H List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO 120.II1'XISTII’XL PARTIJE S.T.O. Živela Sovjetska zveza, zaščitnica STO ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 270 TRST - SOBOTA, 5. DECEMBRA 1953 CENA 20 UR Mil DEJSTVA Tito Je že dokončno prepustil lej V Dolini, na skupnem zbo-^Jlvanju, ki ga je sklical eno-vaški odbor za obrambo ‘M uresničenje STO in ki je ^Primorskemu» in titovskim plovodjem navkljub uspel d vsakim pričakovanjem, marsikateri udeleženec , pri-imnil, da se toliko ljudi ni delo skupaj že od leta 1946. to se je zgodilo tudi v Mač-' e|hvljah. Pomeni torej, da so zalovenci iz Mačkovelj in Doli-10-;e našli nekaj skupnega, ki zah povezuje in ki jim orno-aflbča, da kljub političnim razdam enotno nastopajo. d Mi Slovenci smo pač posejta vrsta ljudi. Žalostni smo, lli'o se med nami pojavljali nasprotja, veselimo pa ‘r'S kot otročički, ko naj-e-ierno pot, ki nas združu-sos. Ta žalost ob nasprotjih in veselje ob enotnosti izhaja enostavnega dejstva, da smo »ajhen narod v sosedstvu velikih, za nas prevelikih naro-ij-jov, da smo v teku svoje ju-J-aške zgodovine doživeli več |i-,ridkih razočaranj, da so nas g.!vseh strani potiskali in da.so e- am polagoma, v teku stoletij Tdvzeli skoraj polovico našega l5;arodnega ozemlja. jn Zato nam je skoraj priro-v-no, da si želimo skupnega nastopa, skupnih dejanj in sku-!a;de podlage. Jasno je, da je -lodovinsko nujno pojavljanje " Hzličnih političnih nazorov tu-jj/i med nami, čeprav smo tako lajhni. A kljub temu marsikaj lahko najdemo kako sku-ho podlago, ki v določenem I renutku zasenčuje to različ-pst v mišljenju in nas bodri, ,1 'er se lahko ponovno znajdejo skupaj kot bratje. Tako je v'ilo n. pr. v Narodno osvobodilni borbi, ko smo vsi, razen edkih in zaničevanja vrednih e2jem, čutili, da smo dobili i-kupno podlago, t. j. borbo za n'Svoboditev, proti sovražniku joveštva, nacifašizmu. V luči n ?ga dejstva razumemo veselje a'iačkovljancev in Dolinčanov, i-ji so v teh predvsem za nas K lovence težkih trenutkih zna- !i dobiti skupno podlago, t. e-borbo za obrambo in uresni-aAnje STO. Za Mačkovljance in Dolinča-!-,e so prav zaradi te globoke ''Avesti, da je danes vprašanje 0lTO prvenstvene važnosti, izginile razlike v mišljenju in ' e je našla skupna podlaga, ki 'ih lahko združuje in veseli. 1- Pri tem skupnem nastopu ihko upravičeno rečemo, da iso imela osrednja vodstva 'rank nič opravka. Ta pobu-A je zrasla iz trenutne potre-fe, iz občih želja, iz prizadev-; ‘isti skupine izvoljenih in nesoljenih predstavnikov, ki e Marsikdaj vidijo dalje kot ' larsikaki «politični izvede-. ec». Zato pa so te akcije poginoma krajevnega značaja . A je zaman vse nasprotno pri-, Vdevanje «Primorskega» in ti-. r,vskih kolovodij, ki prav ta-, 1 kot kolovodje italijanskih , ivinističnih strank nosijo ve-. 'k del odgovornosti za vse, Ar je na našo škodo in proti . Ašim željam nastalo. ' Smo majhen narod, a prav : kibude slične mačkovljanski 1 dolinski nam vlivajo poguba, ker nam dokazujejo, da se nedeljo dejal, da je «Trst zanj izgubljen» in da mu gre le zato, koliko podeželskih vasi bo še dobil. Vemo pa tudi, da so titovski vaški pristaši za STO v nasprotju z direktivami svojih voditeljev in da so zato tudi oni z navdušenjem sprejeli pobude v Mačkovljah in Dolini, ker vedo, da se samo s podobnimi pobudami lahko uresničijo njihove želje. V barbi za uresničenje in o-brambo STO, proti delitvi, proti barantanju, proti kršitvi mirovne pogodbe, ne sme več biti razlike. Danes gre zato, da rešimo svojo domačijo, da rešimo svojo hišo, v katero hočejo vdreti ljudje, ki z njo ne bi smeli imeti nobenega opravka. Kot vsak priden gospodar Trsi in 63.000 Slovencev Italiji V Sarajevu je beograjski trinog dejal; “Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Trst in vse ozemlje STO jugoslovanska... Mi Trsta ne moremo dobiti" - V Jajcu pa: “Trst smo že žrtvovali na oltar miru"-Ne dopuščajmo tega izdajstva, enotno zahtevajmo ustanovitev STO! Z intervjuvom, ki ga je imel :je do sedaj spodletelo. Tito s sarajevskim radiem, ter z njegovim govorom v Jajcu v nedeljo 29. t. m. se je beograjska vlada popolnoma odrekla Trstu v korist Italije. Vsakršnega poskusa slepomišenja je definitivno konec, ker ne more biti več nobenega dvoma, da je za sedanjo jugoslovansko vlado usoda tržaškega mesta je dobro, da' to' domačijo'brà- ' patena z njegovo prepustitvijo Italiji. Marsikdo je nimo pred tatovi in roparji, da jim ne dopustimo, da bi z njo razpolagali, kot si želijo. Zato je treba zapreti vrata, preden h1 vol ušel. Danes je še čas jutri bi lahko bilo prepozno. V tem smislu bomo napravili vse za dosego enotnosti v borbi proti preteči nevarnosti, ker hočemo skupno braniti svojo domačijo — STO, njegovo nedeljivost, njegovo svobodo in neodvisnost. k. srsKovic v teh zadnjih dneh razumel relativno zatišje okrog tržaškega vprašanja kot nekako oddaljitev nevarnosti razkosanja STO. Titove izjave pa so lahko vsakega naivneža prepričale, da ni tako. Vsa zadeva je prešla v roke diplomatov, ki za kulisami vodijo razgovore za čimprejšnje razvoz-ijanje tržaškega vprašanja. Prav zato si lahko prej ali slej pričakujemo nove poskuse za izvedbo tistega barantanja, ki Ameriški zunanji minister Dulles je na svoji običajni tedenski tiskovni konferenci na postavljeno vprašanje odgovoril, da se pogajanja za STO še vedno vršijo in da so se napravili koraki naprej. Drugega ni hotel dodati. Z italijanske strani se ne sliši ničesar. Z jugoslovanske je prišel vsem jasen nastop Tita. Dejansko Tito ni povedal nič novega. Isto je že večkrat v teh zadnjih letih ponovil, začenši z znanim «Italijani lahko dobe 'Trst». Najbolj jasen je bil v soboto 28. novembra v in-tervjuvu s predstavnikom sarajevskega radia ter z urednikom bosanskega lista «Oslobo-djenje». Izrazil se je takole: «Konec koncev smo, ker je v njem (v Trstu, op. ur.) večina Italijanov, popusti1!, da bi prišli do nekakšnega sporazuma, do nekakšnega miru... ZAME JE ABSOLUTNO NEMOGOČE DOSEČI, DA BI BILA TRST IN VSE OZEMLJE STO JUGOSLOVANSKA. MI TRSTA NE MOREMO DOBITI. Enako tudi Italijani ne bodo privolili v to, da bi dali NE SAMO TRST, MARVEČ TUDI NEKATERE DRUGE KRAJE. Kakor mi tudi Italijani ne pretendi-rajo na vse ozemlje, ker pa tega ne eni ne drugi ne moremo dobiti, potrebna pa nam je nekakšna rešitev, ker takšno stanje črpa živce in gmotna sredstva, bi bilo dobro, da bi prišlo do nekakšnega polovičnega začasnega sklepa, tako DA BI BIL TRST NJIHOV. POD NJIHOVO SUVERENOSTJO, ker živi v njem večina Italijanov, drugo pa naj bi bilo pod našo suverenostjo». V Jajcu pa je Tito o Trstu dejal: «... smo izjavili, da se to pot ODREKAMO TRSTU, TOREJ TISTEMU, KAR JE RAZŠIRJASE ZAVEST O POTREBI SKUPNEGA NASTOPA V Hlačkovljah in Dolini uspeli enotni zborovanji V Mačkovljah je bilo 80 prisotnih, v Dolini pa 190 - Nihče ni glasoval proti resoluciji za obrambo in uresničenje STO - Tudi v Borštu skupen sestanek vaških predstavnikov Naše prebivalstvo se iz dneva v dan bolj prepričuje, da je enotnost edino orožje, s katerim se lahko učinkovito bori proti nevarnosti uničenja STO. In prav zato, ker so vsi tržaški Slovenci brez izjeme za ustanovitev STO, prihaja ta želja po enotnosti vedno bolj do izraza. Pretekli teden smo v našem listu objavili pismo vaških predstavnikov vseh strank in skupin, ki delujejo v Mačkovljah. S tem pismom so Mačkov-Ijanci sporočili javnosti, da so se brez razlike združili v enoten odbor za obrambo in uresničenje STO in da mislijo e-notno nadaljevati akcijo. Ze v četrtek preteklega tedna je e-noten odbor v Mačkovljah, ki šteje 10 ljudi, sklical skupni sestanek vseh vaščanov brez politične razlike. Vaščani so napolnili srenjsko dvorano, poslušali izvajanje govornika župana Dušana Lovrihe in odobrili resolucijo, ki smo jo objavili v našem listu. Nihče od prisotnih (bilo jih je preko 80 in ne 30 kot piše «Primorski») ni bil proti resoluciji. Mačkovijanci so nas tudi o-pozorili, da je bil ta enoten odbor sestavljen na pobudo vaškega občinskega svetovalca ter da ni nihče, še najmanj pa dvo- rano g. župnika, saj imajo vaščani na razpolago svojo lastno srenjsko dvorano. V pretekli številki smo poročali, da se je tudi v Dolini ustanovil enoten odbor za o-brambo in uresničenje STO. Na prvem sestanku vaških predstavnikov vseh političnih nazorov, ki je bil sklican na pobudo vaških občinskih svetovalcev, je bilo prisotnih 18 ljudi, iz vrst katerih je bil izbran enoten odbor 10 ljudi. V tem odboru so predstavniki vseh v Dolini delujočih političnih struj ter tudi predstavniki od vseh strank neodvisnih vaščanov. Odbor je sklenil sklicati skupno vaško zborovanje, na katerega so bili izrecno povabljeni tudi predstavniki vodstev raznih strank iz Trsta. ki narod zaveda najnujnejše ;6danje zahteve in potrebe, t. enotnosti za obrambo in u-bničenje STO. , Razcepljene nas sovražniki 'TO lahko tolčejo po mili vo-!j> ne da bi jim mogli ločeni 'činkovito kljubovati. Enot-Ast v naših vrstah je predpo-‘°j za vsak nadaljnji uspeh ker As ni tako malo na Tržaškem it se površnemu opazovalcu di. Nismo šibki, če se zdru-‘itlo, ker vemo, da nas tudi v rojem interesu podpirajo silice množice italijanskega kebivalstva, ki prav tako ra-Atiiejo, da je edino ustanovi-6v STO rešitev, ki predstavil izhod iz sedanjega nevarna položaja. Mnenja smo, ‘da bi se morali M tržaški Slovenci zavedati Alike in zgodovinske važnosti ■kih pobud, kot je mačkov-Anska in dolinska. Ce bi trpkim Slovencem uspelo ust->riti široko enotno fronto na i^deželju in v mestu, bi bilo I1 težak udarec sovražnikom )To in naših narodnih pravic. Ho je vsak poskus okrnitve 6 enotnosti, vsak poskus razganja takih in sličnih pobud baškim Slovencem sovražno jjanje in objektivno v ko-naših narodnih sovražni-pv, predvsem pa v korist ti-;l*h, ki hočejo čimprej uresniči razkosanje STO na podia-!l_njegove delitve, na podlagi , ijtve mesta od podeželja in Paših vasi od mesta. ^ Mi vemo, da «/Primorskemu», :'°ki, Deklevi, Ukmarju niso ,*e pobude po godu. Kako Č naj bi bile, ko delajo vse, Č. bi uničili STO. da bi ga iz-č‘Sali z zemljevidov in iz zgo-r,vine. Titovski kolovodje ne ^rei° biti za ustanovitev ker se njihov poglavar Beograda zelo jasno tudi v ko akcijo v obrambo STO. Skupno zborovanje se je v Dolini vršilo v sredo v domači kinodvorani. Ze v prvih večernih urah se je opažala po vasi velika razgibanost. Okrog 19.30 pa so začeli ljudje v skupinah odhajati proti dvorani, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Vsi sedeži, ki jih je 110, so bili prav kmalu zasedeni. V začetku zborovanja je stàio pokonci v dvorani drugih 50 ljudi, dočim je bilo na hodniku drugih 30 vaščanov. Za predsedniško mizo so sedli predstavniki enotnega odbora. Po otvoritvi je dobil besedo župan Lovriha, ki je razložil najnovejše politične dogodke in potrebo po enotnem nastopu v obrambo in za uresničenje STO. Po govoru župana Lovrihe je bila prebrana in odobrena naslednja resolucija: Jugoslovanski mirovna pogodba z Italijo uve- New York vladi - Beograd — Italijanski vladi - Rim. Na pobudo odbora raznih političnih mišljenj in politično neopredeljenih ljudi se je v naši vasi DOLINA (Trst) dne 2. XII. 1953 vršil sestanek vsega prebivalstva. Na sestanek smo podpisani prisotni vaščani z vso resnostjo obravnavali situacijo, ki je nastala na STO-ju spričo najnovejših dogodkov in predlogov, potom katerih se hoče rešiti tržaško vprašanje. Mnenje naše je, da bi vsak predlog, ki bi ne upošteval !tiki- ljavi, da se ustanovi STO in da se ugotovi na mestu samem mnenje našega prebivalstva potom posebne komisije OZN, pretino bi prišlo do kakršnekoli delitve našega ozemlja! Od 190 prisotnih ljudi je glasovalo za resolucijo 186, 4 odstopati Italiji mesto in del NAJVAŽNEJŠE na tem ozemlju... Lahko rečem, da tržaško vprašanje... ni nikakšno hudo vprašanje, KER SMO TISTO, KAR JE GLAVNO - TRST, Ml ZE ŽRTVOVALI NA OLTAR MIRU». Titove izjave ustvarjajo vtis da hoče beograjska vlada pripravljati jugoslovanske narode na odstop Trsta in «nekaterih drugih delov» Italiji v zameno za cono B in «nekaterih drugih delov» cone A. Drugače si človek ne more razlagati, za kaj Tito brez ovinkov prepričuje ljudi, da Trsta ne bo mogel dobiti in zakaj je začel v zadnjem času tako širokogrudno in tako pogostoma ponavljati, da v Trstu živi večina Italijanov. Iz tega je razvidno, da so bili v resnici storjeni «koraki naprej», kot pravi Dulles, ker je Tito dokončno pristal na priključitev Trsta Italiji. Sedaj gre le zato, kdo bo izmed obeh partnerjev pobral čimveč vasi v coni A. Zanimivo je tudi to, da Tito tokrat ni več omenil svojega predloga o hodniku med Zavljami in Skednjem, ki ga je najbrže izustil teden dni pred volitvami zato, da bi skušal preslepiti Jugoslovane o resničnem pomenu svoje da-režljivosti v zvezi s Trstom. Na vsak način je jasno, da predstavljajo te Titove izjave zelo resen opomin za vse tiste, ki si mislijo, da se je nevarnost barantanja zmanjšala. Nasprotno, barantanje ni bilo nikoli tako blizu, kot je danes prav zaradi popustljivosti Tita in njegove vlade, ki odstopata Italiji pokrajino, ki po mirovni pogodbi ne pripada ne Jugoslaviji ne Italiji. Titovo stališče je poleg vsega drugega v ostrem nasprotju z interesi Jugoslavije in ju Slovenci odločno odklanjajo Titove izjave in se bodo borili zato, da ne bodo sprovedene v prakso. Tržaški Slovenci se bodo združili brez razlike na politično pripadnost in zahtevah ustanovitev STO, v skrajnem primeru pa plebiscit,, ker se zavedajo, da bi v demokratičnih pogojih plebiscit dokazal, da je velika večina tržaškega prebivalstva za STO. Novo angleško nasilslvo v Ugandi LONDON — Angleške čete so zasedle prestolnico kraljevine Buganda v angleški koloniji Uganda in prisilile na odstop kralja, ker ni hotel priznati združitve Ugande, Tan-ganike in Kenije in ker je zahteval nacionalno neodvisnost. Kralj je prispel v London. ZASEDANJE SVETOVNEGA SVETA MIRU Govor tržaškega predstavnika na Dunaju V soboto se je zaključilo na Dunaju zasedanje Svetovnega sveta miru, na katerem je bilo prisotnih 314 predstavnikov 59 dežel. Pred zaključkom Zasedanja so govorili bivši nemški kancler Wirlh, bivši francoski o-brambni minister D’Astier de la Vigerie ter indijski general sir Sokhey. Preden je spregovoril podpredsednik Svetovnega sveta miru Pietro Nenni, ki je zasedanje zaključil, je bila odobrena resolucija, v kateri se poudarja, da je bilo premirje v Koreji zmaga miru ter da je povoljni razvoj pogajanj za sklicanje štiristran-ske konference dober znak za zmanjšanje napetosti v svetu. V interesu Evrope je nujno, da se čimprej reši nemško vprašanje, kar se lahko doseže le s pogajanji med štirimi velesilami. Največja ovira za dosego te rešitve je zahteva nekaterih zahodnih krogov po ponovni oborožitvi Nemčije. Dokument izjavlja, da je prišlo na zasedanju do predloga vietnamske delegacije za sklenitev premirja v Vietnamu. Ta predlog je bil ugodno sprejet od francoske delegacije. zaiiM »a Bermudshem oločla Angleži in Francozi so za sestanek v Berlinu Včeraj zjutraj se je začela na Bermudskih otokih konferenca med predsednikom ZDA Eisenhowerjem. britanskim ministrskim predsednikom Churchillom in francoskim vladnim predsednikom Lanielom. Ve se, da bo konferenca trajala približno pet dni. Na konferenci bodo predvsem diskutirali o stališču, ki ga morajo zavzeti goslovanskih narodov. Zakaj zah°dne velesile spričo naj- so se vzdržali, nihče ni bil proti. Na ta način je tudi dolinsko prebivalstvo odgovorilo neslanim in nesramnim lažem «Primorskega», ki je v velikih škripcih, ker opaža, da nihče več ne verjame njegovi poii- mirovne pogodbe z Italijo, ne odgovarjal interesom naše vasi, katera je življenjsko in gospodarsko tesno povezana s svo im naravnim središčem, mestom Trstom. Zato se obračamo na Varnostni svet OZN in na vso sve- Varnostnemu svetu OZN - tovno javnost z željo, da se Dolinčani pa so bili nad vse navdušeni. Ljudje so se izražali, da se taka udeležba na zborovanju v Dolini ni opažala od leta 1946. Da, Slovenci se zavedajo nevarnosti, ki jim grozi, zato pa se združujejo. (Nadaljevanje na 4. strani) ozemlja, ki ji je bilo po vojni odvzeto? Zakaj odstopati Italiji skupno s tem mestom 50.000 Južnih Slovanov, zaradi katerih je bilo STO ustanovljeno, ker ni bilo mogoče doseči druge rešitve? Saj je taka darežljivost neumna in zločinska. Edino jamstvo, da noben Slovenec več ne bo spadal pod Italijo poleg tistih, ki so ji pripadli na Goriškem, je spoštovanje mirovne pogodbe in u-stanovitev STO. Boljše rešitve danes ni. Vsak poskus rešitve izven in preko mirovne pogodbe je protijugoslovanski in protislovanski. Zato pa tržaški V Jugoslaviji so pomilostili krivce katastrofe aprila 1941 Priznanja, da so bili titovski voditelji že leta 1943. hlapci anglo-ameriških imperialistov V nedeljo so titovci proslavljali 10. obletnico II. zasedanja AVN OJ. V vseh teh dneh so se sklicevali na AVNOJ, kot na podlago sedanje fašistične diktature, svojega hlapčevstva do Anglo-amerikancev in spremenitve Jugoslavije v polkolonialno deželo. Dejstvo je, da je II. zasedanje AVNOJ pod pritiskom jugoslovanskih revolucionarnih množic, ki so tedaj vodile svojo neizprosno in junaško borbo proti naci-jašističnemu okupatorju in raznim domačim izdajalcem, moralo sprejeti nekatere sklepe, ki so nalagali bodoči vladi dolžnost, da osvobodi Jugoslavijo izpod vsake odvisnosti od kapitalističnih de- ______, žel, ki so pred vojno tako ne- Predstavniki iz Trsta pa se va- ! usmiljeno teptale njeno nacional- bilu niso odzvali, čeprav so i no neodvistnost. sporočili, da se strinjajo z vsa-1 Titovci pa so v resnici revolu- cionarne sklepe popolnoma izdali in šli v svojem udinjanju tujcu celo dlje od Karadžordžičeve monarhije. Danes ni v Jugoslaviji' niti sledu nacionalne neodvisnosti, demokracije in svobode. Danes se Jugoslavija proti svoji volji nahaja v taboru sovražnikov miru, odrezana od slovansKega sveta, izpostavljena najkrutejšemu zapostavljanju. Tito je v svojem intervjuvu v Sarajevu in v svojem govoru v Jajcu jasno povedal, kar smo že takoj po Resoluciji IV pravili, t. j. da je že 1943 vodil protisovjetsko in filoangleško politiko. Rekel je, da ni o 11. zasedanju AVNOJ obvestil svojih sov- in prožili pomoč Titu. Ta filistr-ska in hlapčevska zahvala Tita je bila predvsem namenjena Churchillu, ki je vse sedanje voditelje Jugoslavije že takrat krepko držal v pesti in vodil. Ob priliki obletnice AVNOJ je rabelj jugoslovanskih narodov Rankovič proglasil amnestijo. Po neuradnih podatkih bo te amnestije deležno 5312 jetnikov, dočim bodo poldrugemu tisoču znižali kazen. Ce primerjamo to število pomiloščenih ljudi s celokupnim številom jetnikov, ki jih je okrog 250.000, lahko takoj vidimo, da ne predstavlja prav nobenega koraka naprej. Najbolj značilno pa je, da so bili deležni te jetskih zaveznikov, marveč da je amnestije skoraj izključno vojni o njem obvestil le Angleže in A- zločinci, navadni zločinci, prav rikance, češ da so «samo slednji I posebno pa buržoazni voditelji, razumeli jugoslovansko stvarnost» ki so bili obsojeni na večje šte- Da, volkovi tulijo. Predvsem tulijo zato, ker se je pastir dobro zavaroval pred vsakim njihovim napadom in ker jih je pustil z dolgim nosom, prav posebno pa še s : praznim želodcem. Najprej so zatulili, ko je naš list objavil vest o ustanovitvi skupnega odbora v Mačkovljah in ko so zvedeli, da se je tam vršilo nadvse uspelo skupno zborovanje; nato so še z večjo silo zarjoveli, ko se je isto ponovilo v Dolini. Naši bralci so razumeli, da govorimo o «Primorskemu in o titovskih kolovodjih, ki so se zadnje čase na dolgo in široko razpisali o tem, da so tržaški Slovenci «brez izjeme» proti ustanovitvi STO, za njegovo delitev med Italijo in Jugoslavijo in da si vroče želijo prihoda Tita in Pelle. Volkovi tlllljo vih tržaških Slovencev proti uničenju STO, so se začeli na debelo lagati. Ce bi šli za njihovimi lažmi, bi se zdelo, da je sploh vse, kar se je dogodilo v Mačkovljah in Dolini le privid nekaterih ljudi. Ce pa pogledamo resnici v obraz, razumemo, da so vse te laži le pobožna želja izgubljencev, ki s strahom in trepetom opazujejo, kako jim uhajajo celo njihovi pristaši. Tako je «Primorski» od 2. decembra napisal, da se v Mačkovljah ni ustanovil noben odbor, da o tem dr. Agneletto ničesar ne ve, da o tem ne vedo ostali voditelji slovenskih skupin. Tako je tudi napisal laž, da je župan Da bi prikrili svojim malošte- Lovriha zaprosil za cerkveno vilnim bralcem, prav posebno pa dvorano v Mačkovljah, ko je že da bi prikrili slovenski javnosti . vsakemu vrabcu na strehi v Bre-v matični državi resnico o svoji gu znano, da imajo Mačkovijanci osamljenosti in o skupnih nasto-1 svojo srenjsko dvorano. Tako je tudi za ne-Brežane napisal, da je bilo na sestanku v Mačkovljah le 30 ljudi, od katerih je bilo 20 proti resoluciji za STO. Dejstvo je, da v resnici voditelji ne samo SDZ, SKSZ in SNS, marveč tudi KP STO niso vedeli nič za to iniciativo, ki je zrasla iz baze in o kateri so zvedeli le, ko je bilo poslano tisku znano, od nas pretekli teden objavljeno pismo. Pobuda je popolnoma krajevnega značaja in v enoten odbor so pristopili predstavniki raznih struj, ne da bi zato vprašali mnenje vodstva, ker se jim je to zdelo nepotrebno zaradi krajevnega značaja akcije. Tako se je zgodilo tudi v Dolini. V Mačkovljah titovskega vohuna in udbovca, ki je skušal ustrahovati ljudi — ne pa 62 ljudi, kot piše «Primorski». Za resolucijo je glasovalo 186 ljudi, 4 so se vzdržali, ne pa samo 28, kot trdi «Primorski». Na zborovanju v Dolini so bili sami Dolinčani in ne od drugod, kot laže «Primorski». Dejstvo je, da se titovski kolovodje bojijo za svoje lastne pristaše, ki so tudi navdušeni za te pobude, zato jih na zaviti način, z lažmi, potvarjanjem dejstev, indirektnimi grožnjami po samem časopisju skušajo odvrni-to od skupnega nastopa. Vemo pa, da mislijo Dolinčani, ki so od «Primorskega» zvedeli, «kako malo jih je bilo», prilepili na sten-čas debele laži tega lista, ki ga v Dolini kot taki bere le — reci in piši — 5 vaščanov. Ce pa je urednikom «Primorskega» potrebno kako pomirjevalno sredstvo, vilo let zapora v dobi, ko je zgle- novejšega sovjetskega predloga o sklicanju konference zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in ZSSR v Berlinu. «Trije veliki» nameravajo diskutirati o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, kot so Nemčija, ustanovitev evropske vojske, Koreja, Kitajska, Vietnam. Zgleda, da bo govora tudi o Trstu. Takoj po objavi sovjetske note 26. novembra, v kateri je bila predlagana konferenca štirih v zvezi z Nemčijo, so se pojavile precejšnje razlike med zahodniki. Britanski in francoski uradni krogi so se takoj oprijeli tega predloga in izjavili, da se z njim strinjajo. Churchill in Eden sta večkrat v teh dneh poudarila, da je Velika Britanija pripravljena srečati se s predstavniki Sovjetske zveze Isto mnenje so izrazili vladni predstavniki Francije. Po objavi sovjetske note pa je ameriško zunanje ministrstvo objavilo poročilo, v katerem se je skušal sovjetski predlog prikazati kot «negativen». Ko pa so Amerikanci videli, da sta se angleška in dalo, da se v Jugoslaviji gradi , francoska vlada pozitivno iz- dovolil uvedbo vojaške obveznosti v Zah. Nemčiji, izjavila, da se:tanek štirih ne sme prejudicirati vprašanja evropske vojske in nemške oborožitve. Kljub tem sabotažnim poskusom Amerikancev so vsi politični predstavniki zahodne Evrope mnenja, da bodo na bermudski konferenci Angleži pritiskali na Amerikance zato, da sprejmejo sovjetski predlog. Zanimivo je, da je francoska vlada pred odhodom Laniela na Bermude, objavila poročilo, v katerem se pravi, da je pripravljena sprejeti Hočiminhovo ponudbo o sklenitvi premirja v Vietnamu. Meni se, da je ta francoska poteza v ostrem nasprotju z željami Amerikancev in da je bila napravljena kot poskus pritiska na Eisenhowerja. BILBAO — Ne meneč se za policijske grožnje, je 5.000 delavcev jeklarne Euzcalduna v Bilbau proglasilo stavko in zapustilo tovarno. V zaključku se v resoluciji poudarja, da je sestanek petih velikih najboljše sredstvo za odstranitev sedanje napetosti. Svetovni svet miru je sklenit tudi, da se bo v najkrajšem času vršilo svetovno srečanje miru, ki naj se ga udeležijo najvplivnejše politične, gospodarske kulturne in verske osebnosti vseh dežel sveta. To srečanje naj predstavlja nadaljnjo važno etapo v organizaciji miroljubnih sil za odstranitev vseh vzrokov vojne nevarnosti. Na zasedanju svetovnega sveta miru je govoril tudi predstavnik STO Claudio Tonel. V svojem govoru, ki so mu vsi predstavniki z velikim zanimanjem sledili, je dejal, da se ponovno mora na tem mestu omeniti ime Trsta v zvezi z grožnjo za mir. Znano je, da je vprašanje STO tesno povezano z napadalnimi načrti na balkanskem področju. Danes se hoče z angleške in ameriške strani spojiti alpsko z balkansko «fronto». Zato pa hočejo razdeliti STO in Tito vsak dan postavlja nove predloge. Po sklepu od 8. oktobra se je položaj prebivalstva STO resno poslabšal. Iz cone B se morajo seliti tisoči prebivalcev. Na meji s cono A se pomikajo divizije, iz cone B prihajajo v cono A teroristične tolpe, ki ustrahujejo prebivalstvo. Se itak težak gospodarski položaj v coni A se je še po-slabšal. Po krivdi okupatorjev je ! prišlo do krvavih incidentov. Provokatorji skušajo izrabiti za svoje cilje pomanjkanje učinkovite javne varnosti. Mi postavljamo pred odgovornost okupacijske oblasti, ki so s svojo politiko omogočile, da je prišlo do poostritve položaja in do nacionalističnih trenj. Gibanje miru STO je že pred časom zahtevalo, naj OZN nadomesti sedanji vojaški upravi z enotno civilno upravo Varnostnega sveta. Zato je bilo nabranih preko 50.000 podpisov. Po najnovejših dogodkih si je tržaško gibanje za mir osvojilo enoglasno zahtevo tržaškega in miljskega občinske,-ga sveta po prihodu preiskovalne komisije OZN na STO in po plebiscitu. Ti dve zahtevi naj tvorita podlago za onemogočitev razkosanja STO. Tržaški borci za mir si želijo, da postane Trst mostišče prijateljstva, da njegovi slovanski in italijanski prebivalci v miru in slogi živijo in da obe sosedni deželi rešita to vprašanje v korist miru. Tržaško gibanje za mir je mnenja, da bi plebiscit onemogočil vsako nadaljnje rovarjenje proti miru v tem delu Evrope. Onemogočiti barantanje pomeni odstraniti enega izmed vzrokov mednarodne napetosti in vojaško oporišče, kjer se nemoteno strelja na prebivalstvo. OD TEDNA PETEK, 27. novembra: Na For-mozi sta se sestala dva ameriška hlapca S ing Man FU in Cang Kaj Sek, ki bosta razpravljala o skupnih akcijah proti komunizmu v Azij — Lanjelu je z majhno večino uspelo dobiti zaupnico od francoske narodne skupščine — Angleško vojaško sodišče v Nai-robiju je oprostilo kapetana Le* V Londonu se je ves tisk dvignil proti zverskemu klanju kenijskega prebivalstva, ki je prišlo na dan na procesu proti kapetanu G-riffithsu — V teku kampanje za demokratični tisk je bilo v Italiji nabranih 337 milijonov lir za list «l’Unità». NEDELJA, 29. novembra: Bivši predsednik Truman je v nekem kisa Griffithsa, ki je hladnokrvno | govoru napadel delovanje Mc socializem in ko je bilo odkrito, 1 rekli o predlogu, so namignili, omorUdva kenijska črnega, ki^ni-J Carthya^n^ pozval_ Amerikance, ljudje organizirajo podtalno da so pripravljeni sestati se s gibanje proti njemu. | sovjetskimi predstavniki, a da Z ato ni čudno, da so bili izpu- ' ne bodo opustili svojih na-ščeni Dragoljub Jovanovič, na sestanku je bilo 80 in ne 30 da si lahko razkadijo jezo ob teh ljudi, vsi pa so soglasno odo b- skupnih nastopih, naj pridejo k rili resolucijo. V Dolini je bilolnam in jim bomo ponudili ne-190 ljudi — ne glede na kakega ' kaj.., bromura. dja agrarne stranke; Kosta Ku-manudi in Velimir Popovič, bivša predvojna ministra; Miša Stefanovič, bivši predvojni policijski vodja; Ivo Perovič, bivši regent; nadenko Stanovič, bivši regent; kolaboracionist Drago Stojadinovič, brat zloglasnega prijatelja Mussolinija Milana Sto-jadinoviča itd. Vsa ta imena nam dokazujejo, da je Tito pomilostil buržoazne politike, kolaboracioniste in tiste, ki so neposredni krivci katastrofe 1941., dočim se še vedno nahajajo v zaporu in koncentracijskih taboriščih deset-tisoči komunistov in partizanov, ki so se borili za osvoboditev Jugoslavije in so se pozneje borili proti Titovemu izdajstvu iz leta 1948. Za premirje v Indokini STOKHOLM — Predsednik Vietnamske ljudske republike Hočiminh je izjavil dopisniku švedskega lista «Expressen», da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja za mir s Francijo. Predlog je pretresel francosko javno mnenje. A-merikanci in francoski hlapec cesar Vietnama Bao Dai so se izjavili proti vsakršnim pogajanjem z Vietminhom. Francoska vlada pa je v sredo objavila poročilo, v katerem se pravi, da je pripravljena začeti pogajanja za mir v Indolcirli. bodo porov za «širjenje osvobodilne miselnosti» na Vzhodu ter da ne sprejmejo nobenega predloga a priznanje LR Kitaj ke. Sledeč ameriškemu vzgledu, je tudi Adenauerjeva vlada, ki je prav te dni obja- jurist Koževnikov je bil v OZN izvoljen za predsednika mednarodnega sodišča. SOBOTA, 28. novembra: V Pjongjang se je vrnila korejska delegacija pod vodstvom Kirn Ir Sena, ki je v Pekingu podpisala kitajsko-korejski sprazumi o gospodarskem in kulturnemi sodelovanju — Sing Man Ri in Cang Kaj Sek sta Izdala skupno izjavo, v kateri trdita, da hočeta u-stvariti enoitno antikomunistično vila osnutek zakona, ki naj bi froriiio v Aziji s pomočjo ZDA — TITO NAS JE PRODAL V soboto 28. novembra je Tito v Sarajevu izjavil : “Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Trst in vse ozemlje STO jugoslovanska. Mi Trsta ne moremo dobiti... Dobro bi bilo, da bi prišlo do nekakšnega polovičnega začasnega sklepa, tako da bi bil Trst njihov (italijanski), pod njihovo suverenostjo, ker živi v njem večina Italijanov, drugo pa naj bi bilo pod našo suverenostjo". V Jajcu je v nedeljo 29. novembra rekel : “Zaradi tega smo izjavili, da se to pot odrekamo mesta Trsta, torej tistega, kar je najvažnejše na tem ozemlju... Lahko rečem, da tržaško vprašanje ni nikakršno hudo vprašanje, ker smo tisto, kar je glavno - Trst, mi že žrtvovali na oltar miru". Tito je torej že pristal na odstop Trsta Italiji. Sedaj se poteguje le za vasi cone A. Tito je odkrito povedal, da je prodal Italiji 63.000 Slovencev. Tržaški titovci naj se torej ravnajo po Titovih besedah. Ce jih odobravajo, so prav tako izdajalci kot njihov poglavar, če jih ne odobravajo, naj se pridružijo ostalim Slovencem v obrambi STO. Preprečiti moramo, kar namerava Tito z nami. Enotno nastopimo proti razkosanju STO in zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe, ker nas tako ne bodo mogli prodati. ■» “j jv. v/vi i j v piu.i umm, iv i oi rijo strah in preplah — Na procesu proti M osa d eku je državni tožilec zaključil svoj govor, ki je uajal 9 dni; obtoženec je zagrozi’, da bo začel gladovno stavko — V Pan Mun D ionu so ameriški predstavniki odbili korej-sko-kitajski predlog, ki je predvideva! pripustitev nevtranih dežel na politično konferenco za Korejo kot opazovalce. PONEDELJEK, 30. novembra: Angleški kolonialisti so s silo odstavili kralja Bugande Kabaaka, ki ni hotel pristati na njihove zahteve za združitev Kenije, Tanganjike in Ugande v skupno ederacijo, kar bi bilo v škodo domačega prebivalstva — Mosa-t:ek ie začel -svoj samoobrambni tovor pred sodiščem: v Sultana-■ adu — Nehru je izrazil zaskrbljenost Indije zaradi vesti, da se vodijo pogajanja med Pakistanom in ZDA za prepustitev pakistanskih vojnih oporišč Amerikancem. TOREK, 1. decembra: Sovjetska vlada je poslala pakistanski vladi noto v kateri zahteva pojasnila glede vesti, da namerava amen tena vlada prepustiti svoje vojaške baze ZDA — V New Vorku so stopili v stavko vsa pristaniški delavci in vsi tiskarji, ako da ni izšel noben časopis — Med LR Kitajsko in Indonezijo je bil sklenjen trgovski sporazum. SREDA, 2. decembra: Italijanski ministrski svet je sklenil povišati železniške tarife za 25 odst. — V Angliji je stavkalo preko dva milijona kovinarskih delavcev, ki zahtevajo 15 odst. povišanje mezd — Začela so se zaslišanja južnih Korejcev, ki so bili zajeti od ljudske vojske; od Prvih 30 ujetnikov se ni hotel nihče vrniti ,pod Sing Man Rija ČETRTEK, 3. decembra: Italijanski železničarji in poštno-tele-grafski nameščenci bodo 11, decembra stopili v stavko. — v Londonu je bila izvršena operacija za -ločitev sijamskih dvojčk iz Nigerije; uro potem: je ena izmed dvojčk umrla. — Sovjetski predstavnik Carapkin je v politični komisiji OZN izjavil, da v Sovjetski zvezi ni več nobenega nemškega, japonskega in italijanskega ujetnika razen vojnih zločincev, iki morajo še odsedeti svojo kazen. NOTA VLADE ZSSR Z DNE 26. NOVEMBRA Sovjetski predlog konferenco štirih za V petek, 27. novembra je sovjetska agencija Tass objavila besedilo note, ki je bila dan prej izročena poslanikom Združenih držav Amerike, Velike Britanje in Francije. Kot je znano, je ta nota naletela na veliko odobravanje po vsem svetu, ker daje upati, da bo vendarle prišlo do konference zunanjih ministrov štirih velesil za rešitev najvažnejših vprašanj, ki danes ogrožajo mir in varnost v svetu. Objavljeno besedilo se nanaša na noto, poslano francoski vladi, ki je enaka kot ene, poslane ameriški in angleški vladi. V začetku se v noti izjavlja, da ne odgovarja resnici in je . v očividnem nasprotju z dejstvi trditev pariške vlade, po kateri naj bi bila ZSSR odbila predlog za sklicanje konference zunanjih ministrov o najbolj nujnih mednarodnih vprašanjih. Nasprotno, sovjetska vlada ne samo, da ni odbila tega predloga, temveč je tudi potrdila svoje pozitivno stališče, čeprav se predlog' ZSSR ni skladal s predlogom francoske vlade. Nato je obširno obrazloženo stališče sovjetske vlade po vprašanju konference petih, t. j. skupno z ljudsko Kitajsko, za preučitev vprašanj mednarodne napetosti in konference štirih za razpravljanje nemškega vprašanja in navedeno, da ie ZSSR v zadnjih šestih mesecih več kot enkrat, predvsem pa 4. avgusta, 28. septembra in 3. novembra predlagala konferenco štirih zunanjih ministrov. «Zato, pravi nota, je bila prav sovjetska vlada, ki je vztrajala na sklicanju konference zunanjih ministrov za preučitev splošnega vprašanja ukrepov, ki naj zmanjšajo napetost v mednarodnih odnoša-jih, posebno pa za preučitev nemškega vprašanja, katerega rešitev je tesno povezana z varnostjo v Evropi in temu .bedečim zmanjšanjem napetosti obstoječe v mednarodnem položaju. Sovjetska vlada smatra še vedno za potrebno sklicati takšno konferenco, katera se po mnenju sovjetske vlade ne bi smela že vnaprej omejevati na preučitev enega samega vprašanja, temveč bi morala imeti dejansko možnost, da preuči najnujnejše mednarodne probleme» .Nato prehaja nota na obrazložitev pomena predloga o sklicanju konference petih z udeležbo Kitajske. «Predlog, kj ga je postavila sovjetska vlada v zvezi s sklicanjem konference z udeležko zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Ljudske republike Kitajske za preučitev u-krepov, ki naj zmanjšajo napetost v mednarodnih odnoša-jih in z udeležbo zunanjih mi nistrov Francije, Vel. Britanije, ZDA in ZSSR za razprav- j Ijanie nemškega vprašanja navdihuje samo ena želja: prispevati k zmanjšanju mednarodne napetosti, posebno pa doseči stalno varnost v 'Ev j ropi, kar predpostavlja dokončno rešitev nemškega vprašanja. Francoska vlada podčrtuje ludi svojo željo po zmanjšanju mednarodne napetosti in s tem v zvezi omenja med najnujnejšimi vprašanji nemško vprašanje, sklenitev mirovne pogodbe z avstrijsko državo in potrebo omogočiti politično konferenco za Korejo. Ze samo naštevanje omenjenih vprašanj dokazuje, da franco- . ska vlada prišteva med najnujnejša mednarodna vprašanja določena vprašanja, ki se tičejo tako Evrope kot Azije. In ker zahodniki priznavajo, da je potrebna diskusija o a-zijskih vprašanjih, je povsem naravna in nujna prisotnost LR Kitajske na konferenci zunanjih ministrov. Casi za to razpravo so že dozoreli in je zato treba začeti kar najhitreje. Zaradi tega je ZSSR smatrala in smatra za potrebno sklicati konferenco z udeležbo vseh velesil brez izjeme». Drugi del note obravnava vprašanje evropske vojske, varnosti v EVropi in s tem v zvezi ureditve nemškega vprašanja. «Sovjetska vlada, pravi nota, ponavlja, da so načrti za ustvaritev takozvane evropske vojske — načrti, ki odpirajo vrata ponovnemu porajanju ohranitvi varnosti v Evropi z nemškega militarizma in oborožitvi zahodne Nemčije — ter ustvarjanje tujih vojaških oporišč na ozemlju določenega števila tujih držav s temu sledečim ogrožanjem Varnosti drugih evropskih držav, nezdružljivi z interesi evropske varnosti. Ta načrt predvideva ustvaritev armade ožje skupine, ne pa večine evropskih držav. Razen tega je glavni cilj ustanovitve evropske vojske ta, da se dovoli možnost ponovne ustanovitve redne armade zahodne Nemčije z vključitvijo zahod-no-nemške vojske, kot glavne vojaške sile, v evropsko vojsko. Ustanovitev evropske vojske uživa vso podporo bivših hitlerjevcev in drugih Nemcev, ki imajo revanšistične namene, in skušajo v tem cilju pripraviti novo vojno in vanjo povleči r.e samo nemški narod, temveč tudi druge evropske narode. Nevarnost, ki izhaja iz uresničitve načrta za u-stvaritev evropske vojske morajo razumeti vsi evropski narodi in med njimi narodi onih dežel, ki ga pripravljajo. Kajti jasno je, da se pod videzom evropske vojske obnavlja vojska nemških militaristov. U-stvaritev evropske vojske ne more drugega pomeniti kot u-stvaritev napadalnega bloka nekaterih evropskih držav, ki se bo postavil proti določenemu številu drugih evropskih držav: proti Sovjetski zvezi, Poljski, Češkoslovaški in drugim. Iz tega izhaja, da ustvaritev evropske vojske z vključitvijo najbolj nevarnih sil nemškega militarizma, vsebuje grožnjo nove svetovne vojne. Varnost dežel zahodne Evrope bo čvrsto zajamčena, če se bo opirala ne na kriterij postavljanja dežel zahodne Evrope proti deželam vzhodne Evrope, temveč na vzporeditev naporov vseh evropskih dežel za okrepitev evropske varnosti. Ti napori morejo in morajo temeljiti na vnaprej sprejetih obveznostih zainteresiranih velesil za preprečitev novih napadalnih dejanj v Evropi. S tem, da se upira ustvaritvi evropske vojske, deluje ZSSR v interesu zavarovanja pred novo vojno in v interesu prave varnosti v Evropi. ZSSR je pripravljena skupno z drugimi deželami prispevati k ustreznim sporazumom med vsemi evropskimi deie'ami, brez ozira na njihove socialne sisteme. Varnost bo lahko zajamčena vsem evropskim deželam, če bodo napori Francije, ZSSR in vseh drugih dežel služili tem ciljem». Nemško vprašanje je najve čje važnosti za okrepitev varnosti v Evropi in mora biti zato rešeno z vzpostavitvijo neodvisnosti in enotnosti Nemčije. Vse to mora prisiliti vladi Francije in ZSSR, da nujno vzameta v pretres ukrepe za zmanjšanje mednarodne napetosti, predvsem pa v Evropi in za primerno rešitev nemškega vprašanja. V želji, da omogoči čim prejšnjo rešitev dozorelih mednarodnih vprašanj, je sovjetska vlada pripravljena sodelovati na konferenci zunanjih ministrov. Kot sedež konference predlaga nota Berlin. IZ JUGOSLAVIJE Težko je najti državo, v kateri bi študentje tako slabo Žive i kot v Jugoslaviji. Od ljubljanskih študentov n. pr., ki se hranijo v menzah, zmore za tri obroke hrane samo 7,7 odst. Okrog 40 odst. pa si lahko privošči samo kosilo. Koliko pa jih mora zaradi bede študije opustiti? Tudi ljubljanskim delavcem je že dovolj demagogije o «delavskih svetih». Ko je bilo na «Delavski» univerzi predavanje: «Državna lastnina in delavsko samoupravljanje», se je tega predavanja udeležilo le o-krog deset poslušalcev in še med temi so bili delavci bele * * * Kot poroča sarajevski list «Oslobodjenje» je v Tuzli zadnje čase bankrotiralo ve'iko število obrtniških delavnic. Do tega je prišlo zaradi dejstva, da obrtniki «ne morejo plačati davka, ki je prevelik». Kot vsako leto ob proslavi ob etnice Oktobrske revolucije je bila tudi letos Moskva, prestolnica Sovjetske zveze in naprednega človeštva živo razsvetljena, medtem ko je ljudstvo rajalo po trgih in ulicah. INTERESI JUGOSLAVIJ velevajo ustanovitev ST Članek tov. Kneževiča iz lista ,,Pod zastavom internacionaližma“ Iz šLcv. 49. lista «Ped zastavam internacional izma», glasila jugoslovanskih revolucionarnih emigrantov v LR Romuniji posnemamo naslednji članek: Ce se pazljive zasleduje razvoj položaja v zvezi s tržaškim vprašanjem, bode v oči dejstvo, da želijo beograjski in rimski voditelji izkoristiti to vprašanje za svoje politične cilje, ne da bi se brigali za njegovo rešitev v korist miru. in varnosti. Beograjski vlastodržci so se okoriščali s tržaškim vprašanjem RESNICA O TAKOZVANI DEMOKRATIZACIJI" TITOVSKEGA .TIPA „Svel proizvajalcev' izvolila le neznatna manjšina prebivalstva Niso mogli voliti: brezposelni, zasebni kmetje, hišne gospo» dinje in vojaki, kar pomeni absolutno večino Jugoslovanov Predno pride blago v roke ljubljanskega potrošnika, gre preko cele verige raznih prekupčevalcev in trgovcev in se tako podraži večkrat celo za 100 odst. Zato ni prav nič čudnega, da imajo nekatera trgovska podjetja nad 20 milijonov profita. Pet dni po volitvah so uradni beograjski krogi javili končne rezultate. Marca 1950 ni Titova vlada čakala toliko časa za objavo rezultatov, marveč jih je v svoji dokončni obliki javila že dva dni po volitvah, t. j. v torek. Zato se je ta zamuda v objavi rezultatov, ko je bilo znano, da so na volitvah tekmovali le uradni titovski candidatje in da si nihče m mogel upati postavljati kako drugo kandidaturo, ko se je zvedelo, da je bila večina volilnih sedežev brez posebne kabine, ki bi zakrila volivca pred očmi komisi e, ko so se volivci po svoji večini morali podajati na volišča uvrščeni po tovarnah, kvartih, ulicah, vaseh itd., nepričakovano pojavila. Prav ta zamuda nam dokazu, e, da so se morali titovci tokrat spustiti v še večje in težje manipulacije rezultatov kot ob drugih prilikah. Zato pa je tem pomembnejše število vzdržanih in nasprotnih glasov, ker nam to dokazuje, da so režimski krogi morali zaradi lepšega priznati določeno opozicijo, da ne bi s preveliki- Imiigicmlviitifctivili vodje naj se lovijo od titovcev Dne 18. novembra je Fronta za neodvisnost objavila dokument, ki se nam zdi zanimiv, ker je v njem analiza o silah, na-1 sprotnih ustanovitvi STO in o od-j govornostih za težko situacijo, ki je nastala v Trstu in vsem Ozemlju, v osnovi pravilna. V resnici so odgovorne vlade v Washingto-nu in Londonu, Rimu in Beogradu. To je menda prvič, da so in-dipendentistiini voditelji zavzeli stališče do Beograda, ko so označili tudi titovce kot odgovorne — enako kot druge — za to. da ni bila uveljavljena pogodba. Toda ne moremo ne ugotoviti, da bi mogli indipendentistični voditelji tudi v preteklosti, če bi hoteli, najti priliko in vzrok, da razkrinkajo titovce kot nesramne kršitelje mirovne pogodbe. Dovod sc ie spomniti številnih ponovljenih izjav jugoslovanskih državnikov, raznih Regentov, Kar deljev, Beblerjev in samega Tita. Zakaj niso indipendentistični voditelji že prej razkrinkali titovce? Poznavajoč kot mi poznamo način, kako so titovci vsilili sestavo vodstva Fronte za neodvisnost, postane odgovor nedvomen: njihove vezi s titovci so preprečevale, da bi jasno in pošteno zavzeli svoje stališče. Te vezi indipendentistov potrjujejo tudi zadnji dogodki: «manifestacija» na trgu Garibaldi, ki se je spremenila v manifestacijo v korist Titu pod vodstvom Franca Stoke, molk indipendentistov pred napadi in žalitvami titovcev, izjave indipendentističnih voditeljev radiu Beograd. Ta dejstva opravičujejo naše dvome v iskrenost indipendentističnih voditeljev. Po našem mnenju je bila izjava indipendentističnih voditeljev potrebna zaradi globoke krize, ki pretresa indipendentistično gibanje na splošno in Fronto za neodvisnost še posebno. To krizo dokazujejo številna dejstva: predvsem zmeda, ki vlada v uredništvu «Corriere di Trieste»; Beli- Prvi goal Madžarov v Londonu. Ni minula niti prva minuta igre, ko je že srednji napadalec Hidegkuti iznenadil angleškega vratarja in zabil prvega od svojih treh osebnih goalov. ha jeve grožnje proti skupini mladeničev, ki so hoteli, da objavi neki njihov članek, v katerem kritizirajo in obsojajo vodstvo in katerega Belihar seveda ni objavil; razkol med mladimi člani in skupinico voditeljev in napori teh mladeničev, da ustvarijo novo, resnično neodvisno vodstvo; izgon s pomočjo policije pristašev, ki so hoteli braniti sedež «Fronte»; objava odkrito pro-tititovske indipendentistične brošure «Libero Giuliano»; poskusi nekaterih oseb, da ustvarijo no-mirovna j vo indipendentistično gibanje o-krog bivšega ravnatelja «Corriere di Trieste» in. drugi pojavi. Čudno je bilo tudi obnašanje indipendentističnih voditeljev v zvezi z opustošenjem sedeža «Fronte». Ko so fašistične škva-dre napadale, ni bilo na sedežu nikogar. Čeprav so si voditelji lahko pričakovali kaj takšnega, niso ničesar podvzeli v obrambo sedeža, kljub temu, da so ga. nekateri mladi pristaši resno hoteli braniti. Človek ima občutek, da je imel nekdo ves interes, dopustiti, da se zgodi, kar se je. zgodilo. V indipendentističnem taboru smo torej priča razliki med politično dejavnostjo skupinice vo-liteljev; ki so na razne načine povezani s titovci in resnično in-dipendentističnimi težnjami pristašev in simpatizerjev. Kaj bo izšlo iz tega nasprotja, te borbe za odstranitev titovskega vpliva v indipendentističnem gibanju? To je danes težko reči. Na vsak način kaže, da bodo titovci na vse načine ovirali raz-jasnjevalno delo In so že začeli v 'cm smislu delovati posebno med mladinci. Voditelji se hočejo na vsak način izogniti odkriti in lojalni diskusiji s svojimi pristaši in simpatizerji in se boje stopiti pred svoje člane. V teh trenutkih se Fronta za neodvisnost po-kazuje to, kar smo mi že leta govorili: protidemokratična organizacija, kjer ni dovoljeno razpravljati ali kritizirati. Značilno ie videti kako postopajo voditelji s svojimi razočaranimi člani, ki nrihajajo na sedež za pojasnila. Namesto, da bi odgovorili, pokličejo policijo, da jih izžene iz sedeža. Znano je, da je skupina pristašev Fronte zahtevala izid tista «Trieste Sera». Ti pristaši so bili pripravljeni z osebnimi ,rtvami finančno prispevati, le da bi list izšel in začrtal določeno smer in orientacijo v teh težkih trenutkih; toda vodstvo je zahtevo odbilo. Indipendentistično gibanje in njegov tisk sc smatram kot absolutna oblast voditeljev, v katero se ne smejo vmešavati pristaši in simpatizerji. To ovira proces razjasnitve in nodaljšuje ter poglablja zelo resno in težko krizo. Posebno zato, ker manjka primerna organizacija in jasnost idej za usmerjanje orotesta in nezadovoljstva, da bi se mogla vsiliti sprememba smeri, z osamitvijo voditeljev ki so povezani s titovstvom, in razkrinkanjem titovskega značaja «Corriere di Tritste», Vprašali smo, kako se bo vse to končalo. Mislimo, da bo resnično neodvisnim elementom ali uspelo s svojim delovanjem odpreti pot novim voditeljem, ali pa jim to ne bo uspelo in tedaj se bo indipendentistično gibanje kot politično gibanje razkrojilo, razjedeno od nasprotja med voditelji, povezanimi s titovstvom in pristaši. Na vsak način je naše stališče do indipendentističnih gibanj ne-izpremenjeno. Fronta za neodvisnost pravi v 5. točki svoje izjave: «Dočim je Fronta za neodvisnost pripravljena sodelovati z vsemi strankami in gibanji brez izjeme, ki se lojalno izjavljajo za ustvaritev STO, odklanja vsako zvezo z gibanji in strankami, ki ne sprejemajo omenjene rešitve». Naj torej začnejo uresničevati to točko, naj se dokončno ločijo od titovcev, naj se borijo proti njim, kot se je treba boriti proti italijanskemu fašizmu, naj odločno in odkrito razkrin-kujejo titovce, kot neposredno odgovorne za današnje stanje in s tem poslušajo indipendentistične pristaše ter si osvojijo njihovo stališče, naj opustijo svoj protiitalijanski duh brez razlikovanja. Na tem polju bodo našli naše sodelovanje. FRANCESCO GAŠPERINI mi sleparijami pokazali to, kar skušajo zakriti s svojimi viso-kodonečimi frazami o «plebiscitu» o «monolitnosti okrog vlade» itd. Na vsak način so končni rezultati pokazali, da se je od 10.587.644 volivcev vzdržalo 1.165.347, t. j. 11%. Poleg tega se je od glasujočih izreklo preko 405.000 volivcev, ali 4,3% proti režimu. To pa pomeni 1.570.000 volivcev, t. j. skoraj 15°,'o, ki so odkrito, kljub vsem grožnjam, izsiljevanju, terorju in policijskemu pritisku proti-titovsko usmerjeni in so to hote'i dokazati javno s svojim vzdržanjem in svojim glasovanjem proti. To dejstvo je razveseljivo, ker nam dokazuje, da se jugoslovanski narodi ne bojijo nobenih represalij in da so tudi danes, 5 in pol leta po odkritem prehodu Tita v tabor fašizma in imperializma prav tako neustrašni, kot so bili za časa nacifašistič-ne okupacije. Malokdo pa ve, ca so se istočasno s takozvanimi volitvami v «zvezno skupščino» vršile tudi volitve v «svet proizvajalcev», ki je po novi fašistični ustavi nadomestil «dom narodnosti», v katerem so bili vsi na rodi Jugoslavije in vse manj-njšine enakopravno zastopani, tako da niso mogli biti zapostavljam od nobene druge narodnosti. Tako je bil n. pr. mali in junaški črnogorski narod, ki ne šteje niti pol milijona prebivalcev, zastopan v «domu narodnosti» z istim številom poslancev kot srbski narod, ki šteje več milijonov prebival- i kmetje, ki niso vključeni v «za- cev. Prav tako je n. pr. tudi italijanska manjšina v po vojni priključenem ozemlju imela pravico do svojih predstavnikov kot vsaka druga manjšina. Z novo ustavo je bilo to na-če’o, ki je popolnoma socialističnega značaja, odpravljeno. Na mesto «doma narodnosti» je stopil «svet proizvajalcev», v katerega so bili izvoljeni sami direktor.i tovarn, predsedniki zadrug, visoki uradniki, predstavniki režimske birokracije itd. Ta «svet proizvajalcev» naj bi po zamisli njegovih «izumiteljev» igral vlogo «posredovalca» med delovnimi ljudmi na eni strani ter državo in privatniki na drugi strani. Nič novega: to sta poskusila tudi Mussolini in Hitler s svojimi korporacijami. «Svet proizvajalcev» je izšel iz brihtnih bulic dedinjskega belega dvorca, da bi z «zakonom» odpravili razliko med izkoriščanimi in izkoriščevalci na škodo... izkoriščanih. Toda najbolj zanimivo je, kako so potekale volitve v ta «svet proizvajalcev». Pri teh volitvah so imele volilno pravico le «produktivne sile». Del «sveta proizvajalcev» je bil posredno izvoljen preko republiških in okrajnih «svetov proizvajalcev» itd. Za del, ki je imel biti neposredno izvoljen, pa so imeli volilno pravico samo zaposleni ljudje. Volilne pravice niso imeli brezposelni, ki jih je po uradnih titovskih podatkih 534.000, hišne gospodinje, ki jih je kak milijon. druge», vojaki, ki jih je preko 800.000 itd. Dejansko je na ta način imela volilno pravico le neznatna manjšina Jugoslovanov. Zato pa niso titovci hoteli objaviti števila volilnih upravičencev za «svet proizvajalcev», zato se še danes ne ve, koliko jih je, koliko je od teh volilo, kako so volitve potekale itd. Ve se samo to, da so bili izvoljeni vsi režimski kandidatje in da so bila njih imena objavljena v titovskem tisku. Volitve v «svet proizvajalcev» je torej kolosalna sleparija na škodo jugoslovanskih de.ovnih ljudi. Dejansko je ta «svet proizvajalcev» le organ titovskega režima, ki misli z njim kontrolirati skupščino in tako preprečiti vsako najmanjšo nevarnost samostojnega delovanja. Na ta način «svet proizvajalcev» predstavlja interese državnega kapitalizma, novega in starega jugoslovanskega kapitalizma, a predvsem interese tujega kapitala, ki se je v teh letih bujno razrasel na jugoslovanskih tleh. Na vsak način pa so te volitve, način, na kateri so se vrši-ne, njihovi rezultati, visok odstotek opozicijskih glasov dokazali, da titovski režim ne stoji tako trdno na nogah, kot hočejo pokazati njegovi propagandisti. Te volitve so pokazale, da ga bo lahko vsaka večja politična, gospodarska ali mednarodna kriza resno omajala in za vselej, na veselje jugoslovanskih narodov pokopala J. ČERNETIČ Madžarska ekipa, ki je tako nenadkriijivo premagala «angleške nogometne mojstre». Od leve na desno: Puskas, Grosics, Lorant, Hidegkuti, Buzansky, Lantos, Zakarias, Czibor, Bozsik, Budaj, Kocsis. KAMPANJA ZA OBNAVLJANJE IZKAZNIC IN REKRUTAC1JO Sv. Križ prvi na podeželju Kampanja za obnavljanje izkaznic dobro napreduje. Sekcije in celice so se prav posebno v tem zadnjem tednu resno lotile dela, ker razumejo, da sedanje naloge in borbe partije zahtevajo mobilizacijo vseh njenih članov in rekru-tacijo tistih simpatizerjev, ki predvsem zaradi našega sekta-štva niso v vseh teh letih še dobili izkaznic. Na vsak način je treba opozoriti tovariše, da je obnavljanje izkaznic tako tesno povezano z rekrutacijo, da je nemogoče ločiti ene kampanje od druge. So pač nekatere sekcije in celice, ki so se najprej lotile dela za obnovitev izkaznic vsem svojim članom in se mislijo šele pozneje lotiti rekru-tacije. Tak način delovanja ni pravilen in ne odgovarja potrebam partije. Sekcijam in celicam so znani tovariši simpatizerji in prijatelji, ki so vredni, da stopijo v partijo. Prav posebno so se ti ljudje izkazali v sedanjem težkem trenutku poostrene borbe proti razkosanju STO. Zato je treba približati te tovariše isto- časno, ko vršimo svoje delo za obnovitev izkaznic Kot primer takega načina delovanja naj nam služita celica v Mačkovljah in sekcija v Sv. Križu, ki sta izvedli istočasno obnavljanje izkaznic in sprejeli v partijo določeno število simpatizerjev. Mačkov-ljanski komunisti so, n. pr. obnovili izkaznice vsem članom, istočasno pa so pridobili novega člana. Sekcija v Križu pa je obnovila izkaznice, istočasno pa pritegnila v partijske vrste kar 7 novih tovarišev, kar je hvalevredno. -Po drugi strani pa vidimo primere drugih sekcij, ki se do sedaj niso zganile. Zadnjič smo poročaali o celici Macarol s KolOnkovca, ki je opravila dobro delo. Ta teden pa je treba ugotoviti, da je sekcija v celoti obnovila izkaznice le 36 odst. tovarišem. Kaj naj to pomeni? Mi mislimo, da bi bili lahko tovariši na Kolonkovcu med prvimi v izpolnitvi svoje naloge, saj nimajo velikanskega in raznolikega terena in te-žkoč, kakr.ne imajo številne druge sekcije v mestu, ki de- lujejo na terenu z ogromnim prebivalstvom. Pričakujemo, da bo sekcija Kolonkovec prihodnji teden sporočila razveseljive rezultate, saj poznamo tovariše in vemo, da lahko izpolnijo svoje naloge. Nekaj besed tudi celicam in sekcijam s podeželja. Do sedaj smo s podeželja dobili le rezultate Mačko vel j, Domia, ene izmed openskih celic, Sv. Križa. Kaj pa druge vasi? Mi vemo, da so na podeželju številne celice, ki so že v celoti izpolnile svojo nalogo, kljub temu ne moremo o teh rezultatih ničesar napisati, ker jih niso sporočile. Zato jih naprošamo, da nam dosežene rezultate čimprej sporočijo, da jih bomo objavili. Vemo, kako je: vsi čakajo, da sporočijo stoodstotni rezultat ali še kaj po vrhu. To je zelo hvalevredno, ni pa pravilno. Članstvo partije mora imeti od tedna do tedna popolno sliko delovanja, ker taka slika lahko odločilno pripomore k odpravljanju napak, k tekmovanju itd. Tu spodaj objavljamo rezultate večine sekcij: V I. kategoriji je na čelu sekcija Bariera s 104 odst, Tovarna strojev 86 odst., Milje-mesto 83 odst., Tomažič 64 odst., Sv. Jakob 61 odst., Sv Vid 56 odst., Curiel 20 odst.. V II. kategoriji prednjači Sv. Križ s 101 odst., Sv. Ivan 100 odst., Sv. Rok 77 odst., Sv. Ana 70 odst., Magdalena 70 odst., Pončana 61 odst., C ampere 51 odst., Kolonkovec 36 odst., Acegat 36 odst. V III. kategoriji vodi Lonjer s 84 odst., Pisoni 70 odst., Sv. Alojz 51 odst., Podlonjer 50 odst., Aquila 27 odst., Božiči 80 odst.. V Miljski občini je na splošno stanje naslednje: ladjedelnica Felszegi 95 odst., Milje-mesto 83 odst., ladjedelnica Sv. Roka 77 odst.. Škofije 67 odst., Zavije 66 odst., Sv. Barbara 66 odst., Campore 51 odst., Aquila 27 odst.. Predvsem torej naj ne zaostajajo sekcije na podeželju, ki so že itak po svoji večini izvedle svojo nalogo. Naj pa predvsem pazijo, da pridobijo v vrste naše partije nove tovariše. kot s predvolilnim trikom, ki naj prevara naše narode, naj Titovo vlado prikaže kot nekakšno za-ščitnico nacionalnih interesov naših narodov in naj potrdi njeno takozvano samostojno in neodvisno politiko. Da je to tako, dokazuje tudi dejstvo, da so titovci na predvolilnih shodih govorili predvsem o Trstu, prezirajoč vprašanja notranjega položaja, o katerem seveda ne morejo povedati nič, kar bi jim bilo v prid razen obljub, ki jim danes malokdo v Jugoslaviji verjame. Demonstracije ob tvashington-skem in londonskem sklepu 8 oktobra, ki grobo krši Mirovno pogodbo z Italijo, so nedvomno pokazale protiimperialistično in prav posebno pa protiameriško in protlangleško razpoloženje, množic, o katerem si beograjski vlastodržci niso želeli da bi prišlo do izraza in katerega niso predvidevali, ko so organizirali demonstracije. To dokazuje uporaba gasilskih brizgali« proti demonstrantom. To razpoloženje je prisililo voditelje, da so naslovili proti zahodnim silam «grožnje», ki imajo očitno demagoški značaj in so spadale v njihovo splošno predvolilno demagogijo. Dejansko pa beograjski vlastodržci so vedno zvesti hlapci Washingtona in Londona, ki bodo konec koncev izvršili vsakršno odredbo svojih gospodarjev, kar potrjuje vsa njihova dosedanja politika. Politika Titove vlade je vedno predstavljala pomoč ameriškim in angleškim imperialistom v onemogočanju pravilne rešitve tržaškega vprašanja po določilih Mirovne pogodbe z Italijo in v spreminjanju Trsta v njihovo vojno in pomorsko oporišče. Ali je morda kdaj beograjska vlada, ki je ena izmed podpisnic Mirovne pogodbe z Italijo, protestirala, ker Anglo-amerikanci spreminjajo Trst v svoje vojno oporišče, kar krši Mirovno pogodbo in ogroža mir ter varnost v tem delu Evrope? Se več, ona ne samo, da ni nikoli protestirala proti temu, marveč aktivno sodeluje v ostvaritvi «sistema vojaške obkolitve» ZSSR, v katerega spada preko Balkanskega pakta tudi Trst kot vojno oporišče Severnoatlantske zveze. Tisk kapitalističnih dežel piše, da so beograjski voditelji vedeli za sklep od 8. oktobra in da so se z njim strinjali, List «Obsever» Beda rudarjev Zaradi tega, ker premog ne gre v denar, so sredi leta odpustili stotine rudarjev v Se-novu, Zabukovici, St. Janžu Kanižarici, Zagorju, Velenju., Trbovlju in drugih premogovnikih. Rudarjem, ki so ostali na delu, pa so zmanjšali plače, ponekod celo za polovico. Na temelju trgovinskega sporazuma z Zahodno Nemčijo, ki je bil podpisan 10. septembra, se je jugoslovanska vlada obvezala, da bo kupila v Zahodni Nemčiji premoga za skoraj 4 milijone dolarjev. Režimskim gospodarstvenikom ni važna zaposlenost naših rudarjev, marveč jim je prva skrb zagotoviti tržišče zahodno-nemškim premogovnim mogotcem tudi v Jugoslaviji. pravi, da je bil že za časa Eiy novega obiska v Jugoslaviji dosi žen sporazum med njim in Titul o razdelitvi STO. Minister zunanjih zadev Z0\ Dulles je nedavno izjavil na f ki tiskovni konferenci, da i y sklep o Trstu «logično» prišel (Lg, številnih diskusijah, ki so se tv£ zadnjem času vodile v Washinl^ tonu med predstavniki Jugosl(LrjI vije, ZDA, Velike Britanije Cj^j Francije. Predmet teh disku^ice — kot je izjavil Dulles — je f) ostvaritev «čvrste strateške /rl,lRik te v južni Evropi» proti SovjC;^ ski zvezi, v katero je ukUuč<^jas Trst kot strateško oporišče. Ly[e Iz tega je razvidno, da je ^ko tova vlada vedela za zakulisCov zarotniške priprave za osii>ariii!prjj «strateške fronte v južni Evropic. ki vključuje Trst kot vojno ot1 q rišče, ter je sodelovala v tej roti. Kakšen pomen ima t°r1ljki diteljev in njihovo «ogorčenj>\je^( ker «velesile» kršijo po sy4var mili volji mirovne pogodbe C j -, sprejemajo «enostranske» sRl^ ^ pe? Kakšen pomen naj torej i'%^. trkanje po prsih dedinjske uldii^je] češ da stoji baje na braniku ^ven cionalnih interesov naših ndi"odi,L0-in miru? Ali ni morda popoln p ma nasprotno nacionalnim i»**,. 'Jstai resom narodov Jugoslavije in teresom miru vključevanje nA. , dežele v to strateško fronto jui® Evrope, ki je naperjena pi'0 y j taboru miru, demokracije in s<-_, j-pri V P: ir-' cializma in ki je bila ostvarje s sklenitvijo balkanskega Pak|1Vm Ali nima morda ta balkanski tdC _ — ki je bil nedavno izpopolni1' «s stalnim sekretariatom», kat^e ima glavno nalogo, da koordinV'm vojne priprave članic balkanski ga bloka — očitno napadalni z^E čaj, kar pa vodi k zaostritvi /nffli narodne napetosti in ogroža ter varnost v tem delu Europi All niso morda prav napadali cilji in načrti ZDA v zvezi «strateško fronto v južni E»r0i,ll bili podlaga, na kateri je bil sptl| jet tudi sklep 8. oktobra? Ameriškim voditeljem se»el|l| koristi, da njihovi «podreje»1! Beogradu izkoriščajo Trst ‘e v svoje notranjepolitične cilje, radni krogi Washingtona, kot olja agencija «France Press», n‘sll nameravali sklicati konferencl§ petih o vprašanju Trsta, doki®.! se ne vršijo volitve v Jugoslavia E Tudi ta «pomoč» Washingtona >1 tovi vladi na volitvah dokazni l da se vprašanje Trsta «rešuje» 1 interesu napadalnih načrtov H vernodtlantskega bloka, katr? beograjska vlada ne le da P° D zna, marveč v katerih že aktiv11' sodeluje, kar pomeni, da m°r] izvrševati sklepe, ki bodo sp^ba jeti, kot je logično, o internar napadalnih načrtov ZDA. Agelets čudovalec, kj se je nemalo z$j,Dre dii: «Kako? Vi, tako slaven natise pa v tretjem razredu! Zakaj Puj has Slivni i ar a 1 pc c p mn ip nfl^ fnč Slavni igralec se m.u je pr11 žal in mu zašepetal v uho: «Ker ni četrtega razreda.» DOBRA SOLA «Edvard, upam, da nisi tac položil kozarca na mizo, n« ™ B * * * bi kaj pod njega podstavil!’11 ...J Jaj naprej igrati?» n1^ * * * ]{* NESREČA J o», Starejša gospa sreča na !o dečka, ki neutolažljivo joka- .*> ta da otrok, «ga skuša potolažiti A|i ko 1 spa, «saj su že velik fantin. (e- c. te ni sram tako jokati tu v' W sti? Ali si ne moreš na drugi način pomagati?» klel, sem še vedno prema. ijhef ISKRENOST Učitelj vpraša: .viti «Pet dečkov stoji pred vjr Oj polnim rdečih jabolk. Dveili-L# njih so starši prepovedali 1 f "".oliko dečko* surovo sadje. Koliko jedlo jabolka?» «Pet, gospod učitelj». il» 1 ta ta F '-V t l. I ®rl 0 oj b -- -ZAKLJUČNA MANIFESTACIJA "MESECA PRIJATELJSTVA S SOVJETSKO ZVEZO- HialeM Mam Ì Kilte ZlitllllK STO Občni zbor Združenja Trst-ZSSR - Delegacije iz mestnih okrajev, vasi in tovarn - Pisma naših vasi raznim delovnim kolektivom ZSSR •d )$< oi £ — ' V nedeljo je bila v Kinu ob Vorju svečana zaključna ma-; aifestacija «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo». Na prireditvi so govorili predstavniki Združenja Trst - ZSSR, in ,sjsicer predsednik Združenja ''prof E. Weiss, M. Doplicher in LRiko Malalan. V svojih govorih so podčrtali važnost, ki jo č zlasti v današnjih prilikah ima »Mesec prijateljstva s Sovjetsko zvezo». Riko Malalan je 5 govoril tudi o svojih vtisih ob 'priliki obiska v Sovjetski zve- fi. Dvorana Kina ob morju je 'pila pretesna tudi ob tej priliki. Poleg številnega občinstva po prišle na prireditev tudi ^delegacije iz vseh večjih tovarn. s podeželja, predstavništva demokratičnih političnih "Jn kulturnih organizacij in sindikatov. S posebnim navdušenjem so bile pozdravljene slovenske okoličanske narodne Jloše. Po govorih oficielnih pred Jtavnikov Združenja Trst -gjžSSR je sledil kulturni del prireditve. Tov. Justo Košuta je 'Recitiral nekaj pesmi, baritonist Boccoli je ob klavirski ^spremljavi prof Botteghellije-JVe odpel nekaj ruskih arij. Nastopila sta tudi pevski oktet |Js Proseka-Kontovela in pa godil SZ» svoje iskrene pozdrave. Z navdušenjem spremljamo Vaše prizadevanje za vsestranski napredek na ekonomskem, kulturnem kot na vseh ostalih področjih, kakor tudi za mir v svetu. V teh dneh, ko je borba za u-resničenje Svobodnega tržaškega ozemlja postala trša, smo izredno hvaležni Sovjetski zvezi in njenim narodom za veliko pomoč, ki nam jo nudijo za uresničenje mirovne pogodbe z Italijo. Pošiljamo Vam najtoplejša voščila za čim večje uspehe pri Vašem delu! živelo bratstvo tržaškega prebiv.alstva z narodi Sovjetske zveze! — Živel mir! 60 Trebecev je podpisalo sledeče pozdravno pismo: Tovariš Nikolaj Gavrilovič Gavrilov Kolhoz «Pat Iljiča» Stavropolski kraj - ZSSR Mi, prebivalci Trebč pri Trstu z radostjo v srcu spremljamo prizadevanje sovjetskih ljudi za vsestranski napredek in blaginjo, kakor tudi za mir v svetu. Zavedamo se, da uspehi Sovjetske zveze so obenem uspehi vsega navadnega sveta in tudi nas, prebivalcev Svobodnega tržaškega ozemlja,■ ki se še vedno trudimo za uresničenje te naše male državice in za kar si močno prizadeva pri Varnostnem svetu OZN prav Vaš in naš tovariš Višinski. Danes smo priredili v naši vasi kulturno prireditev v znamenju «Meseca prijateljstva s SZ» s predavanjem o Sovjetski zvezi. Sklenili smo, da Vam od tu pošljemo tudi pozdrave. Prosimo Vas, spoštovani Nikolaj Gavrilovič, pozdravite tudi vse Vaše sodelavce v kolhozu, kakor tudi Vašo družino ter spo- ročite jim naše želje za čim večji uspeh Vašega kolhoza, kakor tudi vse Sovjetske zveze. Povejte jim tudi, da je naša največja želja, kakor tudi večine prebivalstva vsega Tržaškega ozemlja, da bi bili čim preje združeni v velikem taboru socializma in demokracije! Blago iz plastičnega materiala močnejše od jekla Neka ameriška revija poroča o novem blagu iz plastičnega materiala, ki je močnejše od jekla. Novi material, ki ga izdelujejo iz vseh vrst obstoječih tekstilij in poliestra plastične mase, je primeren za izdelavo avtomobilskih karoserij, brezšumnih zobnikov, vodovodnih cevi, ogrodja za čolne in raznih drugih predmetov. Tekstilije, ki dajo novemu materialu največjo trdnost, so tkanine iz steklene preje, sintetičnega celuloznega vlakna «fortisan», rajonsko platno «cori» za vloge avtomobilskih plaščev, najlon ter steralon, to je blago, ki je bilo prvotno zamišljeno za izdelovanje plenic. Material, izdelan iz več plasti fortisana in poliestra plastične mase, je še enkrat tako trden kot gradbeno jeklo. Predsedstvo zaključne manifestacije «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo». Govori predsednik Združenja Trst-ZSSR prof. Weiss. Petdeset let obstoja tržaških Delavskih zadrug Delavske zadruge slavijo v profesionistov in 11 žena. Ze teh dneh svoj zlati jubilej. I. oktobra tesa leta je poteklo petdeset let od dneva, ko so bile vpisane v register tržaških konzorcijev, 3. decembra pa 50 let od dneva, ko je bila otvo-rjena prva poslovalnica pri Sv. Jakobu. Lep in zgodovinsko važen je ta jubilej Delavskih zadrug. Tem lepši, če vzamemo v poštev dejstvo, da so kot marsikatera druga ustanova tudi Delavske zadruge nastale takore-koč iz nič. Ustanovnega občnega zbora, na katerem je bil sprejet tudi zadružni statut, se je udeležilo skupno 126 ljudi. Prvotni delež članov je znašal 10 kron. 31. decembra 1903 so imele Zadruge 360 udov, od teh je bilo 332 delavcev, 10 uradnikov, 7 DOKAZI NERAZDRUZLJIVE POVEZAVE MILJSKE OBČINE S TRSTOM V tržaški veleindustriji zaposlenih 1100 Miljčanov Milje so dejansko neločljivo predmestje Trsta - Ločitev miljskih hribov od mesta bi pomenila pogubo za številne kmete, ki se bavijo z vrtnarstvom - Primer Flavij Iz zaključne manifestacije «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo»: Slovenke in Slovenci v narodnih nošah. '% Rinaldi. Vsi so želi odobravanja za njih izvajanje. '1 V imenu KP STO je prinesel pozdrave org. sekretar tov. «^estradi, v imenu tržaške fe-1 deracije PSI pa tov. Gino Gori. /t| Z manifestacije je bila odposlana pozdravna brzojavka Sovjetskemu združenju za kulturne stike s tujino «VOKSu». fl' Na nedeljski prireditvi je bil «•izvoljen tudi nov glavni odbor »•Združenja Trst - ZSSR. Ob zaključku pa so predvajali sovjetski barvani film «Ural». I Ob priiiki «Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo» so bile številne prireditve po na- II ših kulturnih krožkih in društvih. O njih smo večinoma po-j focali že v prejšnjih številkah. ^2 mnogih prireditev so udeleženci poslali pisma raznim delovnim kolektivom v Sovjetski ^Zvezi. Na tem mestu objavlja-ttio nekatera izmed omenjenih I Pisem. P temo, ki so ga poslali iz Bo-•junca in ki ga je podpisalo 98 . 'arnikajšnjIh vaščanov se glasi: >• Vsem zaposlenim g- pri zavodu «Vladimira Iljiča Moška Mi, prebivalci Boljunca pri j Trstu z radostjo v srcu spremlja-r"to napore in prizadevanja sov-fietskih ljudi za vsestranski na-i dedek in blaginjo, kakor tudi 'jcsega naprednega sveta in tudi i >ias, prebivalcev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se še vedno trudimo za uresničenje te naše 'hale države in za kar si prav te Ini pri Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov močno »rizadeva Vaš in naš tovariš Vi-tinski. Zavedajte se, tovariši, da so oči bsega sveta uprte u V as ter da °si tlačeni in zasužnjeni narodi itavi jo velike nade prav v Sovjetsko zvezo, ki jo smatramo za tVoj0 zaščitnico in odrešiteljico izpod imperialističnega jarma. Ko bijemo svojo borbo za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, za lepšo bodočnost, so vse-ej naše misli tudi pri Vas, naših .fragili tovariših! Skupno smo se «borili v osvobodilni vojni proti p^acifašizmu in zmagali, in zrnata U bomo tudi v bodoče nad kupnim sovražnikom! Ba-kovljani pa so poslali slede pismo: l Ribolovecke brigadi Artel «Krašnji truženik» I Ust-Boljšerecki rajon ZSSR Dragi tovariši! „ Prebivalci iz Barkovelj, zbrani na kulturni prireditvi v počasti «Meseca prijateljstva s SZ» in Proslave Oktobrske revolucije, lam pošiljamo najtoplejše poznane. , V teh dneh, ko bijemo težko ?orbo za rešitev vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja, nam je prizadevanje Sovjetske zveze, 1 vztraja pri uveljavitvi miro-J, he pogodbe v veliko pomoč. Za-‘ 0 pozdravljamo njen velik trud , rešitev tržaškega vprašanja v , tori st prebivalstva. ■ Dbenem pozdravljamo trud sov-iptskih narodov za še nadaljnje ilvljenjsko izboljšanje. . 'Z Vašega dela črpamo pogum U nadaljevanje naših trdih bitk a srečno bodočnost! Pismo članov iin prijateljev PD v- Smuč» 'se glasi: fulkovski observatorij — '-eningrad ■pragi tovariši! - "lani in prijatelji prosvetnega b< Dramatizirana zgodba - 22.3U Koncert violinista Igorja Ozima- n PETEK: 13. Glasba po željah 20.05 Zbor slovenske filharmoniji je iz Ljubljane - 21. Tržaški kti't turni -razgledi - 22.15 Iz -angleški11,., koncertnih dvoran. -ičn- V Mačko vij ah ten in Dolini ^ r (Nadaljevanje s 1. strani) » k In se bodo še nadalje združe- it0y vali. Seh Lahko poročamo, da je pr1-’Sak šlo do skupnega sestanka va'tvo, ških predstavnikov vseh strankev ^ tudi v Borštu, kier so sprejel j0g sklep, da bodo sestavili skuptila s odbor. Titovski agenti v Bori re, štu so zaradi tega začeli ostr°edo' napadati predstavnike SDZ ’-n jih SKSiZ po gostilnah, češ zakaj se povezujejo s «kominforihtoj-ad sti». Prebivalstvo pa se za ta'«ro ke izbruhe sovraštva ne zffle' ile ni in nadaljuje svoje delo za|očii enotni nastop. ubi fstn 23-ietni šofer Angel G-ri-zon je v sredo v Miljah naglo skočil iz šoferske kabine, ker se je vozilo nenadoma dvignilo pri ra-zklada-n-ju železnih odpadkov. Skočil pa ie tako nesrečno, -da s,i je zlomil gleženj desne noge in se bo rn-oral zdrav-iti v bolnici 40 dni. V mesecu novembru je bilo v našem- mestu in področju skupno 268 p xmetriih nesreč. Pri temi je bilo 5 oseb -mrtvih, 10 težko ranjenih in 109 lažje ranjenih. Pri 144 nesrečah so pa bila poškodovana samo vo-zila. V dneh od 26. novembra do 2, decembra se je v tržaški občini rodilo 43 otrok i-n 2 -mrtvorojena, u-m-rlo je 78 oseb, porok pa je bilo 23. -ČESTITKE - Tovarišica Hrovatin Ivanka z O-pčin je 5. decembra dopolnila 50. leto svojega življenja. Zveza demokratičnih žena in openska sekcija KP STO ji ob tej priliki iskreno čestitata. Pridružuje se tudi naše uredništvo. * * * ČESTITKE — Novoporočen-cema tov. Peric Celestini iz Saleža in Mokole Ludviku iz Prečnika iskreno čestitajo in želijo obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu celica KP in vse ostale demokratične organizacije v Saležu. Miklavževanja Ob priliki praznika Sv M1’j klavža bodo naslednje otrošK6 ] veselice s pestrim sporedom 111, obdarovanjem: i V soboto od 17. uri v «Haas» na Skoljetu in ob 2®-uri v Ricmanjih. V nedeljo popoldne: v RoC0-lu, v ul. Cancellieri (za Po°' t čano in Sv. Jakob), pri Magd3' \ leni, v Domju, na Opčinah 10 : v Barkovljah. Izjava Prejeli smo v objavo nasle4_ nje pismo, ki ga zaradi pomati' kanja ipro-sitora objavljamo v skrajšani obliki: «Uredništvu "Dela”! Imel sem priliko precitati ^ "— ' V\ pod naslovom «Vredni pajdaš,’ objavljen v Vašem listu od c’, novembra, ki se tiče tudi mor osebe. Predpostavljajoč, da so trditi o meni popolnoma izmišlje111' prepričan v vašo dobro vero verujoč, da so temu krive obre* Ijive informacije, ki ste jih cm-jv, nuusije, K.I ste jin ^ komiselno objavili, ne da bi nrp 7 nronra-;j _ ___Tr~r. 0 prej prepričali o resnici, Vas prošam da objavite naslednje: 1. že približno 2 leti nisem čj?!! KP STO. čeprav še vedno sled1^ njeni politični liniji.» V drugi točki pravi podpish^I da ni imel nikoli opravka s ’ tovsko kliko in navaja v dok“'j da je bil ob Resoluciji IU zaPu, slen pri ATI in so ga titovci °„ pustili ter mu čez par dni P „ nudili mesto pri listu «Nost’. Lotta» v Kopru, kar je odbil. K -, «se ni hotel prodati»; da ja * časa zadnjih volitev nastopil S; ti titovcem, za kar so pa v morskem» nazvali «fašista»; “j. mu Joco ob vsakem srečaniu krito grozi, za kar je nekega pljunil za njim. Pismo nadaljuje: «3. Mojo Pr[, sotnost na sliki, objavljeni t «Ultime notizie» od 6. novernb' ÌP trphn tnl m nri + i o tam rln S^ i. «.c. uve i4.it;// vu u. i l v o* v. ■- jj je treba tolmačiti s tem, da stt imel priložnost dan prej vm„. imel priložnost dan prej Zji brutalno obnašanje policistov Pij poveljstvom takozvanih zavet ^ ških oficirjev proti mirnim ^ zraven še starejšim meščanom, ,a niso imeli nič kaj opraviti s '■ šističnim razgrajanjem. NadalK je moj pojav na sliki priP[{ei mnli zlu fin ir.: nn V*. moji slučajni prisotnosti na £fc in tudi človekoljubnemu nju, ker sem priskočil na P°" smrtno ranienemu meščanu. To Je vse. V upanju, da SjC Vas prepričal o moji popolni bri veri in s prošnjo za objdv Piero Liebieih” Vzamemo na znanje, kar jv -pisal g. Lieblein. Na vsal:0ri Ciin mislimo, da ni dobro da špI v H st .ih dtnph n 2 * .„f da je šel v tistih d:neh na ve . trg. Drugič naj bo bolj PreVJ»p< da ne bo samega sebe P° trebi spravljal v mučen po^Cji ker mi vemo, da clb tistih v t k ah so «bratsko» delovali 1 tovci i fašisti. Odpnvnrni uredrtik^u RUDOLF BLAŽIČ Založništvo «DELA» Tilka tip RIVA. TorrebUnc» Al*