0 JbaOVffl ORGHnZfiCIII M DRŽfiVNEM KMETUSKEM POSESTVU VUKOVflR
Sistem nagrajevanja
fthržavno kmetijstoo posestvo Vukovair je raizdeljeno na šest ©bnatov, od katteriih ima vsek po 500 do 700 ha zemljišča. Vsak obrat iirna 2 do 3 poljedeJske sku-pine, ki jih sestafvljata dva tnak-toir>ja, dva voznika in e-n stalni delavec. Vsaka skupona dobi do-ločeno površino zemijišča, kj ga obdeluoe vse leto. Delo skupine vodi vodja, ki zapisuje podatke © storijenejn delu vsakega delav-oa tei tudi sa.m sodehifle. prt delu. Vsafca poljede!sika skupina sklepa z delavskim svetm po-godbo, koliiko bo ppideletfa. Lanl eosena primer obvezali, da bo-do na vsakem bektaru prfdeJali 25 metaskih stotov pšendce. Le-toe so to obveanost nekoliko po<ve6a1A ion znaša od 26 do 30 metrskih statav, kakršna je psi kakovost zemljišča. V pogodbi so določild tudi stroške za obde-lavo. Vsa.ka skupina dobi na raz-potago določe<ne količine mate-iriiala (umc-tnih gnojil, seme itd.) kakor tudi pmmerno orodje.
' Pla&nJ sklad skupio določajo po količini pridelkov. Lani so na prrmer pol.jedelsike skupiiine dobiAe za vsak met&rski stot pše-nicc po 180 do 194 din. Letos so zaradi uvedbe mehanizacije, ki ©mogoča vefrja delovni učinek, ta  znese>k zmanjSali  na  150 dia
za vsaik metrski sfcat. V skupinl razdeliijo plaind sklad na pod-lagi velikoati zemljišča, kj ga je
Donocs po ha
30 (otvczncst) 33 (10"/0 več) 27 (10*/, mamj)
DeJarvcem izpteiujejo med J«-toun akonfcaajo za delo, ki so ga dolžni opravifci. Akomtaci(io da-jejo po vrsti d^Ja. S cenikom so določili. kolMto se pla^a po ha za vsako delovno opera-ei^o, za oranje, s«tev, kopanje itd. Ta tneeek dobi delavec že med le-tom ne glede na dosež^ni do-nas. Na koncu Ma pa mu izpla-
posamezni delavec obdelal med leto.m.
Če skupima preseže vLšino pro-izvodnje, za katero se je obve-zal«, dobi premiijo. Zaslužek od vsakega metrsikega stota se po-ve-ča za toljiko odstotko-v, za ko-ltk'O.r presežejo določeno proiz-vodajo. ¦ Ce neka poljedelska skupina preseže obveznost reci-mo za lO''/o in namesto 30 pri-dela 33 metrakih stotov pšenice na hektar, tedaj dobi od v&a-kega mctrskega stota pjenice 10*/(i ve5 plače. V tem prjmeru dobiijo delavci, ki so presegli dolof^nj do-nos za lC/o (za 3 me-trske stote). namesto 150 din 165 za vsaik pridelaiii stot pšenice. Tako iinajo, fe pove&ajo donos, dvajni dobi6e-k: po eni strani so pridelali ve^ pSenice, s čimer« se je avki.mat.ično povečal pla6-ni sklad, po drugi strani pa se je pove-Cal tudi njihov zaslužek t>d vsakega melrskega statja. Ce pa ne dosežejo določen^ga donosa, se ji>m avtomatdčno zmanjša pla^nl sklad, ker so manj pride-laili. Da bi nam bri.k> boij jasno, bcmo navedli tri primere. Reci^ mo, da so v prvem primeru do-segld določeni do-nos, v drugem so ga presegli za 10°/o, v tret.iem pa je donos xa 10°/» maniši. V teh priimerih se bo zaslužek po-ljedelskih skupin od v&aikega hektara gibal taikole:
150
165 150
po ha v diiin
4500
5445 3050
ta.jo raizKiko med aikontacido ln dejansko doseženim zaslužkom, ki je odvtsen od tega, koJjko ao pridelaU.
*
Sistem na.g.TOo'evanda na držav-nem kimotioskern poaestvu v Vu-kovarou se torej pre*^$ razlikuje od ttstega, fci ga uporabljajo na Beliju. Na vukovarsikem posestvu
je ta aistem preeej poenostawl(jen: za; kolikor delavec poveča do-nos, za toVito se nvu poveča za-služek pri vsakem metrsikem stotaRazlika je v tem, da de-lavoi na vukovarske-m posestvu ne sodelujejo pri dobitku pod-jetflia in skuprine, na Belju pa so uvedld udeležbo pri dobtčku po-l&g ppogresivnega poveianja po metrsk&m stotu zategadelj, da bi delavecm dojaH vzpodbudo za varčevanje maiteriala in za bort» za večji uspeh vsega ko-l«ktiva.