Spopasti se moramo z lastnimi slabostmi Ko kritično ocenjujemo preteklo obdobje, ne smemo zanikati vsega doseženega. Dejstvo je, da se samoupravni socialistični odnosi vse bolj uveljavljajo in da postajajo pogoj za tem boljšo izrabo sedanjih proizvajalnih sil in za njihov prihodnji razvoj. Samoupravljale!, ki so danes bolj izobraženi in idejno osveščeni kot v preteklosti, se spopadajo s tistimi, ki bi radi sami odločali v imenu delovnih ljudi. Izkušnje v številnih kolektivih in samoupravnih skupnostih nam zgovorno kažejo, da se tam, kjer je samoupravljanje bolj razvito, dosegajo boljši rezultati v gospodarjenju in razvoju in obratno. Programa gospodarske stabilizacije ne bo lahko uresničiti. Soočali se bomo s težavami in številnimi odpori. Na boljšem bodo tam, kjer se bodo pravočasno prilagodili zahtevam gospodarske stabilizacije, in na slabšem tam, kjer bodo iskali rešitve od državnih organov in terjali solidarnost drugih. Nalog se ne da uresničiti z besednim izrekanjem za stabilizacijo ali ponavljanjem stališč višjih organov in čakanjem, da bo nekdo drugi, ne pa vsaka celica združenega dela in institucija političnega sistema naredila tisto, za kar je po ustavi zadolžena. France Poptt na logaškem srečanju borcev in aktivistov NOB Notranjske ustavnih pravic in odgovornosti ter njihove vodilne vloge v družbi. To je tudi trajni interes vseh narodov in narodnosti, republik in pokrajin v naši socialistični samoupravni skupnosti. S takšnimi metodami dela poskuša slovenski centralni komite dobiti resnično podobo stanja v osnovnih organizacijah ter med delavci in delovnimi ljudmi nasploh. Lahko rečemo, da je to poskus neposrednega uresničevanja razrednih interesov delavskega razreda ter najglobljih vprašanj delovnih ljudi in občanov. V naši občini je celotno razpravo strnilo predsedstvo občinske konference, ki je Izpostavilo tista vprašanja, ki so v razpravah najbolj Izstopala: — Razredna sestava članstva še vedno ni primerna in tudi metode dela so takšne, da prepogosto prihaja do sprejemanja stališč, ki so posledica razmišljanj in mnenj vodilnih delavcev. Delavci iz neposredne proizvodnje pa ostajajo ob strani. Takšno razmer le sil omogoča, da prepogosto razpravljamo o obrobnih vprašanjih, bojimo pa se izpostaviti tista vprašanja, za katera vemo. da bi se morali do njih posamično opredeljevati. Takšna vprašanja so nedvomno osebni dohodki, medsebojna razmerja v ugotovljeni zahtevnosti del in nalog, razmerja med režijo in proizvodnjo in še kaj. V življenju tudi nismo ustrezno razrešili vrednotenja učinkovitosti dela. Delavci iz proizvodnje opozarjajo na dejstvo, da prav ljudje, ki lahko največ prispevajo za večjo produktivnost, organiziranje proizvodnje in podobno, prejemajo osebne dohodke na osnovi časa, prebitega na delu, ne pa na osnovi dejanskega osebnega prispevka. — Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram je še vedno preveč delovne in tehnološke nediscipline. To delavci povezujejo z vprašanjem odgovornosti in pri tem poudarjajo staro resnico, da se odgovornost ugotavlja predvsem pri delavcih v proizvodnji, medtem ko so delavci v delovnih skupnostih ter tehnoekonom-ski administraciji praviloma izvzeti. — Komunisti so posebej opozorili na že kronične težave z oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom ter na nepravilnosti, ki se ob tem pojavljajo. V občini so znani primeri, ko so naše delovne organizacije sovlagale, da bi si zagotovile potrebne surovine in reprodukcijski material. V zaostrenih pogojih gospodarjenja pa se ravno ob tem kažejo napake, ko si proizvajalci po poti sporazumevanja in dogovarjanja ter na osnovi planov ne morejo zagotoviti potrebnih materialov. Ta vprašanja, ki so povezana s stalno spreminjajočimi se pogoji za gospodarjenje, predvsem pri pravici razpolaganja z devizami, še dodatno ovirajo normalno poslovno in samoupravno odločanje. Vzporedno s tem se v posameznih okoljih med komunisti in med drugimi delavci pojavlja nezaupanje do vodilnih delavcev. — Ravno v času, ko organizacije združenega dela teže pridobivajo svoj dohodek, je opaziti tudi povečano nezadovoljstvo delavcev do režije (tozdovske in družbene) in v okviru tega še posebej v odnosih do delovnih skupnosti in prodajno-komerci-alnih temeljnih organizacij. To je dokaz, da svobodna menjava ni zaživela in da še vedno živi ne- (Konec na 2. strani) komunisti v pripravah na s. sejo genialnega KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV Slovenije i okviru priprav na 8. sejo centralnega komiteja zveze komuni-. °v Slovenije, ki bo v prvi polovici oktobra spregovorila o uspehih nalogah komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa Gospodarske stabilizacije, so bili dogovorjeni obiski članov central-T??® komiteja v posameznih osnovnih organizacijah in aktivih, aki obiski so v naši občini bili v Brestovi TOZD Pohištvo, osnovni P^!1 Cerknica, Nanosu — TOZD Trgovina Rakek, Kovinoplastiki — Okovje ter v aktivu delavcev komunistov — neposrednih “"»izvajalcev. Na teh razgovorih so sodelovali članica centralnega »niiteja, ki je zadolžena za našo občino, Stanka Horvat, poleg nje Pa še člani predsedstva občinske konference ter v posameznih pri-ner'h tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS notranjske regije. faradi časovne stiske smo se ^»govorili, da bomo v nekaterih irnv h osnovnih organizacijah l ji' posebne seje, na katerih se komunisti opredeljevali do te JPoniembnejših vprašanj, s ka-nmi se srečujejo pri svojem . »vanju. Te organizacije so biča IMOS SGP Gradišče Cerkni-’ »snovna šola Stari trg, Kar- tonaža Rakek, Novolit Nova vas, GG TOK Cerknica. Namen vseh dejavnosti je bil, ugotoviti, kako so komunisti v lastnem okolju pričeli uresničevati naloge iz nrograma gospodarske stabilizacije, koliko so bili pri tem uspešni in kolikšna je idejnopolitična usposobljenost komunistov za uresničevanje ključnih nalog zveze koumni-stov. Snrejeti dokumenti o dolgoročni gospodarski stabilizaciji sicer omogočajo neoosredno uresničevanje tega dokumenta, istočasno pa terjajo temeljito razčlenjevanje nalog v posameznem okolju. Da bi bila zveza komunistov pri uresničevanju takšne naloge resnično učinkovita v življenju ter delovanju gospodarskega in političnega sistema, mora temu cilju prilagoditi metode in način svojega delovanja. Naj ob tem poudarimo, da temelji ocenjevanje uspešnosti komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na mislih z 9. seje CK ZKJ letošnjega 25. julija, ko je v sklepih med dru gim zapisano: »CK ZKJ ugotavlja, da je uresničevanje programa gospodarske stabilizacije najbolj neposreden in najgloblji razredni interes in potreba delavskega razreda in delovnih ljudi ter pogoj za doslednejšo in celovitejšo uveljavitev njihovih Spet so zavihrale zastave PROSLAVA 40-LETNICE BRAČIČEVE BRIGADE IN NOTRANJSKEGA ODREDA V okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika je bila 24. septembra pri snežniškem gradu v Loški dolini osrednja proslava cerkniške občine v počastitev 40 letnice ustanovitve Bračičeve brigade in Notranjskega odreda. Pod pokroviteljstvom TOZD Orodjarne loške Kovinoplastike, ki letos slavi pomemben delovni jubilej, je bila nosilec proslave krajevna konferenca SZDL Loška dolina. Da je bila proslava prav v Loški dolini, je pomembno zavoljo tega, ker je bila Bračičeva brigada ustanovljena leta 1943 na Knežji njivi — sprva kot Loška brigada in kasneje preimenovana v Bračičevo, in da je Notranjski odred, takrat leta 1943 že tretjič ustanovljen, deloval na tem območju. Ob zvokih partizanskih koračnic pihalne godbe Kovinoplastike so se v sončnem dopoldnevu zbirali borci obeh enot. Pomembno je poudariti, da je večina borcev Bračičeve brigade prišla s Štajerske, kjer je ta brigada v sklopu legendarne XIV. divizi- je izbojevala končno zmago 15. maja 1945 na Koroškem. Pred partizanskimi enotami je slovesno proslavo pričel predsednik skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič in pozdravil vse prisotne, posebno pa borce obeh enot, delegacije osnovnih šol, ki nosijo ime po brigadi Mirka Bračiča, Marijana Breclja, člana sveta federacije ter delegacij iz pobratenih občin Čabar in Slovenske Konjice. Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva občinske konference zveze komunistov Drago Frlan, ki je v svojem nagovoru poudaril neprecenljiv m a a I < ' 1 Vi šk t . .1 1 S 1 IgEfch:- KI / f IpfP 1S§6 t' "'dlll fljB jjag * ' in ppC delež, ki so ga enote dale v osvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Orisal je njihovo razvojno pot od ustanovitve do osvoboditve. Med drugim je dejal, da ni naključje, in da nam ne sme biti v napoto in odveč, ko se v času težkega gospodarskega položaja zbiramo na taki slovesnosti. To smo dolžni tistim, ki so se borili za našo svobodo in posebno tistim, ki so za našo svobodo dali svoje življenje. Naš družbeni razvoj izhaja iz revolucije, ki so jo začeli še živeči borci in borci, ki so za te ideje padli. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali moški pevski zbor iz Loške doline, mladinski pevski zbor osnovne šole Heroja Janeza Hribarja, recitatorji amaterskega gledališča Svobode Loška dolina in seveda nepogrešljiva godba Kovinoplastike. Borci Bračičeve brigade pa so podelili spominske plakete tistim šolam po Sloveniji, ki nosijo ime te udarne brigade. Po končani proslavi je bilo tovariško srečanje s partizanskim golažem in kasneje z nastopom folklorne skupine Sava iz Kranja. Žal pa je letos zbledela vnema Dolharjev, ko naj bi se slavje nadaljevalo v »polharsko noč«. Kaj takega se nam prihodnje leto ne bi smelo zgoditi. Vsa pohvala pa gre delovnim organizacijam Loške doline za podporo in pomoč, da je počastitev tega slavnostnega jubileja dobro uspela. T. Obreza O NAŠEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU S PRETEKLE SEJE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V TOZD POHIŠTVO Preživeli borci Bračičeve brigade, ki so se udeležili legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Zanje je občinski odbor ZZB NOV Cerknica avgusta priredil prisrčen tovariški sprejem. Srečali pa smo jih tudi pred dnevi pri gradu Snežnik na proslavi 40-Ietnice Bračičeve brigade in Notranjskega odreda. Spopasti se moramo z lastnimi slabostmi (Nadaljevanje s 1. strani) zaupanje med posameznimi kategorijami delavcev oizroma da se pojavljajo vprašanja o potrebnosti določenih del in nalog. Očitno je da se delavec še vedno ne zaveda, da o tem in o medseboinih razmerjih odloča pravzaprav on sam. — Posebno pozornost so komunisti posvetili tistim temeljnim organizacijam, ki so ob polletju poslovale z izgubo. Ob tem je bila jasno izražena ugotovitev, da je potrebno izvoz še pospeševati, ne samo tam, kjer že do sedaj beležimo pomembne napore. Dobre rezultate na tem področju pa bomo lahko dosegli samo s temeljitim preverjanjem lastnih napak, iskanjem notranjih rezerv ter z doslednim vztrajanjem na sprejetih stabilizacijskih programih. Težave v občini so tudi v gozdarstvu in kmetijstvu, predvsem v odnosu do zasebne lastnine, ki ovira večjo proizvodnjo. — Tako kot v širši družbi, so tudi proizvajalci v naši občini pogosto odvisni od togosti administracije pri oblikovanju cen. Trg ie praviloma izločen pri oblikovanju cene in se pojavlja administracija, ki se pri svojih ocenah opira na značilnosti posamezne republike. Posebno vprašanje je, kako vrednotiti tiste proizvode, ki neposredno zamenjujejo uvoz oziroma zmanjšujejo porabo energije. — Predsedstvo konference je tudi ugotovilo, da zveza komunistov izgublja na ugledu, da se zmanjšuje število komunistov in podobno. Nedvomno so vzroki temu v standamih metodah dela, ki so se že v marsičem preživele ter v premajhni učinkovitosti organizacij in družbe v celoti. Prepogosto se srečujemo s tem, da članstvo za uspešnejše delo nima ustreznih in neposrednih stališč višjih organov do recimo takšnih vprašanj: za praktično sleherni pomembnejši. proizvod je potrebno plačevati z dinarji deviznega porekla; kako lahko izvažamo nafto in pšenico, cinkovo leguro in podobne materiale, ki jih potrebuje naša industrija; kakšna so stališča do zavoženih naložb, predvsem takih, ki še danes delajo s tretjino zmogljivosti (petrokemija) in še in še. To so vprašanja, ki jih pri uresničevanju zastavljene politike gospodarske stabilizacije čutijo komunisti in katerih razreševanje je temeljni pogoj za uspešno delo na celotnem področju gospodarjenja. Pomemben del teh nalog je notranjega značaja in jih lahko odpravljamo komunisti v lastnih okoljih. Nedvomno pa so tudi vprašanja, ki zahtevajo uspešno delovanje širših družbenih instrumentov. D. Frlan Na sestanku je tekla beseda o trenutnem gospodarskem položaju temeljne organizacije in kako uresničujemo program gospodarske stabilizacije. Največji problem v naši tovarni predstavlja negativen rezultat iz prvega polletja. Da bi to popravili, je bil izdelan sanacijski program, v katerem so podrobno opredeljene vse naloge in ukrepi za dosego boljših rezultatov v drugi polovici leta. Osnovna organizacija bo ta vprašanja pogosto dajala na dnevni red in vztrajala pri prizadevanjih, da se sanacijski program brezpogojno uresniči. Temeljna organizacija si bo prizadevala za dosledno izpolnjevanje izvoznih obveznosti in za razširitev programa za izvoz. Komunisti si bodo prizadevali, da bodo med zaposlenimi uživali večje zaupanje. To pa bodo dosegli tako, da bodo povečali svojo aktivnost, da bo komuniste bolj čutiti v okoljih, kjer delajo in živijo. Na sestanku so ugotovili, da trenutno stanje ni takšno, ker komunisti niso vsi delavni in niso pripravljeni za dosledno prizadevanje za izboljšanje gospodarskega stanja. To pa seveda zmanjšuje vpliv in ugled dela osnovne organizacije. Zaradi slabih gospodarskih rezultatov so nizki tudi osebni dohodki. Po drugi strani pa iz dneva v dan rastejo cene, kar vpliva na realno vrednost osebnih dohodkov. Zaradi težkega gospodarskega stanja so si komunisti zadali nalogo, da je treba za vsako ceno povečati storilnost, pa tudi ekonomičnost, da je potrebno izboljšati organizacijo dela, pa tudi delovno disciplino. Še bolj kot v normalnih razmerah je treba k sodelovanju v samoupravni in delegatski sistem pritegniti delavce, da bi tako sprejemali in razreševali ukrepe, ki so v njihovem interesu. J. Klančar Nakopičene gospodarske težave so predvsem posledica prepočasnega uveljavljanja samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v naši družbeni praksi. Pri tem mislim zlasti na uveljavljanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da v odnosih medsebojne povezanosti in soodvisnosti z drugimi delavci v celoti odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih dela. Posledica tega je, da se pri gospodarjenju in razvoju niso dovolj upoštevale ekonomske zakonitosti, da se je trošil še neustvarjen dohodek oziroma več kot je bilo ustvarjenega, da se ni moglo uveljaviti enotno jugoslovansko tržišče, ker so se številne organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti zapirale za svoje plotove. Povedati je treba, da sta gospodarska in razvojna politika pod pritiskom zaostalih delov združenega dela in enega dela subjektivnih sil odločilno prispevala k sedanjim težavam. France Popit na logaškem srečanju borcev in aktivistov NOB Notranjske Pravočasno moramo začeti z delom PRIPRAVE GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA PRIHODNJE LETO Resda je pred nami še nekaj mesecev do konca leta, vendar je to že čas, ko se moramo načrtneje lotiti priprav gospodarskega načrta za leto 1984. Še posebej je to potrebno zato, ker je naš sistem načrtovanja poseben in sloni na sporazumevanju in dogovarjanju med nosilci planiranja, kar vsekakor zahteva daljši čas do dokončnega oblikovanja plana. Zakon o planiranju postavlja kot temeljnega nosilca načrtovanja delavca, ki dela z družbenimi sredstvi. Pri nas je bilo in je še veliko razprav o planu, o zavestnem usmerjanju ne samo gospodarskega, ampak celotnega družbenega sistema, še posebej zato, ker se naš samoupravni družbenogospodarski sistem razlikuje od vzhodnih socialističnih sistemov, pa tudi od kapitalističnih sistemov. Vendar se je vseskozi razpravljalo o tem, ali plan ali trg ali oboje in koliko katerega. Ko se je izkristaliziralo, da potrebujemo plan in trg, torej plansko — tržni oziroma tržno — planski sistem, smo se lotili izdelave posebnega sistema načrtovanja, ki naj ustreza našim razmeram. Opredelili smo nosilce planiranja, sistem medsebojnega povezovanja, sporazumevanja in dogovarjanja med posameznimi nosilci, pristojnosti posameznih nosilcev, način sprejemanja planskih dokumentov, vrste planov in tako naprej. Nismo pa opredelili metodologije samega načrtovanja, še posebej ne metodologije načrtovanja v organizacijah združenega dela. Nekoliko bolj je opredeljen sistem srednjeročnega načrtovanja (akti, ki jih mora vsebovati), letni plan pa je pravzaprav le izvedbeni akt o uresničevanju srednjeročnega plana. Zato ima tako rekoč vsaka organizacija združenega dela svojo metodologijo letnega planiranja. Dejstvo pa, je, da mora vendarle vsak plan opredeliti nekatere osnovne kategorije; na primer proizvodnjo, zaposlene, nabavo z uvozom, prodajo in izvoz, dohodek in njegovo delitev, vlaganja, predvidene kazalce uspešnosti ... Sestavni del plana so tudi politika, smer in cilji, ki jih naj bi uresničili v prihodnjem obdobju, pa tudi ukrepi za dosego zastavljenih ciljev. Tako v Brestu izdelamo vsako leto tri planske dokumente, ki tvorijo zaokroženo celoto: — poslovno politiko, — plan, — ukrepe za uresničitev plana. Poslovna politika je pravzaprav gospodarska usmeritev celotnega kolektiva; zato mora na njeno sestavo vplivati celotni kolektiv. Zato je analitsko-plan-ska služba izdelala izhodišča, ki vsebujejo osnovne smeri, katerim naj bo dan poudarek v prihodnjem letu. Prav tako so v teh izhodiščih opredeljeni tudi nekateri nosilci, ki morajo opredeliti posebnosti svojih področij, ki jo tudi nadrobneje poznajo. Osnova vsakega predvidevanja pa mora biti vsekakor analiza o uresničevanju sprejetega v sedanjem letu. Upoštevati pa je tre- ba tudi opredelitve širše skupnosti (občinska, republiška, zvezna resolucija), ki pa zaenkrat še niso znane, čeprav so že v pripravi. Vsekakor pa pri opredeljevanju ciljev za prihodnje leto ne bomo smeli mimo tako imenovanih Kraigherjevih stabilizacij; s kih dokumentov (ki so že znani in sprejeti), mimo usmeritev, ki jih pripravlja republiška stabilizacijska komisija (v tem času potekajo razprave) in seveda mimo naših lastnih možnosti. Za naš drugi planski dokument — plan za leto 1984 — sta že izdelana planska metodologija in terminski plan, ki opredeljujeta dejavnosti, nosilce in metode za izdelavo posameznih elementov plana, pa tudi rokovno opredeljujeta potrebne naloge za sestavo plana. Pri tem naj omenimo, da so pogoji gospodarjenja za leto 1984 še neznani (pogosto so neznani tudi med letom ali se zelo hitro in večkrat spreminjajo), kar je vsekakor ena od velikih težav za naše načrtovanje. Druga stvar, ki jo bomo morali pri izdelavi plana za leto 1984 upoštevati, pa so tudi spremembe našega srednjeročnega načrta na področju naložb. Ob vsem tem lahko že na osnovi letošnjega poslovanja ugotovimo, da bo leto 1984 izredno težko in bo od nas vseh zahtevalo kar naj večje napore, da čimbolj ublažimo padanje življenjske ravni in ustvarimo pogoje za hitrejši in kakovostnejši razvoj. M. širaj Priznanje, ki ga je BRESTU Podelil KLI Logatc ob svoji 30-let" niči uspešnega razvoja in dela — za dolgoletno plodno sodelovanje. Res ne bo lahko... kaj pričakujemo od prodaje DO KONCA LETA Ko govorimo o možnostih za prodajo v zadnjih treh letošnjih mesecih, ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, ki predstavljajo izhodišča za oceno oziroma za ukrepanje do konca leta. Mednje sodijo zlasti: ■— Ugotovitev, da BREST mora izvažati, če hoče polno izkoriščati svoje zmogljivosti (padanje kupne moči na domačem lrgu, potreba po devizah za uvoz reprodukcijskih materialov in 9Preme, materialni devizni stroški, združevanje deviz v reprove- -— Proizvodnja za izvoz, kot je hila v prvih devetih mesecih, bi pb nespremenjenih gibanjih do konca leta ne zadostovala za uresničitev načrtov konvertibilnega izvoza. ■— Prodaja na domačem trgu ne dosega takšnih rezultatov, kot bi jih glede na povpraševanje •ahko, saj se pojavlja desortira-nost pri nekaterih programih oziroma premajhne količine posameznih izdelkov. — Zaradi opisanega stanja večkrat ne izpolnjujemo dobavnih rokov za že sklenjene pogodbe, kar povzroča težave pri komercialnih poslih in obdelavi trga bodisi na zunanjem bodisi na uoniačem trgu. Celovito oceno po posameznih iemeljnih organizacijah lahko za iamemo takole: 'OZD POHIŠTVO V tej temeljni organizaciji je zuelan sanacijski program, ki navezuje k rešitvi vprašanj pro Zv°dnje in prodaje do konca le-® '983. Glavna izhodišča progra pa so v povečanju proizvodnje z puatno uvedbo tretje izmene v udelkih z ozkimi grli, v zagoto jllv' realizacije že sklenjenih zyoznih poslov in v odpravi kri-tene desortiranosti na domačem tr8u — vključno z izboljšanjem °'ranje kooperacije. l0ZD JELKA Za domači trg so bile za letos slavne naloge priprava novih Programov. Naloga je v glavnem Pravljena, prav tako so bila že Posredovana naročila in ta tovariš nima več prostih zmogljivosti. naka ocena velja tudi za zuna-i'*'rg- Vsa kasnejša proizvodnja J do konca leta 19S3 prodana. ne^ot je videti, bo prodaja žaga-n ?a 'esa na domačem trgu nad izvCrtOVano, kar pa ne velja za nie°Z' ^az'og temu je pomanjka-J ustreznih kvalitetnih izdel nj V- Ocenjujemo, da se bo v zad-P1 'rimesečju obseg prodaje ‘ »anega lesa delno povečal za radi proizvodnje koničnih tra mov. TOZD GABER Za kuhinjsko pohištvo je bila letos dokajšnja konjunktura. Zaradi zamud v dobavnih rokih so bili zato nujni ukrepi med letom Za zadnje tri mesece ocenjujemo, da povpraševanje na domačem trgu ne bo padlo; prodane pa so vse proste zmogljivosti za izvoz. Med ukrepi so najpomembnejši: povečan obseg kooperacije (zlasti za izvozne programe), ustrezno oblikovanje in spoštovanje dobavnih rokov. TOZD TAPETNIŠTVO Za oblazinjeno pohištvo letos povpraševanje na domačem trgu ni padlo. V izvozu na klirinško področje pa je že čutiti vpliv konkurenčnih proizvajalcev. Med ovirami za večje doseganje proizvodnje in s tem prodaje se kot izrazite težave pojavljajo nedoslednosti kooperantov pri izpolnjevanju dobavnih rokov in z oskrbo ključnih repromateria lov. Ocenjujemo, da v prodaji na domačem trgu do konca leta ne bo bistvenih sprememb, za izvoz pa so potrebni dodatni ukrepi. TOZD MASIVA Vse zmogljivosti za izvoz so do konca leta razprodane; proizvodnja za domači trg je razmeroma majhna. Tudi v tej temeljni organizaciji moramo vložiti več prizadevanj za spoštovanje dobavnih rokov. TOZD ŽAGALNICA Tudi v tej temeljni organizaciji bo po oceni prodaja žaganega lesa na domačem trgu nad načrtovano, medtem ko izvozni načrt ne bo dosežen. Vzrok za to je v pomanjkanju ustrezne kvalitete blaga in v strukturi po vpraševanja. V pohištvenem delu so prodane vse zmogljivosti do konca leta, pojavlja pa se vprašanje, ali bo mogoče spoštovati vse dobavne roke za že sklenjene pogodbe. TOZD IVERKA Prodaja neoplemenitenih plošč na domačem in zunanjem trgu je v okviru načrtov oziroma je v skladu s samoupravnim sporazumom, sklenjenim med TOZD Iverko in med porabniki ivernih plošč. Težave s prodajo so pri oplemenitenih ploščah, ker smo zaradi nekontinuirane proizvodnje le-teh delno izpadli s trga. Med ukrepi je zelo pomembno, da temeljne organizacije pravočasno in pravilno načrtujejo gibanje proizvodnje in količine za porabo ivernih plošč. TOZD MINERALNA Ocenjujemo, da bo načrt za leto 1983 v prodaji na domačem trgu izpolnjen. V izvozu bo prišlo do premika med klirinškim in konvertibilnim področjem (več kliringa), vendar bo načrtovani fizični obseg izvoza dosežen. Ukrepi, ki jih je treba izpolniti pred koncem leta, zadevajo izdelavo propagandnega gradiva in ureditev kooperacijskih razmerij oziroma drugih vprašanj v zvezi z oplemenitenjem plošč. Glede na navedene ugotovitve in ocene lahko zaključimo, da pri prihodnji prodaji ne smemo v ničemer zanemariti niti zunanjega niti domačega trga. Izhodišče za boljše obvladovanje trga oziroma za boljši dohodek vidimo predvsem v povečanju fizičnega obsega proizvodnje in pro daje. Zavedamo pa se, da so med temeljnimi pogoji za takšno po večanje redna oskrba ter izbira ustreznih proizvodnih oziroma prodajnih programov in serij. Ocena utegne biti ob posameznih elementih domačega trga tvegana, če bo prišlo v zadnjih treh mesecih tega leta do izrazitejšega padca kupne moči prebivalstva, kot je normalno oziroma kot je predvideno. To narekuje spremljanje ponudbe in povpraševanja za vse naše proizvode in hitro ukrepanje, še zlasti na področju oskrbe in cen. Zato nameravamo prve dni oktobra oceniti vpliv zadnje ga povečanja cen, raven in poli tiko cen konkurence ter sprejeti morebitne dodatne ukrepe. Orne njene ugotovitve bodo tudi osnova za oblikovanje prodajne politike v prihodnjem letu. Pripravili Z. Zabukovec, S. Zidar, L. Ule Novo iz Za izvoz na arabsko tržišče — garnitura SALV Tudi tapetniški izdelki prodirajo v izvoz Dve, tri leta nazaj posvečajo strokovne službe v Tapetništvu posebno pozornost programu sedežnih garnitur za izvoz na konvertibilno tržišče. Razvitih je bilo več modelov, vendar pa nismo imeli srečne roke oziroma tudi cenovno nismo bili uspešni, saj ne bi pokrivali niti materialnih stroškov. Z naraščanjem vrednosti dolarja pa so se razmere precej popravile. Izvoz na konvertibilno področje je postal zanimiv tudi za tapetniške izdelke. Obenem smo, vsaj tako kaže, uspeli pripraviti tudi dva nova modela za arabsko tržišče, ki kupce precej zanimata, vsaj glede na prve razgovore. Prvi model,. SALV po imenu, je skoraj že pripravljen za redno proizvodnjo, rešiti je potrebno samo še nekaj tehnoloških vprašanj ter dobiti trdno naročilo za proizvodnjo. Na to bo odgovoril milanski sejem, ki sc je ravnokar zaključil. Drugi model, precej zahtevnejši, pa je še v razvoju glede na tehnološko plat. Ta model vsebuje rezbar jene ornamente na prednji letvi in naslonu foteljev, kotnega elementa ter mizice. Ker ročno rezbarjenje arabskih ornamentov ne pride v poštev, smo se odločili da poskušamo te elemente napraviti iz trdnega polvuretana, za kar pa je potrebno razviti proizvodnjo le-lega. Uspelo nam je pripraviti že prve odlitke, in sicer prednje letve foteljev, medtem ko za odlivanje zahtevnejših naslonov pripravljamo kalupe. Naj omenim, da je bilo potrebnega veliko dela in potrpežljivosti pri izdelavi originalov-mo-delov, saj so ročno rezbarjem, posebno pazljivost in pozornost pa je bilo treba posvetiti izdelavi kalupov ter osvojiti tehnologijo proizvodnje trdega poly-uretana. Naslednja faza razvoja je površinska obdelava polyuretan-skih odlitkov, saj sta način in tehnologija drugačna kot površinska obdelava lesa. Odlitki so zasnovani tako, da sta možni dve vrsti obdelave in sicer enobarvna, ter imitacija lesa. Vsaka od obdelav pa zahteva svoj način in postopek dela. Najprej bomo poskusili osvojiti enostavnejšo inačico, enobarvno površinsko obdelavo, ko osvojimo to, pa bomo razvili imitiranje lesa. Celotna priprava odlitkov in proizvodnja trdega polyuretana v taki obliki je pri nas novost, saj te vrste proizvodnje v Jugoslaviji še ni. Potrebno pa bo še veliko truda in poskusov, ko bomo lahko rekli, da smo tehnologijo in proizvodnjo trdega polyuretana osvojili. Tej proizvodnji se odpirajo velike možnosti, saj je uporaba trdega polyuretana v pohištveni industriji lahko zelo široka, od kuhinjskih vrat, raznih okvirov, okraskov, zahtevnejših rezbarje-nih vrat in podobno. Posebno so polyuretanski odlitki uporabni zaradi zelo majhne teže, pri rezbar j enih ornamentih, pri stilnem pohištvu in drugje, saj se z dobro površinsko obdelavo doseže odlične imitacije lesa s porami in drugimi značilnostmi lesa. Naš cilj je, pripraviti prvo garnituro te vrste za sejem pohištva v Parizu, ki nam bo dal odgovor, ali smo v tem uspeli. Naredili bomo vse, da bi ga dosegli. S. Knap Brestovci so si ogledali Cankarjev dom Na pobudo vodstva Cankarjevega doma je sindikalna organizacija Bresta organizirala za svoje delavce (in za delavce nekaterih drugih kolektivov v občini) ogled kulturne prireditve v tem domu. Odziv je bil presenetljiv. Pet polnih avtobusov je 22. septembra odpeljalo v Ljubljano. Sprejem je bil zelo prisrčen, tako da je že prvi vtis naznanil naše prijetno počutje v tem »hramu kulture«. Po uvodnem pozdravu direktorja doma so nam pripravili majhno presenečenje. Znan slovenski organist nam je zaigral nekaj skladb na orgle, ki sodijo med največje v Evropi. Zatem smo si ogledali še druge prostore doma in neopazno je bil že čas za predstavo. V srednji dvorani je bila v okviru BITEF predstavljena rock opera v izvedbi Moskovskega gledališča Leningrajskega komsomola. Težko je reči, kaj je bilo naj lepše: igranje na orgle, predstava ali Cankarjev dom sam. Nedvomno smo vsi odšli z bogatimi vtisi, s povsem novim pogledom na neštetokrat omenjani Cankarjev dom. Vsekakor velja pozdraviti pobudo te ustanove, da bi kulturne vrednote čimbolj približala delovnim ljudem izven republiškega središča. naše proizvodnje — spalnica MAJA BI, V. Šega Večje spremembe v proizvodnji OB SANACIJSKEM NAČRTU V NAŠI NAJVEČJI TEMELJNI ORGANIZACIJI - POHIŠTVO Delo pri formatkah v TOZD POHIŠTVO Temeljna organizacija POHIŠTVO je končala letošnje prvo polletje z izgubo 59,005.000 dinarjev. V skladu z zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela so delavci temeljne organizacije na zborih in na delavskem svetu sprejeli naslednje sklepe: — ugotovijo naj se vzroki, zaradi katerih posluje temeljna organizacija z izgubo; — določiti je treba program ukrepov za odstranitev vzrokov izgube; — v skladu s samoupravnimi splošnimi akti je treba ugotoviti morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa za nastalo izgubo. Vzroki, zaradi katerih temeljna organizacija posluje z izgubo, so v glavnem: — proizvodnega načrta ne dosegamo (v prvem polletju le 33,9 odstotka od načrtovanega obsega); — za 54,532.000 dinarjev manjši celotni prihodek od načrtovanega; — za 35,497.000 dinarjev več porabljenih sredstev od načrtovanih; — nekaj višje obveznosti pri razporejanju dohodka. Posameznih vzrokov na tem mestu ne bi podrobneje razlagali (od zastarele opreme do zmanjšane kupne moči občanov). Več prostora velja nameniti ukrepom, ki naj takšno stanje odpravijo. UKREPI ZA BOLJŠE POSLOVANJE Proizvodni in prodajni program nista več takšna kot v začetku sedemdesetih let. Menimo, da na vprašanje, zakaj je temu tako, ni potrebno odgovarjati tudi na tem mestu. Lahko le potrdimo resničnost predvidevanj, da se kaj takega v prihodnje ne bo več ponovilo. Proizvodne serije so se zmanjšale. Trg zahteva vedno več različnih izdelkov bodisi po oblikovalni plati bodisi po ceni. K izrednemu povečanju programa izdelkov je seveda pripomogla tudi večja usmeritev v izvoz. Le-ta nosi s seboj bistvene spremembe. Če smo do pred kratkim lahko (predvsem za domače tržišče) izdelke prirejali in podrejali našim tehničnim, tehnološkim, organizacijskim in drugim možnostim, tega sedaj ni več mogoče. Novo stanje moramo torej nujno soočiti s stanjem tehnike, tehnologije in organizacije ter vse podrediti cilju — izdelku, kupcu, trgu. Omenjeni cilji so osnova sanacijskemu programu v naši temeljni organizaciji. ORGANIZACIJA DELA Velja ocena, da so tržne razmere in zahteve po prilagajanju tem razmeram že davno preseglp raven organizacije poslovnega procesa. Pri tem ne gre samo za organizacijo neposredne proizvodnje, temveč tudi vseh dejavnosti, ki se nanjo navezujejo. Potrebna sta torej korenit pretres in reorganizacija vseh funkcij znotraj in izven proizvodnje, ki neposredno ali posredno vplivajo na proizvodni uspeh. PROIZVODNJA Dosti manjša proizvodnja od načrtovane v prvem tromesečju, ki je eden od vzrokov za nastalo izgubo, je povzročila prenos proizvodnih obveznosti v naslednje obdobje. Tako povečanje proizvodne obremenitve so zahtevale nujne ukrepe na področju prerazporejanja delovnega časa, dopustov, organiziranja tretjih izmen in tako naprej. Ravno slednje nam je povzročilo največ težav. Vzroke najdemo v neustrezni kadrovski sestavi zaposlenih. Ob množici nekvalificiranih delavcev nimamo dovolj kadrov IV. in V. stopnje (mizar), ki omogočajo prerazporejanje in organiziranje tretje izmene. Zato je treba preučiti kadrovske potrebe in opraviti program usposabljanja za obvladanje posameznih strojev in naprav v proizvodnji. Ukrepi na področju proizvodnje zajemajo poleg izredno te- žavnih kadrovskih vprašanj še ukrepe na področju izrabe delovnega časa v smislu premajhnega deleža normiranega dela in prevelikih izgub časa, ukrepe na področju vodenja proizvodnje, načrtovanja proizvodnje in vzdrževanja strojev in naprav. PROGRAMSKA POLITIKA Izredna razširjenost zmogljivosti ploskovnega pohištva v Sloveniji in Jugoslaviji je poglavitni vzrok, da se za tako veliko fabri-kacijo teh izdelkov, kot je TOZD Pohištvo, išče izhod v prestrukturiranju proizvodnje. Smotri tega prestrukturiranja so: 1. Zmanjšanje oziroma proizvodno racionaliziranje števila programov za domači trg Ne moremo mimo ugotovitve, da je sedanji proizvodni program za domači trg, ki zajema kar štiri konstrukcijsko in tehnološko različno sestavljive programe, posledica tržnih razmer, ki so bile v začetku letošnjega leta, in tudi posledica tržnega zloma programa 3x3, kar je bilo povsem v nasprotju s pričakovanji, ki jih je pokazala sicer temeljito opravljena tržna ocena. Tako smo danes v položaju, da zaradi velikih izvoznih obveznosti ne moremo reševati sprotnih težav zaradi de-sortiranosti zalog, kar seveda neugodno vpliva na prodajo; majhne serije za izpopolnjevanje zalog pa še bolj drobijo že tako razdrobljeno proizvodnjo. V tem smislu je treba izdelati program tržno manj zanimivih programov, oblikovno razviti konstrukcijsko standardizirane programe in izpopolniti načelo lan-siranja serij za boljšo izpopolnitev zalog. 2. Večja izvozna usmerjenost na osnovi sedanjih tehnoloških možnosti in večjega vključevanja »masivnih« programov. Podatki kažejo, da se naša temeljna organizacija v fizičnem merilu že uvršča med pretežne izvoznike. Glede na domači tržni položaj takšna usmeritev še ostaja, predvideno pa je še povečanje izvoza v strukturi proizvodnje. Sedanja strojna oprema oziroma tehnološke možnosti onemogočajo izbiro dohodkovnejših izvoznih programov, ki so po pravilu tisti z več vloženega dela in znanja (izdelki iz masivnega lesa s popolno površinsko obdelavo). Trenutne zmogljivosti na področju predelave masivnega lesa znašajo okrog 12 odstotkov skupnih proizvodnih zmogljivosti, kar je glede na povpraševanje po masivnih izdelkih bistveno premalo. Glede na povprečno povpraševanje po izdelkih iz masivnega lesa je potrebno rešiti vprašanja kooperacije — kot dopolnitve k ploskovnemu delu pohištva — in predvideti najnujnejše naložbene posege za vsaj delno rešitev stanja. 3. Izboljšanje sestave izvoznih programov Sedanji izvozni programi so z dohodkovnega stališča relativno neugodni. Ta trditev sloni na dejstvu, da pretežna večina izvoznih poslov temelji na čisto ploskovnih izdelkih, ki jih konkurenca v razvitem svetu zaradi neprimerno boljše tehnološke opremljenosti (elektronika) in cenejših vhodnih surovin (dispariteta cen) lahko tudi ceneje izdela. Enaka gibanja se pojavljajo tudi na področju predelave masivnega lesa (vsaj na področju tehnološke opremljenosti), vendar so cenovne razmere pri ma- sivnem pohištvu neprimerno ugodnejše kot pri ploskovnem. To je tudi osnova za odločitev, da je potrebno v čim krajšem možnem času bistveno izboljšati izbiro izdelkov v prid masivne predelave. Proizvodnja maloserijskega vi-sokokvalitetnega masivnega in ploskovnega pohištva zahteva moderno, vendar tudi dokaj univerzalno opremo, ki omogoča sprotno prilagajanje posameznim zahtevam naročnikov. Delež takega pohištva naj bi znašal do 40 odstotkov proizvodnje. Da bi to dosegli, naj bi pripomoglo tudi organiziranje proizvodnje v tehnološko prenovljenih skladiščnih prostorih. Z decentralizacijo skladiščenja gotovih izdelkov po Jugoslaviji in s sprostitvijo internih skladišč se je namreč na teh površinah pokazala možnost za organiziranje dodatne proizvodnje, kar je vsekakor potrebno izkoristiti. 4. Vključevanje na področju proizvodnje gradbenega interier- ja. Naša sedanja velika navezanost na kupno moč končnega posamičnega potrošnika povzroča izredno velika prodajna nihanja v času današnjih splošnih neugodnih cenovnih gibanj, padanja kupne moči in ukrepov posojilno denarne politike. To je eden od vzrokov za potrebno prestrukturiranje proizvodnje, ki se ob velikih prodajnih nihanjih srečuje ali s težavami velikih zalog oziroma prevelike vezave obratnih sredstev ali pa z desortiranostjo zalog, ki jih proizvodnja ne more nadomestiti v kratkem času. Dejstvo je, da je prestrukturiranje proizvodnje na krajši rok mogoče opraviti le na področju izdelkov, ki za proizvodno realizacijo zahtevajo približno enako tehnologijo, ki jo imamo že sedaj. To spoznanje je oblikovalo zamisel o razvoju izdelkov gradbenega interierja (podi vseh vrst, predelne stene, stropi) klasične in protipožarne izvedbe, saj za le-te že imamo nekatere praktične izkušnje. V ta namen je potrebno do-, končno razviti celotni prograrn gradbenega interierja in izdelati analizo potrebnih sprememb na tehničnem in tehnološkem področju. FINANČNI REZULTAT PO SANACIJI Po bilanci uspeha je za temeljno organizacijo ob koncu leta 1983 predvidena izguba v višin' 21.644.000 dinarjev. Ob tem predvidevamo, da bomo lahko nastalo izgubo pokrivali iz lastnega rezervnega sklada, ki ga ]e 28.262.000 dinarjev. Kljub temu, ko ocenjujemo, da so prikazani rezultati poslovanja v drugem polletju opredeljeni dovolj realno, si moramo prl' zadevati, da bodo dejanski rezultati še ugodnejši od načrtovaj nih. V zvezi s tem bomo poleg omenjenega programa ukrepe še posebej: — zahtevali odgovornost in odnos do dela vseh strokovnih delavcev v temeljni in delovni organizaciji ter v celotnem kolektivu; — dosledno izpolnjevali in spp" štovali vse sprejete ukrepe m obveznosti, ki jih pred odgovorit strokovne, delavce in službe P° stavlja letni plan; — izdelali izvedbene ukrepe na vodstvene delavce, strokovn službe v temeljni organizacijl > Prodaji in v Skupnih dejavnosti ; GRADNJA TESALNICE GRE H KONCU Te dni v temeljni organizaciji JELKA končujemo gradbena dela pri novi tesalnici. Tudi strojna oprema bo po predvidevanjih prispela v tem mesecu. Za izgradnjo tesalnice so tehnološke rešitve delo domačih (Brestovih) strokovnih kadrov. Zaradi pomanjkanja sredstev za naložbe smo namreč vsa gradbena dela opravili v lastni režiji. Ugotavljamo, da bo zaradi tega naložba neprimerno cenejša. Po zastavljenem programu naj bi tesalnica začela obratovati že v naslednjem mesecu. Do sedaj opravljena dela so tekla po zastavljenem rokovniku in ni nobene bojazni, da z obratovanjem ne bi bilo mogoče začeti. Ponovno smo dokazali, da lahko tudi v Brestu marsikatera dela kvalitetno in hitro opravimo sami. Danes, ko smo v resnih gospodarskih težavah, doseženega ne smemo podcenjevati, ne smemo izgubljati perspektive. Ne nazadnje so težave, ki jih občutimo, med drugim tudi posledica našega hitrega razvoja, ki je bil na marsikaterem področju nad našimi realnimi možnostmi. Nič ne pomaga jamranje in kritizerstvo. Zgodovine za nazaj se ne da popravljati, lahko pa potegnemo nauk, kako ne smemo delati v prihodnje. Opreti se moramo na lastne sile in aktivirati velike notranje rezerve, izboljšati kakovost gospodarjenja in povečati produktivnost dela. Še posebej je pomembno, da krepimo vlogo delavca v temeljni organizaciji združenega dela, da bo odločal o razširjeni reprodukciji, cenah, gospodarjenju z denarjem in kreditom in ekonomskimi odnosi s tujino. V tem je bistvo usmeritve opiranja na lastne sile. Gospodarska politika pa mora ustvarjati takšne splošne pogoje gospodarjenja, ki bodo omogočali, da bo tisti, ki boljše gospodari z družbenimi sredstvi, deležen tudi večjega dohodka. France Popit na logaškem srečanju borcev in aktivistov NOB Notranjske Brest še pod povprečjem panoge gospodarjenje slovenskega lesarstva V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU Prvo polletje je že krepko za nami. Splošno združenje lesarstva »lovenije nam je posredovalo podatke o poslovnih rezultatih svojih clanic za obdobje prvega polletja 1983. S pomočjo teh podatkov lahko primerjamo gospodarjenje BRENTA s sorodnimi delovnimi organizacijami ter s povprečjem slo-Venske lesne industrije. Zaradi lažjega primerjanja srno najpomembnejše kazalce, ** Prikazujejo dosežene rezultate z vidika produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti, ^brali v tabeli in sicer za nekatere sorodne delovne organiza-Clje, za Brest in celotno lesno lridustrijo Slovenije. .Iz tabele, ki jo objavljamo, je Vldeti, s katerimi delovnimi organizacijami želimo primerjati Rezultate Bresta. Vsekakor so to “testu sorodne delovne organiza-Cl'je, predvsem po proizvodnji, ^katere tudi po velikosti, zopet druge pa so v naši neposredni soseščini. Sicer pa so nam Brestovcem Vse dobro znane. Takoj lahko Ugotovimo, da je Brest še vedno P°d povprečjem slovenske lesne ‘Udustrije. To nam dokazujejo vsa gospodarska merila o uspeš-Uosti gospodarjenja, izjema je uelež izvoza v celotnem prihodku. Produktivnost je eden izmed Uujvažnejših in najbolj zanimi-vih kazalcev. Kot osnovni kazale družbene produktivnosti — Uohodek na delavca — je na ttrestu nižji od povprečja lesne Panoge za'21,5 odstotka. V pr; em trimesečju je bil omenjeni *cazalec nižji od povprečja pa-n°ge za 23,3 odstotka, ori dohodek na delavca je . Bresta dosegel le Marles (od Primerjanih delovnih organiza- ^Drugi kazalec produktivnosti cisti dohodek na delavca — tu a Brestu v primerjavi s povprečjem lesne industrije nižji ^a 29 odstotkov. Iz tabele je •'deti, da sta še slabše rezultate c^egla Lesonit in Marles, k veliko sredstev gre za pogod-?ne, zakonske in samoupravne . uv-eznosti; od teh predstavljajo . vedno najvišjo postavko obre-t za kredite. To kaže na -iz-zaH fv likvidnostne težave, veliko tp?0Iženost gospodarstva in na Zave, ki jih gospodarstvu po-nln°ca hitro naraščanje obrest-nu ,mer- To je v bistvu cena ka-tala, ki do sedaj ni bil ustrez-Dm- Vre£inoten glede na ostale »n ZVOc*’ne dejavnike. Vendar se ®ijS,P?darstvo takšnim »laborato-Jskim eksperimentom« naše nii!podairslke politike v posamez-u obdobjih zelo težko prila- gaja. To nam potrjuje tudi splošna nelikvidnost gospodarstva in nezmožnost sprotnega poravnavanja obveznosti, ki zapadejo v plačilo. Izguba v lesni industriji še vedno narašča, saj se je v povprečju lesne industrije izguba na delavca v primerjavi s prvim trimesečjem povečala za 1.381 dinarjev. Izguba na Brestu je približno enaka kot v prvem trimesečju, vendar precej višja od povprečja lesne industrije. Višjo izgubo kot Brest ima le Lesonit, medtem' ko so KLI Logatec, Alples, Savinja, LI Radomlje in TP Brežice poslovale brez izgube. Meblo je izgubo nekoliko zmanjšal, medtem ko se je v Marlesu in Lesonitu izguba v primerjavi s prvim trimesečjem letošnjega leta povečala. Naslednji kazalec usnešnosti poslovanja je rentabilnost, ki predstavlja doseženi dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Povprečno uporabljena poslovna sredstva predstavljajo vsa razpoložljiva osnovna in obratna sredstva temeljnih oziroma delovnih organizacij. Ta kazalec nam pove, koliko smo dosegli na enoto vseh vloženih sredstev v določenem obdobju. Iz tabele je razvidno, da so tudi ti rezultati Bresta pod povprečjem panoge. Slabše od Bresta sta po tem kazalcu poslovala samo Lesonit in Meblo, enake rezultate rentabilnosti pa ima presenetljivo Alples. Primerljivost podatkov o rentabilnosti je glede na povečevanje obravnavanega časovnega obdobja boljša zaradi velikega vpliva angažiranih poslovnih sredstev v osnovnih sredstvih in običajno višjih zalogah v prvem polletju. Kot enega izmed kazalcev ekonomičnosti smo izbrali celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi. V prvem polletju je kazalec ekonomičnosti na Brestu za 24 odstotkov slabši od povprečja slovenske lesne industrije. Enakega ima samo še Lesonit, medtem ko je v drugih delovnih organizacijah višji. V primerjavi s prvim trimesečjem je rezultat ekonomičnosti slabši za 8 odstotnih točk, kar kaže na vse več zahtev za povečanje cen repromaterialov in surovin s strani dobaviteljev, medtem ko ni mogoče vzporedno s tem povečevati cen končnih izdelkov. To še posebno velja za izvozne izdelke. Nizka dohodkovnost in akumulativna sposobnost vplivata tudi na rast izplačanih osebnih dohodkov. Nižje osebne dohodke kot Brest ima Marles. Znano je, da so osebni dohodki omejeni z dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. To se pravi, da so odvisni od doseženega dohodka in kazalcev gospodarnosti. Za prvih šest mesecev smo na Brestu glede na družbeni dogovor presegli maso osebnih dohodkov za 0,74 odstotka. Na osnovi vsega naštetega lahko zaključimo, da je Brest še vedno pod povprečjem lesne panoge; slabše je posloval le Marles. Seveda pa so vsa ugotovljena dejstva in zaključki izvedeni le na osnovi prikazanih podatkov v tabeli. Možno pa je, da se za temi podatki skriva še dodatna vsebina, katero pa bi lahko dala le večja, celovitejša in bolj poglobljena analiza z dodatnimi informacijami. I. Zigmund RAZPIS Svet za kadrovske zadeve TOZD PRODAJA razpisuje prosta dela oziroma naloge opravljanje servisa in montiranje pohištva Pogoji: — lesar širokega profila, IV, — nad eno leto delovnih izkušenj, — vozniški izpit »B« kategorije, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj prijave z dokazili pošljejo v splošno-kadrovsko službo TOZD Prodaja najkasneje do 8. 10. 1983. Štev. zap. po vkal. urah Dohodek na del. Doh. v. prim. s pov. up. pos. sr. Čisti doh. na del. D. Is . O §. c Povpr. mes. neto OD na del. Akumul. povp. up. pos. sr. Akumul. na del. Povp. upor. os. sr. na delavca Izguba na del. CP v prim. s por. sr. Delež v CP din % din din din % din din din % % brest Kli 2.129 220.531 15 113.918 124.951 13.699 i 16.682 557.383 27.715 127 23 Logatec 1.080 358.251 25 257.550 143.166 15.615 8 114.392 529.299 — 158 32 lesonit 924 323.099 10 103.550 137.892 14.565 — 15.614 1.357.493 72.880 127 19 savinjA 989 303.385 16 152.601 139.100 15.367 1 13.591 498.644 — 153 26 alples 938 300.544 15 174.644 144.710 15.490 2 29.935 758.717 — 145 17 Javor 1.664 289.909 18 176.124 186.249 14.452 3 44.132 606.716 2.230 135 29 lesna 1.734 265.883 16 133.769 123.616 13.293 2 30.735 726.348 21.086 128 11 Marles 2.517 210.368 16 109.339 112.559 12.737 1 10.520 360.888 14.483 147 10 Meblo li 2.419 294.726 11 143.295 135.021 14.659 1 30.353 907.251 22.079 139 33 Radomlje 454 346.538 26 278.117 139.294 16.408 10 135.914 535.513 — 137 75 Brežice 430 239.497 26 187.580 121.774 12.560 7 65.756 199.193 — 144 25 povprečje indtV lesne STRije 36.294 280.902 18 160.286 127.509 14.064 3 43.539 555.894 11.672 141 23 POLIVALKA LAKA — IZ BRESTOVE PROIZVODNJE Znana je Brestova odločitev o proizvodnji strojev in opreme za lesno industrijo. Med prvimi takšnimi izdelki je polivalka laka. SOP Krško namreč proizvaja sušilne kanale, nima pa strojev za nanos površinskih materialov. Raziskujemo tudi možnosti za izdelavo stroja za valjčni nanos laka, pri čemer pa nam poglavitne težave predstavljajo gumi valji, njihova kvaliteta in izbor. Nanašalka laka je v celoti domač izdelek. Njena posebnost je pohvalna glava. Kljub velikim težavam nam je z delavci v TOZD Orodjarna Kovinoplastike uspelo narediti izdelek, ki ustreza kvaliteti nanosa. Precej težav je povzročala tudi dobava nekaterih delov iz kooperacije (Rade Končar za plinotesne elektromotorje, motorno gonilo Strojne Maribor in zlasti črpalka za pretok laka). Upam, da bomo do oktobra vse te stvari razčistili. Za začetek smo izdelali stroj za polivanje laka delovne širine 700 milimetrov. Tehnične sposobnosti nam dovoljujejo izdelavo do širine 2000 milimetrov, s čimer zadovoljujemo vse zahteve v normalnih okoliščinah proizvodnje. Izdelek smo razstavili na jesenskem zagrebškem sejmu v okviru programa strojev Slovenijales. F. Kranjc Iz drugih lesarskih kolektivov NOVOLES je soustanovitelj mešane družbe NOVO-VEN, ki bo v Venezueli gradila tovarno kopalniške opreme po Novoleso-vi tehnologiji in z jugoslovansko opremo. Gradnja tovarne naj bi stala 5 milijonov dolarjev, zaposlovala pa bo 80 delavcev. No-voles bo tudi prispeval celotno tehnologijo v vrednosti 1,12 milijona dolarjev in šolanje venezuelskih delavcev. Proizvodnja, ki naj bi stekla v začetku 1985. leta, bi v prvem letu dosegla vrednost 9 milijonov, v naslednjih letih pa po 13,6 milijona dolarjev letno. Novoles je tudi največji dobavitelj gugalnikov na ameriško tržišče. Ker prodaja na tem zahtevnem tržišču ne narašča, bodo odslej v višjem kvalitetnem razredu proizvajali zahtevne kolonialne itn sodobne stole. Ta proizvodnja pa zahteva veliko ročnega dela in veliko znanja posameznega delavca. V KLI Logatec so se jpdločili za gradnjo prave tovarne lesno obdelovalnih strojev, ki bo pod streho do konca tega leta. Naložba znaša 26 milijard starih dinarjev, od sedaj 55 zaposlenih pa bo njih število v prihodnje naraslo na Okrog 120. Že sedaj so s svojo proizvodnjo sposobni zadostiti jugoslovanskim potrebam. Letos bodo za domači trg naredili za 120 milijonov dinarjev vrtalnih strojev, prihodnje leto se jim obeta večji izvoz v Češkoslovaško, prebiti pa se želijo tudi na zahodnoevropsko tržišče. MEBLO je letos naredil v izvozu korak naprej, saj se bo v tem letu izvoz na konvertibilno področje v primerjavi z lanskim povečal za 35 odstotkov. V Meblu so obenem opustili pogosto geslo »izvoz za vsako ceno« in sedaj izvažajo le ekonomsko utemeljeno. K večjemu izvozu so pripomogla njegova predstavništva v tujini, tovarna v ustanavljanju v Nigeriji in firma Meblo Italiana v sosednji Gorici. V slednjo je Meblo izvozil za več kot 6,5 milijarde lir blaga, od tega največ ivernih plošč, lesa in različnih elementov. Dobro teče tudi posel v Iraku, obetajo pa se tudi novi posli v Egiptu, Libanonu in Jordaniji. Polletni izvozni rezultat sodelovanja med SLOVENIJALES-tr-govino in Brestom je ugoden. Slovenijales je za Brest izvozil za več kot 3,5 milijona dolarjev različnega blaga. Naj večji delež v tem izvozu predstavljajo končni pohištveni izdelki, saj presegajo 80 odstotkov celotnega izvoza. Preostali izvoz obsegajo ne-gor plošče in žagan les. Slovenijales — trgovina je septembra v Ljubljani odprl tudi športni salon s 670 kvadratnimi metri razstavno-prodajne površine in s paletno urejenim skladiščem. Podobne športne salone nameravajo v prihodnje odpreti tudi v olimpijskem Sarajevu, Beogradu in še kje. Letošnji izvoz iz LIP Bleda ima po izdelkih naslednjo strukturo: izvozijo največ opažnih plošč (62 odstotkov vsega izvoza) in notranjih vrat (26 odstotkov), preostanek pa predstavljajo pohištvo, sestavljive police, vhodna vrata, žagan les in stolice TIP-TAP. V SAVINJI je letos opravljalo proizvodno delo, obvezno delovno prakso in neobvezno počitniško delo kar 235 srednješolcev in študentov. Za uspešno povezovanje z vzgojno izobraževalnimi organizacijami in uresničevanjem zakona o usmerjenem izobraževanju v preteklih dveh letih je bila Savinja deležna že številnih priznanj. Sicer pa Savinja letos praznuje svojo tridesetletnico, ko se je iz obrtniškega podjetja razvija v sodoben kombinat z več kot 1100 zaposlenimi. V LESNI je dosedanja gozdarska proizvodnja nad načrtovano, prav tako tudi žagarska, proizvodnja končnih izdelkov pa se giblje skladno s planom. Slabše pa je s prodajo stavbnega pohištva na domačem trgu in z izvozom. Ugotavljajo namreč tudi manjši delovni priliv od pričakovanega, kar ovira nemoteno poslovanje. V kleščah podivjanih cen RAZGOVORI Z NEKATERIMI NAŠIMI DELAVCI O UPADAJOČEM ŽIVLJENJSKEM STANDARDU Na pretekli seji našega uredniškega odbora smo se dogovorili, da bi tokrat spregovorili o temi, ki je danes nedvomno blizu slehernemu našemu občanu — o upadajočem življenjskem standardu. Prav v zadnjih nekaj mesecih smo še posebej priča podivjanim cenam, zlasti tistim stvarem, ki najbolj neposredno vplivajo na osnovni življenjski standard delavcev (električna energija, živila, stanarine, stanovanjska oprema, obleka in podobno), pri čemer pa rast naših osebnih dohodkov še zdaleč ne dohaja rasti cen. Zatem smo se o vsem tem in še, kako se znajdejo v kleščah naraščajočih cen, sklenili pogovoriti z nekaterimi našimi delavci — predvsem tistimi z nižjimi ali povprečnimi osebnimi dohodki. Žal nam namera ni uspela v celoti, ker nas je vrsta sodelavcev pustila na cedilu. Kljub temu pa iz teh nekaj razgovorov le lahko strnemo osnovne ugotovitve: zadnje podražitve so življenjski standard močno prizadele; samo z osebnimi dohodki iz rednega dela se skoraj ni moč preživljati; potrebno je skrajno varčevati; če naj se izkopljemo iz težav, pa bo treba tudi več in bolje delati... O našem sedanjem življenjskem standardu smo se pogovarjali z delavcem Francetom Medenom, ki popravlja elemente v obdelavi površin, in z delavko Majo Ule, ki dela na ročnem brušenju v I. strojni v temeljni organizaciji POHIŠTVO. »Nas delavce vsako povišanje cen najbolj prizadene. Ko že upamo, da se bo gibanje cen ustalilo, pa doživimo zopet nove podražitve. Kljub vsemu še vedno upamo, da bo tega le konec in da se bo osebni standard ustalil. Delavci menimo, da bi morali imeti na politiko cen večji vpliv, pa tudi na ukrepe, ki bi varovali standard zaposlenih. Sprašujete, kako kljubujemo slabšim življenjskim razmeram. Moramo reči, da težko; ipomaga-mo si tako, da nekateri intenzivneje obdelujemo nekaj zemlje, ki jo imamo, in s popoldanskim zaslužkom.« France Meden pove, da krompir pridela doma, pa tudi druge poljščine, ki so potrebne za gospodinjstvo. Maja Ule pa je v razgovoru povedala, da gre ob vsaki priložnosti družina pomagat obdelovati zemljo k tašči in da si tam oskrbijo vse potrebne poljščine. Oba pa sta dejala, da samo z osebnimi dohodki, ki jih prejemata na Brestu, ne bi mogla živeti. Oba sobesednika sta si bila edina, da moramo v temeljni organizaciji delati več in bolje, vendar mora biti delo bolj organizirano. Tako pa se za marsikatero delovno skupino lahko vprašamo, ali je polno zaposlena. Še vedno upamo, da bo gospodarski položaj boljši in s tem upanjem prilagajamo svoje življenjske pogoje trenutnim razmeram. , J. Klančar Franc Hiti opravlja dela »robljen j e desk« na žagi v TOZD Jelka. Opravlja dela in naloge, ki so ovrednotena nekako v povprečju del na Brestu. Poleg njega je zaposlena tudi žena, imata pa dva otroka. V razgovoru je povedal: »Nebrzdano naraščanje cen nas ne bo nikamor pripeljalo. Mislim, da so nekateri ukrepi, ki jih sprejema zvezna vlada, nepremišljeni. Podražitev nafte in surovin vsekakor sproži plaz podražitev končnih izdelkov. Namesto vse pogostejših razprav o novih cenah bi morali razmišljati o boljši organizaciji dela in o zmanjševanju družbene režije. Nenehno padanje realnih osebnih dohodkov je vplivalo na to, da smo si zategnili pasove še do zadnje luknje. Stiskamo tako kot že dolgo ne. Pripomnil bi še, da o delavcih oziroma družinah z naj nižjimi osebnimi dohodki premalo razmišljamo. Žal moramo ugotoviti, da so merila za otroški dodatek postavljena tako nizko, da le-tega ne prejema skoraj nihče več. Vprašujem se, ali imajo tudi predlagatelji teh meril 4.500 dinarjev dohodka na družinskega člana. Jaz odstopam od znanega povprečja; namesto segedina jem več zelja. Zategujemo pas in skrajno varčujemo. Ugotavljam pa, da delo še vedno ni plačano. Važno je, kje si zaposlen, ne pa, kaj narediš. Če v naši družbi ne bomo nagrajevali dejansko opravljene, ga dela, potem se še dolgo ne bomo rešili težav. Mislim, da rešitve niso v tem, da bomo delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki dajali socialno pomoč, pač pa je potrebno plačati pošteno delo.« J. Opeka Nenehno naraščanje cen še posebej prizadeva delavce, ki že do sedaj niso imeli kakšnih posebnih rezerv v družinskem proračunu. To je še bolj čutiti v zadnjih mesecih, ko je praktično vsak dan višja cena izdelkov, ki jih nujno potrebujemo. Vse te ugotovitve veljajo tudi za Milko Peček, ki opravlja kadrovsko evidenco v TOZD Masiva Martinjak. Omenjene nevšečnosti močno vplivajo na družinski standard Pečkovih, saj je Milkin mož poleg vsega še invalidsko upokojen in je njegova pokojnina nižja, kot je najnižji osebni dohodek zaposlenih v Brestu. Sama pa tudi komaj dosega raven povprečnega osebnega dohodka v Brestu. Zaradi skromnosti je do sedaj še nekako shajala z majhnim »kupčkom« prisluže-nega denarja, še posebno, ko je bil mož v službi. Sedaj pa je pri vsem tem še kako potrebno proučiti, kam vložiti vsak dinar. Omeniti velja tudi, da skupaj z možem gradita stanovanjsko hišo (predvsem s krediti delovne organizacije Brest), ki pa jo bosta dograjevala po »koščkih«, saj minimalni družinski proračun zadošča komaj za zadovoljevanje najnujnejših življenjskih potreb. V. Jerič Jolanda Obreza opravlja dela oziroma naloge administratorke v TOZD PRODAJA. »V zadnjem času so cene osnovnim živilom, obleki in drugim izdelkom občutno poskočile. Ni me prizadela povišana cena bencina, ker smo se avtomobilu odpovedali že prej, ker smo obnav- Novosti iz SALTEN F.: Bambijevi otroci. Knjiga, polna epizod iz življenja gozdnih živali in tudi ljudi, je prav tako uspešna kot pisateljeva prva knjiga Bambi. OLUJIČ G.: Biserovinasta koža. Pravljice iz sodobnega sveta. V njih najdemo hrepenenje P° nečem nežnem, po lepoti otroštva, potrebi po skupnem življenju otrok in odraslih. ROZMAN S.: Tudi sneg je lahko ljubezen. Sodoben slovenski roman, ki razrešuje usode malih ljudi-Dogajanje je postavljeno v zimsko letovišče v času okrog novega leta. BACHMANN I.: Malina. Na prvi pogled je to zgodba o ljubezenskem trikotniku, ven-, dar kmalu spoznamo, da je to roman duše; prepričljivo s o opisana duševna stanja razdvojenosti in obupa. KAJZER J.: S tramovi podprto mesto. V časopisnem slogu opisana zgodovina naše dežele; kako j6 vanjo vdiral veliki svet, kako smo sprejemali novosti in spremembe v posameznih obdobjih. ljali stanovanjsko hišo. Smo štiričlanska družina ter z moževo in mojo plačo ne moremo živeti razkošno, ker oblačila, obutev in druga osnovna živila preveč sta; nejo. Potrebno bo zelo zategniti pasove, če bomo hoteli živeti. Odpovedati se bomo morali marsičemu, na primer dragemu nakupu avtomobila, dragemu mesu, ki ne bo vsak dan na mizi. dragim oblačilom, obutvi in tako naprej. Menim, da bi morali povišati osebne dohodke, ker s tako nizkimi ne bomo več kos podražitvam.« knjižnice MAGDA STRAŽIŠAR MAGDU5KA OBSOJENCI ZIBELKE L (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Že naslednjega dne zarana so prostovoljci iz Poljan in okoliških vasi začeli kopati temelje za Fede-lakov hlev in senik, ki bosta pod eno streho. Mirenčkovi vozniki so z dvema paroma konj dovažali že obdelani gradbeni les, trame in deske. Niso dovolili oddiha niti sebi niti živalim, dokler ni bilo vse na mestu. Naslednj dan pa so iz trga pripeljali še vso zbrano opeko in med železjem in žeblji tudi petdesetlitr-ski sodec Kaprolovega vina za delavce. Druge skupine so hitele zbirat zidno opeko in uporabne kamne iz ruševin in pogorišč. Vse to so nalagale na Ozimnikov voz, ki ga je vodil Žirovc. Tako so spešili, da so trem zidarjem sproti dovažali potrebno gradivo. Žirovc je spet oživel in širil dobro voljo po vsem gradbišču. Spodbujal je delavce in gonil svojo vprego, kamor je bilo potrebno. Delali so tudi otroci in podajali opeko. Bili so tako navdušeni, da so prezrli obtolčene nožiče in opraskane prstke. Le Urška jim je najprej bila v napotje, a so našli zapo- slitev tudi zanjo: z velikim ponosom je pazila Fedelakove ovčke, ki so se pasle. Le sosed Klepec je večkrat kar med delom mrknil domov. Opazil je, zvitorepec, da se Fedelakova Švabica pripravlja na svoj veliki dogodek, pa je o tem molčal kot miš, da ne bi po nepotrebnem razburjal lastnika. V teh dneh se je Fedelakovi Marjanci delo podeseterilo. Poleg že običajnih zvez je nadomeščala še Mirenčka in morala poostriti budnost o premikih sovražnika. Še dobro, da je odhrumela nemška ofenziva, ki se v izropane kraje tokrat ni vrnila. Ko so tesači urejali tramovje za vezavo ostrešja, se je Žirovc počil z desnico po čelu in hitro odšantal k Luciji: »Gospodinja, domislil sem se, da je v ropotarnici pri poselski hiši še mnogo nove strešne opeke. Kaj menite, ali je ne bi nekaj odstopili Fedelakovim?« Samo malo je pomislila, nato pa prvič v življenju odločno ukazala: »Še dobro, da ste se pravočasno spomnili, stric! Takoj naj jo nalože in prepeljejo skozi zadnja vrata k sosedu!« Skoraj pozabil je, da je invalid, ko je s pomočjo bergel kar odskakoval h graditeljem. A je malo manjkalo, da ni poskočil tudi sivolasi Mirenček, ki je že od vsega začetka vodil gradnjo ter razporejal delavce. Ves navdušen je vzkliknil: »Čudovito, Viktor! Pravkar sem nameraval naše voznike poslati domov, ker so končali s prevozi! Zdaj pa, prostovoljci za nalaganje opeke, le pohitimo, ker ostrešje že stoji!« Najprej so naložili Ozimnikov voz, ki ga je Žirovc takoj odpeljal. Tudi prvi Mirenčkov voz je bil hitro naložen, a ga je odpeljal sam Mirenček, ker je bil njegov voznik že na strehi senika. Pri nalaganju tretjega voza pa se je zataknilo. Kot bi zrasel iz tal, se je pojavil Ozimnik: »Prekleti tatovi! Takoj razložite opeko in jo vrnite tja, od koder ste jo vzeli! Potem pa marš z mojega dvorišča!« je rjovel. Delavci so molče še naprej nakladali voz. Z divjimi kriki kletev in psovk je Ozimnik skočil k hlevu, pograbil bič, pa planil proti delavcem in s silovitim zamahom oplazil soseda Klepca in staro Žgurovo tetko. In spet je dvignil bič, a je sopihajoč pritekel Mirenček, ki ga je priklicala Fidelakova Pavlica. Skočil je k Ozimniku, mu iztrgal bič iz rok in ga z bičevnikorn odločno počil po glavi... Odletel je klobuk, na čelu pa je zrasel precej velik »rog«. Prijel se je za udarjeno čelo ter hitro pobral in si pokril klobuk. Ves svoj gnev je strnil v posmeh in očitek: »Tokrat si se prenaglil, Pavle! Saj nisem udaril tvojih konj! A tudi na kraj pameti mi ni padlo, da bi ravno ti kradel opeko pri belem dnevu. Sramuj se, Pavle, ker vodiš hlapčevsko tatinsko tolpo!« Vsa zardela od kuhe je nenadoma pritekla Lucija, ko je zaslišala kričanje. Pred starim je njena postavica kar zrasla, ko je glasno in odločno rekla: »Jaz ... Jaz sem jim ponudila opeko, ker jo rabijo! Prah, blato in celo mah se je oprijemljejo, ker leži med to šaro že vrsto let. . . mi pa je itak ne rabimo . . . Kar pohitite z nalaganjem, prijatelji, ker bo čez dobro uro kosilo!« je mimogrede ukazala tudi delavcem. Mirenček se ji je s pogledom zahvalil in se pomešal med delavce. Stari Ozimnik je besa kar zelenel, še posebej zato, ker je snaha še vedno stala pred njim in bila z odločnim pogledom pripravljena na novi boj. Ko je po takšni »babji predrznosti« prišel k sebi, je zarjul: »Kaj si rekla? Njim našo opeko? Njim, ki bi jih najraje zdrobil v kašo?! Ti že nimaš pravice razmetavati mojih žuljev! Ti že ne, vražja mrha! A meni niti besedice, prekleti črni kos?« Odgovor je že imela na jeziku, a se je obrnila in odšla h kuhi, ker se je vmešal Mirenček: »Molči, Janez, o pravici, vprašanju in dovoljenju za to skromno opeko, ker si poln prevar, krivic in hudobije! Zdaj mi pa odgovori: ali si ti mar vprašal snaho, če ji smeš ukrasti moža in ga pahniti v žrelo sovražniku? Povej, si jo vprašal? ... Tisti ,rog’ na čelu si prislužil, ker si udaril človeka! Če bi zadelo moje konje, bi ti v teh okoliščinah celo oprostil. Za zdaj sva opravila, Janez! V prihodnje pa se brzdaj, preden udariš! Odslej bom štel tvoje korake, in gorje, če se boš še kdaj spozabil! Mislim, da me poznaš in veš, da smo Kosci znali obračunati celo s farovžem! Svarim te, Janez! Pazi se!« Delavcem pa je velel odpeljati, ker je bilo opeke na vozu dovolj. Odhajali so, a je za njimi priletel hripav oslabljen krik Ozimnika: »Tožil bom! Da, tožil za petsto kosov ukradene opeke!« Mirenček pa je godel sam pri se-bi: »Kar toži, ničvrednež! Toži z® petsto opek! Nabasali ti bomo v go'1 tisti prekleti laški in nemški papir-da boš sit! V resnici pa si slab 9°^ spodar! Prepeljali smo okrog 280c kosov opeke, če smo prav šteli. ■ Sicer pa bosta to zadevo uredila 1 gospodinjo stari ali mladi Fede-lak...« Mrzel sever je prekril nebo s tem-nimi oblaki in sipal redke snežinke-»V jeseni je vreme za plotom,« menili krovci, ki so na strehi vlaga11 zadnje opeke. Sosed Klepec je P® le pomagal Urški pognati njene ovc ke pod streho. A so morali tudi graditelji marljivo pospraviti vse preostalo 9ra' divo v Fedelakov novi senik. Bali s° se, da se ne bi natančni Mi renče* spotaknil ob kakšno iver, trsko al kos opeke! »Bog varuj! Gospodarni Mirenček pazi na vsako smet in ima jezik ko strup,« so si šepetali in očisti' gradbišče, da je bilo kot v škatlic1- Lucija je s pomočjo Fedelakovk® in Klepčevke pripravila jedil kot z malo ohcet. Nato je vse delavce P°'. vabila v veliko jedilnico. Raztegi so mizo, da je bilo za vse dovo 1 prostora. Poleg delavcev so priv® bili tudi njihove svojce, da ne bod cedili sline ob domačem močnik. Na gospodarjev sedež je posadi Mirenčka, poleg njega pa Žirovc < ki je po njenem ostal duša oklešc ne domačije. Že dvakrat je p°s 3 otroke po starega Fedelaka in KleP ca, a nista prišla. »Le kaj je pičilo ta dva stara P3| nja, da se ne prikažeta?« je godrnl Mirenček in ju odšel še sam P0^ bit. »Saj sta blizu, da bi ju s fr® . zadel,« se je zgovoril, ko je tik Pre mrakom odhajal. . (Konec prihodnji6 Naši poletni izleti 4- septembra je vodstvo novo ustanovljenega društva gobarjev Prganiziralo izlet na ogled gobarske razstave in sejma v Ribnici. Od-a°d z avtobusne postaje, našega malega mesta je bil napovedan ob smi uri, s tem da bodo med potjo vstopili še člani iz Martinjaka, Lahovega, Starega trga in Nove vasi. . Ker do 8.25 razen predsednika in sedmih članov ni bilo nikogar več, n .Predsednik dal povelje za odhod v upanju, da se bo spotoma le obralo nekaj članov. Do Starega trga ni vstopil nihče, pa tudi tam 11 bilo nikogar, ki bi se zanimal za ribniške gobice in suho robo. Zato je moral predsednik v soglasju s prisotnimi člani hočeš nočeš Poznati, da se je izlet pač ponesrečil. Kolektivno so sklenili, da se Varajo na tej žalostni krožni vožnji čez Bloško polico vrniti na za-etni položaj v Cerknico. Epilog te »vesele« vožnje bo verjetno ob preJernu računa. Vodstvu tega mladega društva je treba priporočiti, naj prosijo za rganizacijske nasvete vodstvo društva upokojencev, ki je isti dan 0ralo rezervirati kar tri avtobuse za ogled Ogenj cev. Če so informacije točne, so se morali borci zaradi pomanjkanja bil busov voziti na srečanje borcev in notranjskih aktivistov, ki je t 'jo v Logatcu, v avtobusih, ki vozijo na rednih progah in so tako in ko vselej prenapolnjeni. . Ugotavljamo lahko samo, da poleg organizacijskih slabosti v naših , čustvih šepa tudi medsebojna povezava, ki pa je za plodno delo še t-T^Potrebna in dobrodošla. Vsaka šola nekaj stane, pravijo; toda aiCe šole se nam že leta in leta kar naprej ponavljajo. Kako dolgo še? Krn*1* Pravi kovač, tovariš Meden iz Notranjske ceste v našem ma-pJ, Mestu, je to prastaro obrt prevzel od svojega pokojnega očeta. v0]Qni Meden pa ne »obuva« samo redkih konj in še bolj redkih Ustrvi. temveč se uspešno ubada z izdelavo manjših prikolic. Ne PokHSl se tuc*' drugih popravil in del, ki ravno ne sodijo v njegov pre ni' ^ Popravilo je dobil celo pravo kočijo, v kateri se je nekdaj Kraj. Jayala gosposka. Tokrat mu jo je pripeljal v popravilo Boris J> ki ima korenine v našem malem mestu. t>eluie vnega ima naše malo mesto spet svojo kemično čistilnico. |°Vni #aBP«»torih prejšnje prodajalne železnine. Žal pa je njen de-jirp dein s‘ranke takšen, da jo ie-te lahko obiščejo le med svo-aSo.ienr» J111.?1, ^asom Mi če vzamejo dopust; drugačnega, bolj pri-ske Ut) °a delovnega časa občanom jim baje ustrezni organ občin-‘haiem rJC *ne ^°Pusti- Sicer pa to ni edina ustanova v našem 0,JČanOvmeStu’ k* težko uskladi svoja odprta vrata z možnostmi Obljuba dela dolg... SPOŠTOVANJE OBVEZNOSTI IZ SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Da bi pokrivali nekatere potrebe splošnega družbenega interesa v naši občini, je bilo v preteklem in v tem srednjeročnem obdobju sprejetih več samoupravnih sporazumov. To so predvsem sporazumi za financiranje potreb krajevnih skupnosti, kmetijstva, nekategorizi-ranili cest, šolstva, kluba samoupravljalcev, celodnevne osnovne šole v Loški dolini, izgradnje vrtca v Cerknici, ljudske obrambe in požarne varnosti. Vendar pa so se vedno pojavljali spori o tem, kdo obveznosti izpolnjuje in kdo ne. Samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti so namreč trdile, da dogovorjena sredstva ne pritekajo, organizacije združenega dela pa, da svoje obveznosti poravnavajo. Naposled je bilo sklenjeno, naj občinski upravni organ ugotovi, kakšno je pravzaprav stanje. sodnika iz državne uprave, četudi je to v nasprotju z vsemi načeli dogovarjanja. — Izpolnjevanje sporazumov je bilo v organizacijah združenega dela precej samovoljno, saj si drugače ne moremo razložiti, da obveznosti po nekaterih sporazumih izpolnjujejo, po drugih pa ne. — V prihodnje je potrebno izpolnjevanje obveznosti iz sporazumov spremljati sproti, ker sedanji zaostanki predstavljajo pri plačilih izredne težave. Naloga pa je bila težavnejša, kot je kazalo na prvi pogled. Pojavljala se je vrsta vprašanj, ki v sporazumih niso bila opredeljena. Naj omenimo samo nekatera: ali so osnova za obveznosti neto ali bruto osebni dohodki, ali izplačani ali razporejeni osebni dohodki, kaj s tistimi, ki ne oblikujejo sklada skupne porabe, kako upoštevati zaposlene, ki prebivajo izven občine, kako upoštevati družbeni dogovor o razporejanju dohodka ... Zato je dal izvršni svet po opravljeni analizi poudarka predvsem tem vprašanjem ter zadolžil samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti kot osnovne nosilce, da na podlagi stališč izvršnega sveta pripravijo analizo o izpolnjevanju obveznosti po organizacijah združenega Strelske novice TEKMOVANJE NA PREMIČNO TARČO Strelska družina SVOBODA iz Senožeč je organizirala prvo republiško tekmovanje na premično tarčo — »divjega merjasca«. Kot prvi v Jugoslaviji so zgradili strelišče za to zanimivo športno panogo. Vsak strelec je imel štiri poskusne strele, od tega dva v počasnem teku tarče ter dva v hitrem teku. Za oceno so streljali po deset strelov v počasnem in po deset strelov v hitrem teku z malokalibrsko puško na 50 metrov. Tekmovanja se je udeležila tudi strelska družina BREST in zasedla odlično 5. mesto. Med posamezniki se je izkazal mladi strelec Leon KEBE, ki je s 131 krogi zasedel 5. mesto. REGIJSKA TEKMOVANJA V Postojni so bila regijska tekmovanja za pokal strelske zveze Slovenije in memorial Vasje Klanjška. Za pokal SZS je v ležečem položaju z malokalibrsko puško zmagala Postojna pred Brestom. Za Klanjškov memorial v trostavu ter sestavi ekipe dveh članov ter dveh mladincev pa je zmagala ekipa BRESTA. PIŠTOLJAŠI — SOLIDNI V Ljubljani je bilo republiško tekmovanje z malokalibrsko pištolo DRULOV. Tekmovanja se je udeležilo 41 strelcev iz petnajstih družin, ki so zmagali na regijskih tekmovanjih ali dosegli zahtevano normo. Strelska družina BREST je nastopila v članski konkurenci in zasedla 6. mesto s 1287 krogi. V ekipi so bili: Janez MATIČIČ — 456 krogov, Jože KEBE — 425 krogov, Miro KUN-STEK — 406 krogov. POKAL STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE Republiško tekmovanje za pokal strelske zveze Slovenije je bilo v Ljubljani. Letos je pokal osvojila ekipa SD Kamnik. Streljali so v ležečem položaju 40 nabojev za oceno z malokalibrsko puško. Strelska družina BREST je v oslabljeni sestavi Jože KEBE (347 krogov), Janez MATIČIČ (326 krogov), Milan ZALAR (314 krogov) in Janez OBREZA (302 kroga) zasedla 16. mesto. F. Mahne dela. Žal smo po preteku postavljenega roka ugotovili, da samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti analiz niso izdelale, čeprav je predvsem v njihovem interesu, kako dosledno se obveznosti izpolnjujejo. Zato je moral analizo izdelati upravni organ. Vsekakor so ugotovitve potrdile pričakovanja; namreč da vlada na tem področju precejšnja anarhija. Poglejmo, kolikšne so neporavnane obveznosti za leta 1980, 1981 in 1982 po posameznih sporazumih (v 000 din): — za krajevne skupnosti 3.532 — za razvoj kmetijstva 4.161 — za izgradnjo šolskih objektov 4.270 — za delo kluba samoupravljalcev 1.167 — za celodnevno osnovno šolo v Loški dolini 1.346 — za nekategorizirane ceste (več plačano) — 115 SKUPAJ 14.361 Pri tem naj poudarimo, da so te obveznosti izračunane na osnovi določil dogovora o razporejanju dohodka, ki omejuje rast skupne porabe. Če bi upoštevali samo določila sporazumov, bi bil ta znesek bistveno večji in bi znašal 25.927.000 din. Poleg tega pa kot obveznikov nismo upoštevali organizacij, ki sploh niso oblikovale sklada skupne porabe ali pa ne v zadostni višini, saj bi bil sicer znesek še večji. Kot splošne značilnosti pa bi omenili: Organizacije združenega dela, pa tudi samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti niso hotele ugrizniti v kislo jabolko in v medsebojnem dialogu obveznosti razčistiti. Verjetno je takšno stanje prijalo vsem, čeprav večji del krivde nosijo samoupravne interesne skupnosti. V takšnem položaju je seveda najenostavneje poklicati raz- Izvršni svet je zato sklenil, da o teh zadevah obvesti občinsko skupščino in predsednike delavskih svetov, predsednike samoupravnih delavskih kontrol in individualne poslovodne organe. Ko je bilo pričakovati, je to sprožilo precej odmevov. Naj zato ob njih povemo še tole: Pri sporazumih gre za obveznosti, ki smo jih zapisali v planske akte. Torej gre pri tem za neizpolnjevanje planov, ki smo jih vsi sprejeli. Vemo, da se je stanie od podpisa sporazumov pa do danes bistveno spremenilo. Če pa že ugotovimo, da so obveznosti za sedanji čas prevelike, moramo dati pobudo za spremembo sporazumov. Vendar pa se moramo pri tem zavedati, da pomeni to tudi zmanjšanje nekaterih storitev, ki jih potrebujemo vsi (od pluženja cest pa do izgradnje šol). Do sprememb pa moramo dosledno spoštovati sprejete obveznosti. In ne nazadnje, je v razpravah mnogokrat čutiti prizvok, češ da so ti sporazumi stvar občinske uprave. Povedati moramo, da boljše delovanje krajevnih skupnosti ne more biti samo stvar občinske uprave, pa tudi ne bolje vzdrževane ceste ali novi šolski objekti. To so storitve, ki jih potrebujemo vsi in jih moramo kot skupne tudi obravnavati. Zato je nesprejemljivo, da najprej poravnamo iz sklada skupne porabe svoje lastne potrebe, ostale obveznosti na izpustimo ali jih odložimo. P. Oblak PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Nedelja, 2. 10. 1983 Ob 9. uri teniški turnir v počastitev občinskega praznika na Rakeku (Dovče) Nedelja, 9. 10. 1983 Ob 10. uri prvenstvo osnovnih šol za prehodni pokal kolesarskega kluba Gradišče v Cerknici Petek, 14. 10. 1983 Ob 17.30 uri slovesna seja sveta glasbene šole Frana Gerbiča, ob 19. uri koncert ob 25-letnici glasbene šole v dvorani občinske skupščine v Cerknici Sobota, 15. 10. 1983 Ob 9. uri slovesna seja skupščine občine Cerknica, vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščin interesnih skupnosti v sejni dvorani občinske skupščine v Cerknici Torek, 18. 10. 1983 Ob 14. uri slovesna seja zadružnega sveta ob 35-letnici Mercator — Kmetijske zadruge Cerknica v zadružnem domu v Grahovem Sreda, 19. 10. 1983 Ob 9. uri delovno srečanje gospodarstvenikov pobratenih občin Cerknica in Čabar Petek, 21. 10. 1983 Ob 12. uri otvoritev novih proizvodnih prostorov Kovinoplastike Lož — TOZD Orodjarna v Ložu Sobota, 22. 10. 1983 Ob 14. uri obeležitev del na vodovodu Osredek in dokončanje elektroomrežja Koščaki in Korošče Nedelja, 23. 10. 1983 Ob 9. uri tradicionalni množični pohod na Slivnico (Iz številke 72 — 30. september 1973) VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE V CERKNICI Zastave bojne! Praznično čista, okrašena in zadržano slovesna jih je pričakala Cerknica. Privihrale so kot brigade s hribov — iz zadnjega zaselka partizanske Notranjske, iz sosednje Čabranske, tam s Štajerskega, pa s primorskega Krasa, iz trpljenja vajene Bele krajine ... Od vsepovsod so se zgrnile v Cerknico množice skromnih, molčečih aktivistov, v gozdovih preizkušenih borcev, ki so streljali na smrt samo, preživelih internirancev, ki so jo goljufali; in prišlo je mladine in prišlo pionirjev, da bi videli zgodovino samo, da bi jo videli zbrano na enem mestu, pred tribuno zmagoslavja, da bi jo videli in slišali po treh desetletjih. BREST: 5 + 1 V dneh od 4. do 9. septembra 1973 je bilo v našem podjetju živahneje kot običajno. Kako tudi ne, saj smo se odločali o novi organiziranosti podjetja v smislu ustavnih določil o temeljnih organizacijah združenega dela. Nedvomno pomenita razgibana javna razprava o podatkih iz analize o pogojih za organiziranje TOZD in organiziranje samo v BRESTU nov, pomemben korak v poglabljanju samoupravnih razmerij naše, skoraj dvatisoč-članske delovne skupnosti, ki ima pomembno vlogo v slovenski lesni industriji. Odločitev, s katero smo v podjetju organizirali pet temeljnih organizacij in enoto skupnih dejavnosti s posebnim samoupravnim položajem, pomeni za nas zaključek pomembne faze pri urejanju ekonomskih in drugih odnosov med poslovnimi enotami. Dobili smo ustavno-pravno potrditev, da je bila smer, ki smo jo v podjetju zastavili že leta 1965 z delno razdelitvijo premoženja in poslovnih odločitev — pravilna. SEPTEMBER — MESEC SEJMOV Vsakoletno prodajno sezono pohištva pričenjamo s sejemskimi nastopi, na katerih prikažemo celotni asortiment naše proizvodnje. Letošnji september je bil rekorden po številu nastopov, pa tudi po njihovem traanju. Že julija in avgusta smo kljub sezoni dopustov mrzlično pripravljali vzorce, ki naj bi na sejmih predstavljali našo dejavnost. Kljub pravočasnim naročilom vzorcev se je tudi tokrat ponovila stara Brestova praksa, saj so bili vzorci izdelani dobesedno zadnjo minuto. Delno opravičilo taki živčni vojni je lahko le natrpanost sejemskih prireditev. Začetek meseca je bil ubijajoč. Sodelovali smo namreč na naslednjih sejemskih prireditvah; sejem v Leipzigu od 2. do 9. septembra, sejem v Plovdivu od 3. do 10. septembra, sejem v Budimpešti od 5. do 15. septembra, velesejem na Dunaju od 5. do 9. septembra in naslednji dan še Zagrebški velesejem, ki je trajal od 6. do 16. septembra. NOVA IZOBRAŽEVALNA SEZONA Na začetku šolskega leta smo odprli nov letnik tehniške šole, v katerega se je vpisalo 29 dijakov. Pouk je stekel normalno in prvič letos je prosta tudi sobota, tako kot na drugih šolah, kar so z zadovoljstvom pozdravili dijaki, pa tudi predavatelji. Tako naša tehniška šola ne bo prenehala z delom, kar bo v korist pod-podjetju, staršem in mladi generaciji, ki išče svoje poti. Že večkrat je bilo poudarjeno, da oddelki tehniške šole omogočajo šolanje mladini iz socialno šibkejših slojev. To trditev potrjuje tudi letošnji vpis: osemnajst dijakov je iz delavskih družin, štirje iz uslužbenskih, trije iz kmečkih in štirje iz upokojenskih. Tudi podjetje je močno zainteresirano, da si pridobi dovolj strokovnega kadra. Sploh je kadrovanje dolgoročno in daje rezultate šele čez deset in več let. Nihče ne more trditi, da bi tedaj potrebovali samo nekvalificirano in priučeno delovno silo. NAŠE MALO MESTO Novost v našem malem mestu! V oktobru bodo pri avtobusni postaji odprli kemično čistilnico. Strošek manj, saj v prihodnje našim občanom ne bo treba nositi oblek na čiščenje celo v Ljubljano. Filmi v oktobru Cenjene obiskovalce posebej opozarjamo, da bo od 1. oktobra dalje začetek popoldanskih predstav ob 16. uri, večernih pa ob 19.30. 1 10. ob 19.30 in 2. 10. ob 16. — ameriški filmski spektakel DESET ZAPOVEDI I. del. 1 10 ob 16. in 2. 10. ob 19.30 — ameriški akcijski film NEVV YORK 1997. 3. 10. ob 19.30— španski erotični film UČENKE. 6. 10. ob 19.30 — italijanska erotična komedija LJUBICA POD PO- STELJO. 7. 10. ob 19.30, 8. 10. ob 19.30 in 9. 10. ob 16. — ameriški filmski spek- takel DESET ZAPOVEDI II. del. 9. 10. ob 19.30 — ameriška kriminalka DAMA V RDEČEM. 10. 10. ob 19.30 — ameriška grozljivka ZVER V ČLOVEKU. 13. 10. ob 19.30 — ameriška drama DAN, KO SO SE VSI SMEJALI. 14. 10. ob 19.30 in 16. 10. ob 19.30 — japonski erotični film KRALJE- STVO ČUTIL. 15. 10. ob 19.30 in 16. 10. ob 16. — nemški vvestern WINNETOU MED JASTREBI. 17. 10. ob 19.30 — ameriška kriminalka ANGEL MAŠČEVANJA. 20. 10. ob 19.30 in 24. 10. ob 19.30 — ameriška komedija EDINI MOŠKI NA SVETU. 22. 10. ob 16. in ob 19.30 — japonski zgodovinski film SHUGONOVI SAMURAJI. 23. 10. ob 16. in ob 19.30 — ameriški pustolovski film VELIKO TVE- GANJE. 27. 10. ob 19.30 — nemška komedija KJE SE BOVA LJUBILA? 29. 10. ob 19.30 — italijanski pustolovski film ŠERIF V DOLINI NILA. 29 10. ob 16. in 31. 10. ob 19.30 — japonski fantastični film SPOROČILO IZ VESOLJA. 30. 10. ob 16. in ob 19.30 — hongkongški akcijski film BOJEVNIKI IZ HRAMA KUNG FU. Športni portreti s športom le še članice košarkarskega kluba. — Tvoji prihodnji kegljaški načrti? S kegljanjem mislim nadaljevati še naprej. To sezono sicer še nisem začela z rednimi treningi, ker so sedaj tudi slabi pogoji na samem kegljišču, ki že nekaj časa ni ustrezno oskrbovano. — Kaj je z Brestovo žensko ekipo? Brestove ženske ekipe ni in je najbrž tudi nekaj časa še ne bo. Kegljanje namreč zahteva precej časa in veliko mero resnosti, če si že v ekipi. Sicer pa so težave s sestavo ženske ekipe že za manjša tekmovanja v okviru de- lovne organizacije. Mislim pa, da za takšno podjetje, kot smo, to ne bi smelo biti vprašanje. Mogoče je za slab odziv na žensko kegljanje krivo tudi vodstvo kluba, ker žensk ne želi ali pa ne zna pridobiti. Prihodnje leto bo v Ljubljani svetovno kegljaško prvenstvo in mislim, da bo takrat najbolj primeren čas, da se vsi v klubu zavzamemo in z ustreznimi nastopi privabimo čimvec žensk v naš klub. Takšna prvenstva v naši republiki so kot nalašč za popularizacijo posameznih športnih panog, tokrat kegljanja. V veliki meri pa bo to odvisno tudi od tega, kaj bo z našim kegljiščem. Pripravil F. Gornik Kaj je (bo) z Brestovim kegljiščem? Bolj ko se bliža jesenska kegljaška sezona, pogosteje je slišat) gornje vprašanje. Ne le med tekmovalci kegljaškega kluba, ampak tudi med ljubitelji kegljanja — rekreativci in drugimi več alt manj stalnimi obiskovalci kegljišča. Naj to vprašanje zastavim0 tudi v našem glasilu. Tokrat vam kot zadnjo v naši rubriki »Športni portreti« predstavljamo ANO URBAS, članico kegljaškega kluba Brest, zaposleno v TOZD PRODAJA — Brest. — Kdaj si se začela ukvarjati s kegljanjem? S kegljanjem sem se začela ukvarjati pred tremi leti; najprej bolj za rekreacijo, potem pa tudi tekmovalno. Pri prvih kegljaških korakih so mi veliko pomagali tekmovalci iz Brestovega kluba s svojimi nasveti in izkušnjami, tako da sem kmalu dosegla nekaj vidnejših rezultatov predvsem v mladinski konkurenci. — Tvoji večji uspehi? Tretje do četrto mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije, četrto mesto na izbirnih nastopih za mladinsko reprezentanco Slovenije, v katero sem se tudi uvrstila, 21. mesto na prvenstvu Jugoslavije za mladinke, 6. mesto na slovenskem prvenstvu v dvojicah ter 4. mesto na prvenstvu Notranjske za članice. Glede na to, da imam pravico nastopati za mladinke še dve leti, upam, da bom ostala še naprej v vrhu slovenskega mladinskega kegljanja, predvsem zato, ker je večina boljših mladink v Sloveniji prenehala nastopati v mladinski konkurenci zaradi starostne omejitve (23 let). — Bila si izbrana tudi za športnico občine Cerknica. Kolikokrat in katerega leta? To je bilo dvakrat, in sicer za leti 1981 in 1982. Vendar bi pripomnila, da ženski šport v naši občini sploh ni razvit, saj se poleg mene tekmovalno ukvarjajo NEKAJ ZGODOVINE Februar 1962. Iniciativni odbor za izgradnjo kegljišča zaprosi ustrezni občinski organ za izdajo gradbenega dovoljenja. April 1964. Otvoritev kegljišča. Poleg udarniškega dela članov kegljaškega kluba so izgradnjo sofinancirali Brest, Gozdno gospodarstvo. Gradišče, Škocjan, Elektro žaga in Jelka. 15. november 1965. Kegljišče ozirom n sredstva kegljaškega kluba Brest brezplačno prenesejo v lastnino LIK Brest. Vrednost 25.000.000 din je enaka dejanski vrednosti stavbe in inventarja (iz pogodbe). Leto 1969. Kegljišče zaprto zaradi pomanjkanja sredstev za vgraditev avtomatov. 4. oktober 1971. Brest sklene najemno pogodbo z zasebnim obrtnikom iz Ljubljane za dobo deset lot. Le-ta vgradi v kegljišče štiri avtomate in poskrbi za ostala osnovna sredstva, ki po poteku pogodbe postanejo Brestova last. načrta o takšni preureditvi p*"0" ste rov. April 1983. Kegljišče forma;a° prevzame Brestova temeljna °v ganizacija Pohištvo Cerknica Ustanovljena je nova komisij11' ki naj pripravi predlog o del0, vanju kegljišča. Avgust 1Q83. Skica za preui'°' ditev kegljišča je končno izdela* na. S TOZD Pohištvo je spreje' dogovor o gradbenih in drugi*1 delih, ki naj se pričnejo s L sep' tembrom "n končajo L novembra letos. Odobrena so finančna sredstva — predračun 1.200.00° dinarjev. September 1983. Pojavljajo s° mnenja, da bi preureditev pr-" stavili na pomlad prihodnjega leta. Kegljišče je seveda še vedno zaprto, njegova usoda Pu prav nič bolj jasna kot prej. IN PRIHODNOST? Ke"Ijaški klub Brest ima 1. oktobra do konca februarja glavno tekmovalno sezono. Ali h moral samo gostovati? Za 10. <•(’ cember letos je predvideno r° KEGLJAŠKE NOVICE Pred dnevi se je v Celju končal prvi del prvenstva posameznikov Slovenije, na katerem so sodelovali tudi štirje člani KK Brest. Najboljši rezultat je od naših igralcev dosegel Tone Založmk, ki se je z rezultatom 1779 kegljev uvrstil na 12. mesto. V naslednjih dveh nastopih, ki bosta na Jesenicah in na Bledu, ima še veliko možnosti, da se uvrsti med 10 najboljših v Sloveniji, ki se bodo pomerili tudi na državnem prvenstvu. Razlika do šestouvrščenega je zelo majhna, tako da ima Založnik zelo lepe možnosti. BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC Ureja uredniški odbor: Vojko HARMEL. Viktor JERIC, Srečo KNAP, Darko LESAR. Božo LEVEC. Matija MIŠIČ. Franc MLA KAR. Danilo MLINAR, Janez OPEKA. Vande SEGA, Marjan ŠIRAJ In Franc TURŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Anton PERČIČ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Kegljišče sameva in čaka ... BLIŽJA PRETEKLOST IN SE DANJOST 4. oktober 1981. Omenjena pogodba se izteče. Še v tem mesecu je organiziran razgovor med predstavniki kegljaškega kluba in delovne organizacije Brest o prihodnji usodi kegljišča. Ostane le pri razgovorih. September 1982. Novi razgovori o kegljišču. Ustanovljena je posebna komisija, ki naj pripravi ustrezen predlog do konca leta. Februar 1983. Pojavi se nova ideja o namembnosti kegljišča — tudi o njegovem gostinskem delu. Naročena je idejna skica publiško tekmovanje rnošK' ekip v Cerknici. Ali ga odpov dati ali ne? Kaj bo z rekreat' nimi kegljači iz vseh dclovfl organizacij v občini, ki se c vso zimo redno ukvarjajo z } kreativnim kegljanjem? Ju)11:,! prihodnjega leta bo v Ljublj0^ svetovno prvenstvo v kegljaiLL Ali bomo tedaj, ko z gotovosti, lahko pričakujemo še več za ^ manja za ta šport, v Cerknici vedno brez kegljišča? Cela vrsta teh in drugih VPx sanj, na katera pa še ni ode vorov... Podatke pripravil: F. Gora'* zapisal B. Leve