ______ pisek tacih, ki so svoje zaostanke poplaćali. Pri tem se Ko je bilo poročilo o odborovém delovanji prehrano vendar vidi, da so od lani do letos dolgá poplačali let- se na vprašanje predsednikovo, ali želi kdo besede niki 420 gold., ustanovniki pa 60 gold., tedaj vkup oglasi 9 9 480 gold., kar kaže, da odborovo prizadevanje, po pri- borovo delovanje preteklega leta mer nem potu dolg izterjevati, vendar ni bilo zamán. storila nikacega napredka, dr. Tav čar, ki v dolgem govoru graja od- 9 rekši 9 da Matica ni Nasvèt občnega zbora 9 da naj se premenijo in v ce je treba, tudi pomnožijo Matični poverjeniki vsako leto se skrčuj ej o njene knjige, letos smo poleg „letopisa" dobili se je celó dve revni brošuri na gimnazijalne , ne slovnic, ne mate- postavil te-le gosp. poverjenike : matike, ne občne zgodovine ni, — Matične knjige so za Trst in njegovo okolico gosp. Gregorja prišle skor pol leta pozneje na svitlo — podoba je, s tem izvršil, da je odbor po sklepu v seji 29. nov. knjige je Matica celó pozabila 1879. 1. postavil te-le eosp. poverienike: matike, ne občne zgodovine ni Jere ba, tajnika tržaške čitalnice > 9 za dekanijo Kanal v goriški nadškofiji tam kajšnjega dekana gosp. Fr. V idi ca za ker je Blaznikova tiskarna za nizko ceno proti tiska Matične knjige, vsak Matičin pisatelj da, „Nar. tiskarni" prevzela tisek, kedar druzega delà nima trgovca v Žavcu ivaua gušu« lit t luita^ v iwcuai u i w o u ^ m uvxa uiixtc» , - voaa xuauuiu jJioatcij avec v lavantinski škofiji g. Jos. Sirca ima svoj e jezikoslovne posebnosti, v društvenih knjigah 5 Sue zaSlovengraško dekanijo gosp dr. Josipa, z blatom omeče pesnika pa se mora pisati samo jeden jezik. Ko govornik še velečastne „Slovenije a 9 Kdo a 9 župnika v Slovengradcu ; za faro Senožeško, Vremsko in za Raz- gosp. županu kranjskemu drto (na Kranjskem) postavil se je poseben poverjenik in sicer gosp. Ignacij Okom, župnik v Senožečah je mar?", „Naprej slavenski jug!" itd., je brco dal tudi , češ, da je Koseskemu pred dvěma letoma v Podbrezji v „silovitih ditirambah" slovenski napival, ki pa je mirno nemški odgovoril: za Bled in Bohinj izvolil se je gosp. Janez „Meine Herren entsehuldigen, dass ich deutsch rede i Trojar, nadučitelj in poštar v Gradu. Tudi preteklo leto je nemila smrt pobrala več iskrenih Matičarjev, med njimi tudi ustanovnike: razun teh. slovenisch verstehe ich nicht." riti Na vprašanje predsednikovo, ali v se kdo želi govo- vstane gosp. Žvab in začne iz spÍ3a brati kritiko jih je gosp. predsednik imenoval v svojem govoru, posamesnih stavkov in besed Ko s es ko vih pesem. Ker 9 imenujem le gosp. Antona Gras i ča, kanonika v Novo na daljšoo to branje nastane memranje od več straní mesta, poverjenika Stefana Vrankarja, župnika na Je- opomni predsednik g- Ž vaba, da mu jo dovolil besedo zeru, katerije še dva dni pred svojo smrtjo „Matici" pisal in jej poslal nabrano letnino in slovenskem ostane jim blag spomin t drugih. narodu Gospodarski odsek je imel leto3 posebno opravilo o hiši „banke Slovenije", „Matici" v nakup ponujeni. za govor, a ne za berílo. Bralec potem malo po- tihne, pa kmalu začne zopet svoje berílo. Predsednik mu ne dovoli daljšega berila in ga prosi, naj se vsede 9 in svoj spis, za katerega v zboru ni časa ni mesta, iz- roči tem je odbor določil: odsek v ta namen pooblašóen 9 naj kupi omenjeno hišo po posvetovanji z možmí teri imajo v takih rečéh temeljito znanje, in naj ka- lí akemu časniku. Zeli še kdo besede? vpraša predsednik. Na to se 9 gleda na v*a potrebna zagotovila; pogodbo z „banko Siove- naj pa poleg dr. Poklukarj a podpise tudi pred- nijo sednik „Matice" z enim odbornikom vred. To se oglasi gosp. dr. J. Staré in graja nedoslednost pri sestaví imenika Matičnih udov, kjer je jeden „advokat" drug „odvetnik", jeden adjunkt", d 99 9) rug „přistav notar", drug „beležnik", jeden itd. zgodilo 7 in hiša Je Na to prime tajnik besedo in pra^vi ; da se imena i> banke Slovenije" je sedaj Matična in naslovi v imeniku tiskajo tako, kakor to udje sami na pr. nekdo podpiše se želé od tod različna lastoina, ki si jo je pridobila za 28.000 gold, s tem po-gojem, da vsi stroški, pa tudi vsi dohodki hiše od junija preteklega leta pripadajo Matici. Omeniti se mora, lil \j lu iiut JL li naaui jul da hišni dohodki redno prihajajo , in da je hišnih po- tako ga zapišemo in to tem raji tako ,__v______pisava, „odvetnik", drug „advokat 4, drug „kaplan hovni pomoćnik" itd. ln kakor se kdo sam imenuje ", drug „du- 7 9 ker na pr Je 134 „advokat" tako dobra (ne nemška) beseda kakor „od- vetnik", „adjunkt" morebiti bolja od „pristav itd. 1775, po or den g i gori usetha mu dei podpissanga u7 leiti mette, ketiri h1 tei Thallenge enoponavadno pravizo imajo Ker se noben^ govornik vec ne oglasi, poprime namerzh Gershino, inu tei podlossen Makronoshki Terh, Schrotijoj Thurn, Benejicium Matere Bosie, gerschine ot- 7 predsednik dr. J. Bleiweis besedo, rekši, da mu je dolžnost, braniti čast Matice nasproti neupravičenemu tozheze Pleterjet ketiri ussi skupei 57-/- semle kritikovanju. Strastna gr aj a Matičnih letos izdanih knjig inu semelski Thaille sapopadeio pa sadershaine sakesorte po gosp. dr. Tavčarju ne more odbora Matičnega Praviz toku restallana billa, de je na edno zeillo semle prav nič žaliti, kajti od mnozih druzih strani in tudi javno v časnikih se toplo hvalijo Matične knjige 15600, na eno polovizo semle 7500, na eden virtelz 3000 7 7 in ni inu na edan drittelz semle 5200 katera razsodba je objektivna in nepristranska težko uganiti. Prečudno je dalje to, da si je gosp. govornik drznil trditi, da so se Matične knjige letos pole Letopi3a skrčile „na dve revni brošuri", ko je vendar izdala Matica „Letopis1' na 18 pôlah, „Znanstveno ter- klaffter pershlu. Ta cr » dan teiga Meisza kosaperska 177o. Joli : Carl: Raimund: zu : Classenau mp. Kays : Konigl : Rath in Politicis et oeconomicis, dann Craysshaup tmann. minologijou na 12 pôlah Dodatek Koseskovih poezij 7 7 „Germanstvo" na ÈÉ na pôlah ! Te xvuovoxwv ťvrv^xj o. . ^ „Letopisa" izdane knjige so „dve revni brošuri poleg teh 4 knjig se je ustanovnikom letos I Ï tiTVi^ irN 1V rv] rv 1 An řT A in n 1 rv A I r Hrvatska slovnica za Slovence" na 10 pôlah. šolske knjige je Matica celó pozabila' v se « » pôlah, poleg : !! In dodala Na- Ta mapa je znamenita uže zato, ker je slovenska in sicer iz časov Marije Terezije in Jožefa, za ka- terih je bila le nemščina in latinščina v navadi dokaz zopet 7 i ie trdil 77 da tudi slovenščina ni zauzemala zadnjega bila v uradnem pismu v navadi. , stoji mesta, marvec je Nad okvirom, v katerem je navedeni napis go- majolika, na desni strani vornik. Te graje ni moči drugače razumeti, kakor tako, kozel, kateri menda spominja na Baha da ni poslušal, kar sem v začetnem govoru precej obširno menje, da ima okolica obilo vinskih gorá. o šolskih knjigah govoril, pa da tudi taj nikovega poročila mape spodej pa je narisan oboje zna- ne slišal 7 in Cigaletove „Znanstvene terminologije" se naslova ne bral, kjer zapisano stojí: „Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učili š ča". Tudi dr. Tavčar pravi, naj v vseh Matičnih ,Zvo- se bi še najbolj kazalo, al „Zvon" Iz državnega zbora. knjigah vlada en jezik. Vprašam ga: kateri pa? (jrOVOl poslanca viteza Sclmeida nove" pisave poprijeti je ekskomuniciran od vseh j - piscev in tedaj bi zopet ta pisava nebila po volji tištim, ki nikoli j-ev nimajo zadosti. — Koseskega z blatom ometavati je princip vseh , ki ne vedó , kolik entuzijazem so njegove pesmi vzbujale od leta 1844. počenši po vseh okrajnah slovenskih, zato je pravična bila kritika prof. Wiesthalerja v programu mariborske gimnazije. Matica tedaj le pie-teto spolnuje do toliko slavlj enega pesnika, Če vse, kar v zbornici poslancev 23. aprila. Osobnim opombam gospoda predgovornika hača) me ni Pri naslovi 14 nasledovati. (Dobro Í) Du sem se za besedo voriti o vzdržanji gimnazije Kranjske 7 go s ko Ko sta v tem obravn dr in 7 m dr. Tavčarja milovati, da ni je od njega přejela uže prejšnjj^ čas, v iiatisu ohrani. Poslednjic moram še gosp. razumei britkega sarkazma, ki ga je Ko se ski iz- poslednja i in mesto kranj malo da ne utrjen obstoj gimnazije kranjske omejiti hočem svoje opomnje o učnem jezici po kranj skih gimnazijah ; Gospoda moja! Na besede, ki jih tù govorim plivala národna skupnost, niti ne osobni oziri. 7 ni ki so ga razil o nemilih mu kritikarjih leta tako v nič devali, da je po pravici v Podbrezji pred dvema letoma rekel: ,,ich verstehe nicht slove-nisch". — Zakaj so se knjige Matične za lansko leto zakasnile, je odbor o pravém času po časnikih razglasil in stoji tudi v tajnikovem poročilu. namena, da ustrezain sanj( roda Kar tù povem, izročam Vaši presodbi jedino iz tega pravici in mirno razlagam vpra-katero se živo tiče razvnetega življenja ná-in ki navzlic vsemu prejšnjemu odobravanj 7 7 iz óne strani te slavne zbornice dobi in mora dobiti svoje po-trdilo. S tem je bila obravnava 2. programové točke pu Na Kranjskem, gospoda moj je nad 90%, kraji. (Dal. prih.) Domaće starine. slovanskega stanovništva, nahajate, odštevši čisto nemško spodnjo gimnazijo v Kočevji, tri gimnazije, na katerih po_nekoliko tudi slovenščina učni jezik. (Čujte, čujte!) Ljubljani in Novomestu in To so VISJ gimnazij v Slovenska mapa iz leta 1775, spodnja gimnazija v Kranji. Ako pa na tanko presodite razmere predmetov in učnih ur, razvidite, da se sicer formalno jemlje ozir veno sloven- na nauk v maternem jezici, a da biství Pred letom dni dobil sem v roke mapo, katero tù ščina pogreša primerne gojitve. Uviděli bodete navajam, tako le se glasečo: od razreda do razreda edalj bolj 7 da se nauk v slo 77 Ichnographouski grundriss te gmaine per Makro- venščini kot učnem jezici in tudi nji odmerjeni Čas, dà '7 na nogi na doleinskem. 2 a obstoji ví hribskem is bukovém na višji gimnaziji skoraj nima prostora. (Re inu samu per ziffrach 55. 54. inu 53. is nekterem smre- desnici.) Proglašenemu učnemu jeziku se pa v presež koum ' " ' " dveih loaieriu is 6126, teh ceist inu Potu 4995 dreuHam obraszhenem gruntu. Pres gershinskeh nem načinu stavi nasproti drugi deželni jezik, kateri koker tudi tega na restalanega Prostora na salostni gori per Nr. nikakor ni materni jezik učencem Gospoda moja! Ako se ne daje na gimnazij noter da vog ala per Prelogah 15... 34. lnu tudi volj prilike, nabrati se obilice besed iz jezikovegj pres Prestora sa gauge, alli Richtni Platz 1600. sapo- gastva in razumeti njega duh ter vaditi se do-bo- pade ta gmaina klafter 843440 Inu je od mene spo - so van j 7 njega spi- sicer bi se mogel Sloven temeljito naučiti materinščine svoje? (Tako je! na desnici.) V ljudski šoli Lanske Matične knjige so prišle na svitlo na 38 pôlah, katera se ne bavi z dragim nego s slovnico in analizo in če se dodá še „Hrvatska slovnica" z 10 polarni, na 48 vanjem besed pôlah ne! se nauči komaj 1000 besed, nikakor dnji soli še le přejme učenec novih pojm 135 P oj m i ) katerim se til priuči v svojem maternem jezici, kranjski deželi. Umolknila bode agitacija in vrne se obogaté njemu duh, kajti pojmi, katere znaóijo besede zopet mir. jednega jezika, niso ravno tišti, katere izrazajo druzega jezika. besede poukom v svojem maternem jezici se dijak ne še neka druga stvar, ki se tiče državnih interesov, je temelj mojim opomnjam. Na južnem kraji Save smo prevzeli oskrbništvo nauči samih besed, nego tudi pojmov. Dovoljeno mi razprostrane dežele in dolžnost nam je, tamkaj postaviti bodi, da se tù sklicujem na besede cesarja Karola V.: nov velik administrativni aparat. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Mnogo let bode še minulo, predno bode moči dobiti Uže tem načinom bi bili dosegli gimnaziji, kakoršni v tej deželi sami dovolj funkcijonarjev, zatorej bi treba sti v Kranji in v Novomestu, vzviševalni svoj vpliv na bilo uže zdaj pri umestovanji v tej deželi jemati pose-izobraženost. kajti naslanjajoči se na nemškega in go- ben ozir na uradnike kranjske in bližnjih slovenskih jeca slovenski nauk, dajali ste učencu najlepšo priliko, krajev. ďa se pripravlja gladkemu in popolnemu izražanju svojih misli v maternem jezici. A došlé se je, žalibog, ravno nasprotno godilo, kar je žalostna posledica samo formalne in navidezne Uže zaradi sorodstva po jezici in krvi in vkljub temu sorodstvu zato, ker niso še navdani tam vladajo-čih versko političnih načel. Slovenski mladini bi se po takem odprl vesel iz izvršitve principij , katerim je porok državna temeljna gled, sijajna svojstva neutrudenosti, stanovitnega hrepe postava. (Dobro Î dobro ! na desnici.) nenja po viših uzorih in zlate poštenosti, katerih ima resnici nahajte po uradih in v privátném živ- slovensko ljudstvo v tako obili meri, porabiti v tej de-ljenji med uradniki, učitelji, pravdniki in njih pomožnim želi na čast avstrijskemu upravništvu. (Dobro! dobro! na osobstvom mnogo takošnih, kateri so se šolali po kranj- desnici.) skih srednjih šolah, vendar ne umejo svoje materinščine dovolj , zatore] v nj ej morejo s težo ali nezadostno tudi zato je treba y da se tišti 7 ki imajo iti tjà, dobro izučé v slovenšcini. Izobraženost, opirajoča se na občevati. A prav ti ljudje so, kateri nočejo v slo- staroslovenščino in na natančno poznanje korenik daje venščini niti uradovati, niti učiti in ki sicer ne marajo vsacemu naobraženemu Slovenu sposobnost, takoj pre- za slovenski jezik v javnem življenji. (Na desnici: Res- magati ovire ter uradovati v srbsko hrvatskem iezici « ^ * ^ ■ m .1 % a a m m a • ^^ __1/ nično!) Prav ti ljudje so tudi, kateri, prisiljeni po osob- Pogoji takemu pouku imajo se pa dati na gimna- nih vzrokih , se vedno protivijo željam stanovništva in zijah tistih krajev, kjer bivajo podpihujejo oni národni razpor, kateri stalno vlada veni. po deželi. (Res je! na desnici.) Ne jemljite zatorej deželi srednjih šol, v katerih ima jezik národov dobivati potrebno gojitev , in dajte tudi kar še bolj greni to britkost, je krivično očitanje, tako državi priliko, uvesti v pridobljenih deželah spo-da jezik ni dosta razvit, da ni sposoben za uradovanje ni aosta razvu, aa ni sposooen za £eš, da še celó domaći uradniki, učitelji in pravdniki, zato sami rajši občujejo v nemščini. Gospoda moja! Ljudstvo uže davno dobro zna da sobnih in zvestih uradnikov. Gospoda moja! Storite, da se slovenščina po kranj skih gimnazijah boljše goji in, kjer se je moči, tudi mla jeziku ne manjka sposobnosti ni zadostno gojil. 7 ampak to vé, da se dosié Ako zatorej po jedni strani ni bilo moči, naobražiti dini novih od nas pridobljenih dežel pripravljati za av-strijske višje šole! (Veselost na levici.) A vkljub temu moram prav na to obrniti Vašo pozornost in prepustiti Vaši sodbi, ali ne bi jako koristno bilo , ko bi ne le -----------j r j------------- — --------; ------------------------' ««i , , -"-v se v svojem jezici, a se to hoče vpotrebljati v dokaz hrvatske in srbské, nego tudi slovenske srednje šole proti rabnosti tega jezika, potem se nam ni čuditi o bile učilišča mladini pridobljenega ozemlja. (Dolgotrajno neprestanih obžalovanja vrednih agitacijah in o uporu ploskanje na desnici. Govornika pozdravljajo mnogi udje na razžaljene narodne zavesti. (Dobro! na desnici.) čutja. Gospoda moja! Jezik le daje narodu zavest samo- desnici.) Ako kak národ žalostnega pritrditi moram da je po sramotilnega svojega stanja ne more trpeti, nedolžnem ali po administrativnem razjerobstvu izgubil svojo zvezo s proŠlimi rodovi, bode Vam Naši dopisi Rusije aprila. r\. (Dalje in konec.) Dasi moči za- ravno avstrijska ustava ni veliko vredna, so nas vendar branjevati mu napore, govoriti svojim naslednikom in sporočila zadnjega časa iz Avstrije jako razveselila, spo-poznejšim vnukom in staviti se njim vzpored ? ročila namreč o tem, da ministerstvo grofa Taaffe-a Spoznal sem, da národně resnične in resne gre, dasiravno počasi, vendar gre naprej po poti 7 ki želje Slovencev ne presezajo mere, katera bi v stanu pripeljati do pravega cilja: k porazumljenji in se jim ne mogla dovoliti. Ce tudi so neprestani borilci pravici. Dokaz temu je tudi to, da ste Slovenci vendar proti načelu germanizacije, vendar ne bodo nikdar po- enkrat přejeli resniČnega Slovenca za cesarskega na- V V«i V/ V A %% ^ V> JL 1X1 V* U JL éUd V 1J V ^ ▼ V JU VA M. JL V/ M V/ JL A * JUL Vt M JL V/ ^ ^ — ^ « ^ * zabili državnih interesov. Narodi so prelojalni in na- mestnika. Skoda 7 da Avstrija vsako kolikorsibodi vzlic svoji narodni razvnetosti premodri da ne bi * ULk\J OVV/jA liai UUU1 îazj Y U^tUOtl |J1 ÇÎUiUUil ^ \JLOt uu UI Sp Vivwi V Utf Ui liUWVJLijM UUUWIVV j^/i. iM»*vuv 44VWAVIUJV znali potrebe in koristi modernega kulturnega jezika in in unanjo politiko bi bila morala Avstrija, ker tega prej o- dobro stvar začenja nekako prepozno. Pravično notranjo državne volje. ni storila, vsaj 1876. leta začeti. Tako bi zdaj kakor Tako daleč ne bode prišlo in ne sme priti in tega avstrijski tako tudi drugi evropejski narodi najbrže tudi ne želé Sloveni, da bi dijaki kranjski prihodnjič vživali resnični mir. Al tadanja avstrijska politika 7 menj sposobni bili za više šole in za javno življenje nego dijaki druzih kronovin. (Dobro! na desnici.) kmetov uže pri- ki nesreći še zdaj nekako poddržuje, je kriva bero- se linskega traktata, ki Evropi ni dal mirú, temuč stvaril je pravi vulkan. Posledki tega traktata so javni: Rusija za svoje velikodušne žrtve ni přejela polne zado-stitve in tega so bili najbolj krivi Bismark, Beakonsfield Ako zatorej slavna zbornica meni pritrdi, da se in Andrassy; to Rusiji se ve da ni moglo biti po volji. Nasprotno hoté, da njih otroci s pravljeni, ne nahajajo v jezičnih razmerah vzrokov izklj učeni velikim avstrijskim hramom znanosti. 7 biti bode v prihodnje po srednjih šolah v deželi Avstrija je přejela za svoje potezanje za ,,turško ce- dve lepi turski provinci; to pa ni prav nič po loto obračala jednaka pozornost na potrebno in pravično gojitev sloven šČine, stori se tako va- volji tištim slovanskim narodom, katere je želela Rusija žen korak za odstranitev národnega razpora vsaj v osvoboditi tujega jarma, kakor tudi Rusiji in Italiji ne. 136 Anglija, ki se je podobno Avstriji potezala za „tursko Vso to korist na vshodu bila bi lahko Anglija žéla. Ce celoto", si je tihotapski vzela prelep turski otok, kar Whig-stranka přejme po novih volitvah vlast v svoje roke bo Anglija drugače pogledala na Turčijo in na se menda prav nikomur ne dopada. Italija, ki vidi kako drugi tebi nič meni nič tuje provincije anektirajo, njene narode, ne pa tako, kakor je na nje gledala Bea-bi tudi rada kaj anektirala, kar se pa Avstriji nič kaj konsfieldova Anglija. ne dopada. Da so se ljubeznjivi migljeji Francije Rusiji dopadali, spet Nemčiji ni bilo všeč; a to nadlogo je šel Iz vsega je ljati grehe T o r y j e v. vidno, da Whigi bodo skušali poprav- Iz mojih prejšnjih pišem častiti ruski Nemec = nihilist v Pariz popravit in on je svojo čitatelji vedó, da v Rusiji tudi Gladstonu nič kaj nalogo po neumnosti Francozov lepo izpolnil. Nemčija preveč ne zaupajo ; tudi on je Albion, le druge barve je uže hitela Rusijo objemati, al Rusija je vendar uže nekako hladna za nemške poljubljeje z imenom treh zveze cesarjev", kakoršno jej dunajski in berolinski tele- mora biti ta stvar za Avstrijo. Zveza je. Rusiji prav hladnokrvno prešteva števila glasov Whigov in Toryjev pri novih volitvah. A ne tako lahka o ka-' tudi piše Razen „begotnje teri sem uže omenil, potrjuje dunajsko ,,potrtev On grami včeraj in danes ponujajo, in to po pravici treh cesarjev!" Pod to ličino sta Bismark in Andrassy dunajski dopisnik berolinske „Nat. Zeitung z Beakonsfieldovo pomočjo skovala berolinski traktat, da na Dunaji prestrašeni čakajo posledkov angleškib volitev, češ, da utegnejo zeló predrugačiti sklepe bero- a ta traktat je podžgal poslednje razsajanje Hart- mano v nihilistov. Ko so namreč nihilisti videli, da linskega kongresa. Take misli razvija dunajski do- je „ slili zedinjena Evropa" Rusiji zakričala: „oiuj i uuuimoa^^«o^i*«,* u* »u ^xx*l±a da zdaj je njihov čas, zdaj je treba rogoviliti in secem v Franciji ali v Rusiji kdo tako pisal, bi ga bili stoj t« so mi- pisnik berolinskega časopisa! Ko bi bil pred enim me y y> Evropa" na Rusijo zakri-Daj jim konstitucijo!" Kaj bo ruska vlada od razsajati, zdaj bo „zedinjena čala: na Dunaji in v Berolinu „roka ob roko << govorila na ponudbo „zveze treh cesarjev a nam ni za norega in nevarnega panslavista razglasili. Ce v Angliji res Whigi pri volitvah zmagajo, ostane le še vprašanje: Kakošna znano zveze > y a med narodom se sliši le taka sodba: Take bo vprihodnje vnanja politika, posebno politika gledé da bi naši zavezniki za našim hrbtom z našimi balkanskega pol otoka, „avstrijsko-jugoslovanskih sovražniki kovali mahinacije proti nam, ni nam treba, patrijotov Na prijazen pozdrav imejmo prijazea odzdrav, n a pn tem svobodno roko. Cist zrak je vél le med Anglijo in Avstrijo, al se Dunaja 27. aprila. (Parlamentarno gibanje) po- slanske zbornice postaja od dne do dne živahneje. Na eni strani levica na tihem zbira svoje moči ter po ta zrak ste si Anglija in Avstrija sami okužili. Avstrija skuša skrivej in nenadno vladi in desnici katero prilo pa se desnica in vlada bolj in je neki v nekem pogovoru Angliji rekla, da Gladston žiti na drugi strani bolj bližate, koiikor huje in strastneje se levičarji oběma je poguben, okužen člověk. Angleški vládni časopisi, želeči politično ubiti Beakonsfieldu nevarnega Gladstona, nasproti stavijo. — Preteklo soboto imela je zbornica so to avstrijsko obsodbo Gladstona razglasili, Gladston tako živahno in nepričakovano prasko o priliki Gom- pa je na to odgovoril na metingu pred volilci med dru- perz-ove resolucije, za katero si je levica celó mo-gim rekši, da „na svetu ni kotiča, o katerem bi se ravske velike posestnike pridobila in ker tudi poslancev To í, ministrov v zboru ni bilo navzocih, si je bila zmage uže y moglo reči: tukaj je Avstrija kaj dobrega storila." pa Avstriji sopet ni bilo po godu, in zrak se je še bolj po vse gotova. Al desnica, akoravno na leviski naskok okužil. Beakonsfield, želeč razkužiti anglo-avstrijski nič pripravljena, je brez dogovora kompaktna stala kot zrak strijo konsfieldovi časopisi napisali. Beakonsfield je mislil, da rajšnji seji. Začetkom je poslanec J. Fuchs, strašan- - . _ " PO škim narodom. Al kaj seje zgodilo? Angleški narod svoji navadi razsajal zoper ultramontance , klerikalce je sodnik Beakonsfielda in Gladstona, in kakor telegrami fevdalce , reakcijonarje itd. y je ukazal Elliot u, na eni strani potolažiti Av- en mož in brca, desnici namenjena, je tehtno in sijajno na drugi strani pa preklicati tisto, kar so Bea- zadela levico samo. — Blizo taka se je godila v vče- tak preklic bo Gladstona še bolj osramotil pred angle- ski kričač in kakor Nemec pravi „Frasendrescher" y y slavo pevajoč svojemu iz Londona poročajo, ima Gladstonova stranka pri „humanizmu" je po hlapcevsko udrihal po ministru Konrádu in po knezu A. Lichtensteinu, kateri je volitvah nekoliko y zmago nad Beakonsfieldom Vsi pa še le za njem imel govoriti. Na to sta sledila od čina prejšnjega parlamenta se je raztajala in da Bea- ločna, a strokovnjaška in zmerna govora kneza Lich- vladni Časopisi so soglasni v tem, da konservativna ve konsfieldovo ministerstvo bo po volitvah padlo. li Tedaj tensteina in grofa Haracha , ki sta kakor toČa padala Gladston in Hartington bosta ministra. To potr- na pleve Fuchsové, jujejo tudi telegrami iz Berolina in z Dunaja, ki objav- Da so pri zadarski in kotorski nemški ljudski šoli, kateri ste se potem imeli ijajo, da te novice iz Londona so avstrijsko vlado zeló obravnavati, levičarji nameravali silen vriš, se je uže potrle, da telegraf med Dunajem in Berolinom delà noč naprej vedelo, ker so oglasili predlog svoj manjšinski* m dan y i tuiv t L Cil I U \J VI UUUJ V/ Ui A Li JL/ \J i. VAA41V/ 1X4 Vi VA Vf «Jl V 11 t j J y UL KJ 1 KJ KS Ulll 1 VV41V ^ u ' vj ^ j w da bi staro, razvezano „zvezo treh cesarjev" Nepričakovano pa jim je bilo to, da bo zdaj vlada sama umaknila to, kar je poprej Stremayer v bud-getnem odseku tako gorko zagovarjal, in ko minister Konrád po sklepu in v imenu vlade to res storí zvezal, pa da > se bojé, da „zveza z Rumunijo" (?!) zopet jih je preveč „kompromitirala." Kukaja begotnja! y je V se 5 Je, zmiraj priČakoval dé ruski kmetič. Kaj Gladston misli o Avstriji znano. Nič bolje ne misli Hartington, dasiravno so Herbst, ki je v tej zadevi njegovi govori bolj olikani. Smisel njegovih govorov je v lad ne podpore, kar zdivjal, svoj uže pripravljeni go- tak: „Tory-stranka ni hotela sprejeti berolinskega me- vor obrnil z vso ostrostjo tudi zoper vlado in padel je moranduma, ker je želela turško-ruske vojske v nadi, s svojim govorom res v tako melodijo, kakor se ob ne- da bo Rusija po njej silno oslabela, ali ' da bo morda deljah večer navadno čujejo po ulicah tukajšnjega pred-celó pobita. Njihova nada se ni vresničila. Vojska je mestja Lerchenfeld ali pa v Wurstelpraterji. Zdajci pa bila sicer draga, al njeni posledki so tehtni. Rusija je vstene najprej Klaić, in, akoravno nemški slabo go- popolno prekrižaia vse posledke Krimske vojske, «* uc vuieu, ga, nuuu, uiuamv iu uuaiujuu i^urnuu, samo to, ona je marveč přejela izdatno priraščenje v da vseh Herbstovih sofizmov in fraz ni dlačice več a ne voreč ga hudó »IVj x li , Liv a možato in dostojno tako razmlinči mali Aziji z novo važno luko na Crnem morji f in .Ie se boli važno, ona je kar prebudila v novo življenje bal- * Ostale vrstice smo izpustili, ker, kakor mi knj po kanske narode; kristjanski narodi Turčije so zato hva- znamo, je vendar misel prof. Citovičeva — prečudna ležni Rusiji in njih hvaležnost ne bo kmalu ugasnila. Vred . 137 ostalo. Ker je pa H erb st v svojem besedo vanji tudi Blagim gg. dobrotnikom zakličem v imenu nesrečnih budgetni odsek napadal, si ga je konečno privošóil tudi pogorelcev : Bog stokrát povrni Hobenwart ter ga tako brez usmiljenja razdelal, da se mu bo več časa poznalo, kakošen pogorelec je nem- mnogo dobrotnikov posnemalo! f m daj t da bi jih še čurski kolovodja. Danes zanesljivo sklene zbornica Okorn, župnik. Dol pri št. Rupertu. — Pri volitvi županstva 12. naučni budget in po sklepu desnice prične obrav- dne u. m. je bil sa župana izvoljen Martin Župan iz navo vojne takse, o kateri sem ,,Novicam" uže po- Selc f za svetovalca pa sta bila izbrana Marko Ko Sploh so levičarji zmirom divjiši, ker čutijo, vač iz Jelenj in France F a kin iz Dol. Vsi vrh na ročal. da njihovo vedenje — po vsem, kar se zdaj more so- rodnjaki ! diti desnici koristi in da čedalje jasnejse po- Ljubljane. „Slovenci triumfirajo danes; borili staja, da pride zmerno pa po vsem desniško mi- so se in bitko dobili". Tako je pisala dunajska usta- _ . ^ i. ^ ^ M 1 — ^ ^ A L M «n.« ! 1 A DM/% J n M/^/] hici ir\s% ViAri A t? At?n va Iro WiAn nllr» ^ £ i il A H w% \7/\X A A rr n msterstvo na krmilo, konec zborovanja. Gorici 25. aprila. Pred sred maja ne bode voverska „Wien. allg. Ztg.", ko je bila dr. Vošnjakova resolucija, da se slovenski jezik uvede kot učni Novi slovenski vitez jezik za slovenske učence na srednjih šolah Anton Klodič je privzel priimek „Sabla- nemški jezik pa bode obligaten predmet r-F t • • i ti i v V a ___• 1 Pn • .1 # i • • * fi i • • f s gosp. doskiíť. Znabiti da marsikomu ustrežem, če ta pri- 158 glasovi proti 128 sprejeta. Slovenci smo sicer ra- devek enomalo pojasnim.v Sablado s ki je ime Klo do8tui 8prejeli glas o zmagi pravične reči, za katero dičeve matere, rojene v Št. Andreži pri Gorici, kamor so se uže od leta 1861. borili se je b.l presel i njen oče naši po rodu Poljak po zboru in v deželnem zboru voditelji v državnem hladne krvi smo ostali francoskih vojskah in kjer je pozneje na pusti groblji v pogledu na to, da slovenskemu narodu doide drob-aezidal eno najlepših St. Andrežkih hiš. Znan je bil tina ravnopravnosti še le po preteku toliko let v vasi kot gosp. „Sandro". Imel je krčmo s tobakar vkljub 19. avstrijske ustave. Zdaj tedaj, ko se nico in pisatelj teh vrst je hodil tje po „Drei-Kônig- slovenskemu jeziku zagotovlja ravnopravnost v Rauchtabak" za očeta. Od prve zene je imel Aleks. gimnazijah in realkah, po sprejeti drugi resolu- Sabladoski sinů duhovnika, ki je veliko let pastiroval ciji pa tudi v učiteljskih preparandijah v Ljub- v Livku nad Kobaridom (proti Benečiji). Bil vam je ljani in Mariboru, zdaj je „furor teutonicus" prikipel gosp. Jožef blaga duša, poštenjak prve vrste, prototip do vrhunca. Od „N. fr. Presse" pričensi doli do ljub- jovijalnega vikarija na kmetih. Ta gospod stric je bil ljanskega „Tagblatta", kar je vseh judovskih časnikov, vitezu Klodiču drugi oče in je, kakor vsem, ki so ga vsi divjajo, češ, da je zdaj konec nemštva! Tako ob poznali, tako soaebno gosp. Klodiču nepozabljiv. Temu pamet so vsi veliki in mali nemčurji, da zdaj straha tre- svojemu sorodniku in dobrotniku na čast in v spomin petajo pred slovenskim narodom , ki so ga zmerom za si je izvolil gosp. nadzornik Klodič vitežki priimek sramovali za „narodič", ki nič ne šteje v Avstriji itd., Sabladoski" (kar je prav za prav Sabladouski). Cutil in da zdaj svetu prav očitno kažejo , kaj je njihova se je dolžnega to storiti tudi za to, ker je po ranjcem ustavovernost, ki celó tega ne morejo strpeti, da vikariji on dedič zgorejv omenjene hiše in nekega ustava v §. 19. resnica postane! In gospoda vitez ^ J v U u V %J W V X. & zemljiščav St. Andreži. — Se to-le anekdoto naj povem. Schneid in Klun, ki sta pogumno zagovarjala ono Sabladoski se je rodil v sedanjem oratoriji „strašuo" resolucjo, morata še posebno slišati, kako da bi se kdo vlivajo ustavoverci svoj žolcčez nju. V očigled temu po- Pa ne centralnega semenišča goriškega. j. Cft 11, U« u» ttuy * J J OVVJ UOÙ lij U. y UWglOU tCLUU pu namuznil! Kapela semeniščna je bila namreč od fran- polnem pravo trdi stara „Presse", katera včasih še ka coskih časov do 1. 1818. vojaški magazin za seno in košno dobro reče, ko je o nemški „Staatssprache" pi-slamo in semenišče je imela tudi— prej francoska potlej sala rekši: „Das Deutschthuiil hat in Oesterpcich avstrij s kaBHMH ^HHH m j^^^^H m I H ^HH I ■ vojašcina. Oce Sandro je opravljal tam durch Hochmuth mehr gesiindigt, als es verant- ne vem kako oskrbniško službo in imel v sedanji mo- worten kanil4* in če beremo v 93. listu „Laibach. livnici svojo spavnico. Po vsem, kar sem povedal, tiči v Tagblatta" ćlanek, ki je od konca do kraja v na gosp Klodičevem vitežtvu tekaj p o 1 j s k e g a 9 nekaj kar beneškega (on je rojen med beneškimi Slovenci ne daleč od Livka) in nekaj goriškega. Bog živi rava deželnemu zboru predlog izročiti, naj se z ozirom padu prave běsnosti pisan, moramo res verjeti, iv<*i pripoveduje, da primarij bolnišnice dr. Bleiweis name f>rvega narodnega viteza ! ist Nápovědám novi goriški na koterijo ,,Tagblattovih;< pisarjev in njegovih poma- >> L' Imparziale" je zagledal v čedni obliki v sredo gačev norišnica na Studencu vsaj za kakih 50 blaz pravi Eco beli dan. Nepristransk se sili biti pa se mu ni prav posrećilo. Sicer pa ni še mogoče so- nih veča zida. 9 diti, kam prav za prav njego? „quodlibet" meri se nam pozdeva, kam pes taco moli. — V III. da in Kako visoko spoštovan in res visocega spošto si II. vanja vreden je naš c. Winkl 9 kazal deželni predsednik gospod je govor eksc groia H o h volilnem razredu so (o dopolnitvenih mestnih warta pri banketu, ki so ga državni poslanci kranjski vol it vah) preteklo sredo in v petek zmagali „ma g i- na čast deželnemu predsednik na Du atratovcr4, in sicer posebno sijajno v 111. razredu, v dne t. m katerem je bil kandidat tudi dosedanji župan dr. De- jupau vil. ivo- je uici ui u^uu i ttvci. ,, íu i valu, picucouu In njega bi bila želni predsednik, čestitamo o velikem zaupanji med drugim rekel zdravici, ki mu jo je grof Hohenwart pravili 22 pii 9 péris, ki je dosege.l od 472 glasov 337. menda nasprotna stranka naj raj ši odpravila. Mi Vam, prečestiti gospod de > ki II. raz- ga Vam je presvitli cesar s tem blagovolil skazať, da Varn redu je za 15 glasov zaostal tudi dr. Tonkli, kand. je upravo lepe kranjske dežele izročil, „ekonomistov" za svojim nasprotnikom dr. Della-Bo- pa tudi na-o (notarjem, bratom Tridentinskega knezo-škofa). Bomo videli, kako bo prihodnji torek, ko bo I. razred volil domovini čestitamo, da dobi na čélo moža, ki jej nasi i tu- jec in katerim more v lastnem maternem jeziku govo odbornika. Ravno je začelo zvoniti k pogrebu po Goriškem znanega poštarja in posestnika (iz Crnič) riti, možá, ki si je v mnogovrstnih upr naj niž jih do skušenj, inki vnih 8lužbah od ijih nabral bogat zaklad vednosti in nima samo popolne duševne zmožnosti za vse Andreja Fisc her ja. Umrl je včeraj 70 let star. svoje sedanje odlično mesto, ampak tudi srce, SeilOŽeĆe 24. aprila. (Javna zahvala.) Za pogorelce kar ve in zna, darovati blagru dežele, v katero ga je v Dolenji vasi je bilo meni poslano: od častitega zaupanje gosp. Sim. Kosraača v Skofji Loki 5 gold. 9 od častitega veličanstva poklicalo a Tako pričalo iz gosp Karola Tedeschia, župnika v Gorjah 12 gold, eednik Hohenwartovo zdravico odzdravil ust možá, o katerem bode -— kakor je g. deželni pred zgodovina 138 trij ska mnogočastnega vedela povedati, je tako častno za našega gospoda deželnega predsednika kakor je veselo nam, vsak dan. Gospodj ki prihod njegov pričakujemo zdaj Dr. S t are t ovo drago očitanje, da se je Matično ki je 1. 1878. po izkazu „ kr. znašalo, v društvenem letu 1879. 80 Letopisa" 58.083 gld. pa, in sicer v d gotovini 41.500 gold. 76 kr., v obligacijah pa > deloma iz Trsta in Laškeg došli ki so deloma z Dunaja, 12.760 gold., tedaj skupaj 54.260 gold. 76 kr. znaša, v Ljublj da nam v enem letu za 3823 gold. 13 kr. manj šalo tudi ni svetujejo prihodnje temeljito obdelovanje ljubljanskega resnično. To se iz sledečega razvidi: Po sklepu računa močvirja, so se danes zjutraj, spremljani od gospoda za leto 1878. je znašalo Matično premoženje: v goto- dr. Kozlerja, predsednika močvirskega odb 6 e* in ***** gv/iu. ai,, V U U 1 i g ft U 1J ft U OV.UL\J gUlU., emlja, o katerem vvrednosti hiše 11.400 gold., v vrednosti in- gosp Peruzzi 7 podali na gled pa vini 1473 gold. 89 kr., v obligacijah 39.510 gold. pričakujemo dobrih nasvetov. Prihodnjič vec o tem Kakor slišimo, namerava prve dni prihodnjega ventarja 5700 gold., skupaj 58.083 gold. 80 kr. t Obligacije se v računu nahajajo v nominal ni, meseca gosp. Gerbic s svojo soprogo dati koncert v ne pa v efektivni (kurzni) vrednosti. Sploh je pa dvorani naše čitalnice. Dobro došli! znano, tedaj ni treba dokazovati, da med nominalno (DijaŠka „beseda") v deželnem gledališči v so- in efektivno vrednostjo obligacij je velik raz 1 o- ker se ta ravná po tem, kakor se na dunajski ček boto na korist ubogim dijakom tukajšnje gimnazije in realke se je izvršila na občno pohvalo obilo zbranega borzi za obligacije cena od časa do časa določuje občinstva Vse i kar se klam oval f pel ? m in godio, bilo je délo talentirane in dobro podučene šolske mladine njenim > tako to ceno spremenljivo delà. Po sklepu računa za 1879. leto. ki se je razdelil udom, ki so došli v občni zbor, -------. . . ---r ------- ----7 ---J ~------------, a»* UVOIA » VWV/i.LI ŮUU1 da gré njej velika čast in pa učenikom se je pa leta 1879. Matičnih obligacij nominalne vred Iz Trzi na nam je ravnokar došel dopis, v ka nosti 26.750 gold, prodalo zato, ker je za nakup hiše banke Slovenije' bilo odboru gotovine potreba. terem se gosp, župan zahvaluje vsem, ki so pripomogli, Omenjeni sklep računa pa pri zaporedni številki da sejeondi 25. dne t. m. nastali požar, ki je hipoma na dalje kaže, da se je za prodane obligacije kon-eno poslopje vpepelil, hitro zadušil. ( Vabilo udom narodne Čitalnice v občni zbor), ki bode v soboto y to je y dne maja, zvečer i cem leta 1878. bile manj vredne 4483 gold. 22 kr. (Je se tedaj od zgoraj omenjenih 58.083 gld. 80 kr* 2 uri odbije teh 4483 gold. kr. ? ostane po takem koncem > v dvorani čitalnični. Edini predmet temu zboru je vo- leta 1878. Matičnega premoženja 53.600 gold. 58 kr. litev odbora vsled novih družbenih pravil, potrjenih in ako se temu primeri premoženje koncem leta 1879. od sl. deželne vlade z dopisom od 23. aprila 1880 štev. v znesku s 54.260 gold. 76 kr., se iz tega razvidi, da 2362., ki se v §. 10. glasijo takole: se je Matično premoženje leta 1879. povekšalo za 660 I tfiHH ■ 13 kr.. >> Za oskrbljevanje društvenih opravil in imetka vo- gold. 18 kr., ne pa zmanjšalo za 3823 gold. y kakor „Slov. Narod" trdi. lijo v smislu §. 6. točka 4. vsi udje v občnem zboru za eno leto petnajst odbornikov, izmed katerih ima dva- 77------ -------____„__________ najst pripadati plačujočim, trije pa izvršujočim društ- po proračunu za leto 1880. za izdavanje knjig sme „Narod" se na dalje spodtika tudi nad tem, da, ker venikom. Odbor si potem iz svoje srede izbere pred- društvo le 3549 gold, potrošiti, lánsko leto pa se je sednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in knjiž- v ta namen 3945 gold. 23 kr. potrošilo ničarja. > u bode ▼ Ui uaujuii w t-iu ^uuuaiiv y UUUC Z8L 1 C " tošnje leto manj ko lani 396 gold. 23 kr. se za ta le (O MatiČnem zborovanji. Odbor čitalničin. Konec.) Za kritiko- namen obrnilo, in zato ironično Ta trditev vpraša: „je li tudi to na-Narodovega" poročevalca je vanje finančnega Matičnega gospodarstva so si nasprot- predek?" niki izbrali dr. Stareta, kateremu je nekoliko pri- prav s trte zvita. Ako bi bil primerjal letošnji pro-kladal tudi dr. Tavčar. ,.Slov. Narod" je v svojem račun z lan skim, prepričal bi se bil, da je v letoš- 88. listu vse na drobno priobčil, kar sta govorila ) njem proračunu dotični znesek za 177 gold. 38 kr. kar pa je bilo v odborovo ubrambo in opravičenje viši od lanskega, tedaj očiten napredek, kajti lansko povedano, se je jako skrčilo; nekatere prav važne leto stoji v proračunu znesek s 3371 gold. 62 kr. iz-stvari pa še ceió zamolčale po navadni taktiki stran- kazan, letos pa s 3549 gold. carstva. Potrebno je tedaj, to reč na tem mestu pojas- Kakor se pa je leta 1879. za izdavanje Matičnih niti, da občinstvo in osobito udje Matični pravo izvedo. knjig 573 gold. 61 kr. več potrošilo, kakor je v pro- dr. Stareta, da vsled društvenih račun za to rubriko postavljeni znesek znašal, ravno pravil Matični odbor ni imel pravice brez občnega tako se bode letos ravnalo, če Matičnemu odboru o pra- Jk _ _ _ a a*« a . a « a * « A ^ - ~ * ^ 1 . « . a t m m m _ * Očitanje gosp zbora od banke Slovenije kupiti hiše, je odbornik gosp vem času doide zadosti za tisek pripravnih rokopisov. Je dr. J. Zupanec stem zavrnil, da muje povedal, ďa je Ćemu tedaj dlake v jajci iskati, kjer je ni? odborovi misli o nákupu te hiše občni zbor lani pri- pošteno? Matica ne pozna „doppelte Buchhaltung trdil, ko je razgovor bil o tem, kaj naj stori Matica z u kor obligacijami, ki jih ima, da bodedenar varno nalo žen. Matični odbor je tedaj v tej zadevi po želji občnega zbora, toraj pravilno, ravnal. Tega pojasnila, jo ,;pro usu" svojem rabijo „Mladi y to ka- ki Je Žitna cena dr. Staretovo očitanje popolno podrlo, pa poročeva-lec v „Slov. Narodu" prav nic ni omenil, češ, naj ostane Matični odbor pred svetom na sumu nepravilnega rav- ^nv^ín ! A fnrli rz o li TT o 1 o 7Q friiH nro\7iVlr»n in nonoann tudi zahvale za trud, previdno in uspešno u g0ld. 39 kr v Ljubljani 24. aprila 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 41 kr nanja ravnanje na korist Matici pri nakupovanji hiše „banke turšice 6 gold. 66 kr banaška soršice 8 gold 50 kr V t rzi Slovenje", ki jo je občni zbor po predlogu gosp. Gras- pr0Sa 5 gold. 39 kr 6 gold. 81 kr ječmena 5 gold. 39 kr se 11 i-a ďotičnemu odseku izrekel, „Slov. Narod" od- aj de 5 gold. 39 kr ovsa 3 gold seku v v ne pnvosci t kajti nikjer je ni omenil. Se ve > ako bi bil to omenil, bi bil moral tudi priznati Matični občni zbor z nakupom omenjene hiše voljen. ? da da je zado- 74 kr Krompir 3 gold. 39 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba BlaznifcoYi naslednifei v Ljubljani.