Izdala Časopisni zavod »Zasavski tednik« Trbovlje / Urejuje in odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna CZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo. m 8ter. 21 Trbovlje, 18. maja 1957 Leto X. 7" po A vetu IZJAVA TOVARIŠA TITA OB DNEVU ZMAGE Predsednik Tito je dal ob •heuu zmage izjavo, v kateri •e toplo zavzema za trajen mir J sbetu.- Tov. Tito je prepri-*0n' da imamo spričo nenehnega in naraščajočega ogro-šanja obstoja človeštva bolj 5 ne samo da se pridružujejo čedalje odločnejšim zahtevam, da mora to nemudoma prenehati in da je treba Jtujno doseči mednarodno ureditev tega vprašanja, marveč Pfnv tako apelirajo na vse vlade, politične, družbene in Znanstvene organizacije, skrat-ka na vse svetovno javno mne-naj se brez odlašanja mobilizira in organizirano zavzame za nujno prepoved atom--Snih poskusov, za zmanjšanje oborožitve in za ureditev še Neurejenih mednarodnih prometno v po mirni poti. Razplet in zaplet OKROG SUEZA Medtem ko je Anglija že Privolita v uporabo Sueškega Prekopa — razprava v angleškem Spodnjem domu se je že Nevarno zadevala ob ostre skalnate čeri — pa Francija Vztraja na bojkotu. Kaže, du Francije ni poučila niti Pustolovščina lanskega leta, mti čedalje narašča joče neza-douofjstuo francoskih lastnikov ladij. Kdo ve, kam bo Rajala ta nič kaj taktična po-teza Molleta, kajti prej ko *lei bo moral spoznati, da je edina rešitev taka, kot jo je n- Pr. sprejela Anglija, čeprav * nemajhno dozo zagrenjenosti. Ni pa nobenega dvoma, da 3e Francija v tem bojkotu Osumljena, pa čeprav se je ‘uollet odločil na seji vladi Ponovno celoten spor okrog ueza, predložiti Varnostnemu svetu. ZOLI SESTAVLJA NOVO VLADO . Po več ali manj burnih de-otah in razpravljanjih itali-"Uskih strank in zapletenih JNuhinacijah, kakšna naj bo ,°doča italijanska vlada, je čdnjič predsednik republike ronchi zaupal mandat za se-at,o nove vlade ministru za tn atmi proračun Zoliju. Le-naj bi sestavil enostrankar-0 demokristjansko vlado. ENA EKSPLOZIJA H BOMBE rn^ifd dnevi je angleško ob-, da ■ n° ministrstvo sporočilo, ]e bila na osrednjem Paci-u v veliki višini izvršena Ua utomska eksplozija. * v S SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V TRBOVLJAH Nekoliko manj nezgod priprave za dan jvl i ^T^ub Cerklje bo skupno bbrav° letališča poskrbel, da 15- obletnico jugoelovan-no*3 v°Jne8a letalstva dostoj-SnfvProslav'1i. Pio vseh krajiih nie’8a Zasavja prikazujejo 1^.? o 'letalstvu, šolski otroci JO na obii-Rlr n ji in 1 Čeprav tu in tam razprava ni Dua najvoljsa — po našem mnenju bi morali v njej vsaj aeino nakazan delovanje organov družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju — je vendarle prevladovalo osnovno: skrb za potrebe zavarovanca, za zadovoljitev raznih problemov v zdravstveni službi. In takšno je bilo tudi poročilo, ki je bilo tokrat res skrbno pripravljeno, saj vsebuje nemalo ugotovitev, ki bodo kažipot za izboljšanje oziroma ugotovitev mnogih zavarovančevih potreb. . .Razveseljiva ugotovitev poročila je, da se je lani prvič v zadnjih letih zmanjšalo število nesreč pri delu, kar je do nekod tudi uspeh dela osnovnih higiensko-tehničnih komisij pri podružnicah socialnega zavarovanja in podjetjih. Res pa je, da so nezgode pri delu še vedno tista šibka točka, ki nam tako rekoč krade s težavo ustvarjene narodne dohodke in bo torej še v bodoče - to je nakazala tudi razprava — naloga ne zgolj, omenjenih komisij; marveč vsakega zaposlenega — še bolj paziti na svojo osebno varnost in se tako izogniti morebitni nesreči. Pregled o pošiljanju obolelih zavarovancev na klimatsko in ostalo zdravljenje izkazuje sicer visoko števiko, saj je šlo lani nič manj kot 995 upravičencev v razna zdravilišča ln okrevališča. Vse pa kaže, da bo treba odpraviti kričečo dl-skrepanco med posameznimi občinami, saj je šlo na tako zdravljenje iz Hrastnika, ki ima na primer le nekaj sto zavarovancev manj kot Zagorje, komaj 48 upravičencev. Odborniki so v razpravi poudarjali, naj bi zavarovanci odhajali na zdravljenje in okrevanje v pomladnih in jesenskih mesecih, ko so zdravilišča tedaj nezasedena, in ne zgolj poleti. Okrajni zavod za soc. zavarovanje je nudil vsem občinam denarno pomoč za šolske kuhinje. Odborniki pa so opozarjali, da se ta pomoč ni v celoti porabila tako, kot bi bilp treba. Osnovni namen te pomoči jie bil namreč ta, da bi nekoliko spremenili prehrano otrok, saj je znano, da so ponekod otroci potrebni živalskih beljakovin, drugod pa jim spet primanjkujejo vitamini. V nekaterih šolskih kuhinjah pa se je dogajalo celo to, da otroci socialno šibkih staršev niso do-' bili vsakodnevnega obroka, ker niso mogli plačati tistega minimalnega prispevka. V Radečah so spet na primer enostavno prodali precejšnje količine mleka v prahu za mnogo manjšo dejansko vrednost, češ da ga imajo preveč. Pa tudi hrana se v teh kuhinjah ponekod ni kaj dosti menjala ali izboljšala. Zategadelj so bili odborniki mnenja, naj se šolske kuhinje oz. njihova vodstva opozore na te slabosti. Na splošno pa so šolske kuhinje s temi sredstvi dokaj izboljšale hrano. Glede otroških dodatkov, o Katerih so v razpravi tudi precej govorili, so se odborniki zavzemali za življenjsko reše- VREME rn.?°®ovarjajo z letalci, v posa-{ 'mh krajiih 6q priredili ustni °bis itd., itd, y i ho v domu JLA dru/Juical1 akademija, nato pa v abnl večer letalcev. d8iri ^penjenem domu bo na 8fufii L ^orta razstava foto-Ce 1 0 delu ln življenju letao-lar,‘ Aerokluba Cerklje, m od e-ljenev’ hkrati pa bodo razstav-a umetniška dela p-ipari-flrn^V dijakov brežiške si e ln Aerokluba. -a ZA CAS OD 17. DO 26. MAJA V zadnjih dneh tega tedna poslabšanje s pogostimi padavinami. V začetku prihodnjega tedna močna ohladitev s padavinami, ob prvih razjasnitvah nevarnost slane. V naslednjih dneh deloma jasno vreme, vendar s pogostimi In močnimi krajevnimi nevihtami, nevarnost toče. Temperatura se bo postopoma dvignila do poletne vročine. Ob koncu tedna jasno In poletno vroče vreme. vanje tega vprašanja. Okrajnemu zavodu dolgujejo zavarovanci skoro 17 milijonov dinarjev preveč ali neupravičeno prejetih otroških dodatkov. Jasno je> da tega zneska ne bodo mogli vrniti v nekaj mesecih, zato bodo nekateri vračali preveč prejete dodatke tudi po več let. Okrajni zavod bi nujno potreboval posebnega zdravnika, ki bi vsklajeval obsežne naloge zdravstvene službe — še bolj pa potrebuje novo upravno po-stopje. Glede zadnjega vprašanja sodijo, da bo moč še letos začeti s prvimi deli, hkrati pa bodo zgradili tudi šeststano-vanjsko hišo. Izvršilni svet je na zadnjih sejah mnogo razpravljal o stanju zdravstvenih domov in ambulant v posameznih krajih okraja. Tako je že določeno 700.000 din za ureditev rudniške obratne ambulante v Lo-kah-Kisovcu nad Zagorjem. Tako naj bi ta del prebivalstva zagorske občine dobil še letos svojo prepotrebno ambulanto, brž ko bodo na razpolago pro-. stori.. Pa tudi za gradnjo senovške-ga in hrastniškega zdravstvenega doma je zavod določil znatna sredstva, takte da lahko pričakujemo, da bodo v bližnjih letih vse zasavske občine imele potrebne zdravstvene domove. Skupščine sta se udeležila tudi podpredsednik OLO Trbovlje tovariš ViktorxBurkeljc in predsednik sindikata kemičnih delavcev tovariš Franc Plazer. (v) 0 DRUŽBENEM NACETU ZAGORSKE OBČINE Posvetovanje delavske mladine Tovarniški ’ komite LMS v Strojni tovarni jie sprejel pobudo O K LMS, da bi v kratkem sklical širše posvetovanje delavska mladine. Posvetovanja, ki bo kmalu po prazniku mladosti, se bodo udeležili delegati iz vseh podjetij našega okraja kakor tudi predstavniki Ljudske mladine iz večjih podjetij iz Celja, Ljubljane, Kranja, Maribora ‘n drugod. Na posvetovanju delavske mladine bodo obravnavali vse važne probleme v zvezi z borbo Ljudske mladine za večjo proizvodnjo, za znižanje materialnih stroškov Itd. Na posvetovanju bodo (razpravljali tudi o plačilnem sistemu, o strokovni vzgoji mladih delavcev, o klubih mladih proizvajalcev in a drugem. —ne USTANOVILI SO NOVI ORGANIZACIJI LMS V sevniškt občini so zadnje češe ustanovili dve novi organizaciji Ljudske mladine, in sicer v Sevnici n v Zabukovju. Te dni bodo ustanovili mladinsko organizacijo tudi v Mizarski produktivni zadrugi. Občinski komite LMS pa si bo tudi še nadalje prizadeval, da bi ustanovili mladinsko organizacijo povsod tam, kjer so dani potrebni pogoji. —ne PROUČILI BODO PROBLEME VAJENCEV Predsedstvo OSS in OK LMS se bosta še ta mesec sešla in razpravljala o perečih problemih Loterija Rdečega križa Slovenije Glavni odbor Rdečega križa Slovenije prireja v tednu Rdečega križa denarno loterijo, katere tisti dohodek Je namenjen izključno za dograditev obmorskega okrevališča Debeli Rtič pri Kopru. Občinska komisija v Tr bovli j ah je z,a prireditev te loterije zadolžena, da proda 5.500 srečk no 100 din. Prodaja srečk, katerih vrednost, bo dala 24 milijonov, je organizirala po mreži aktivistov RK do osnovnih' organizacij. Ker bo to okrevališče namenjeno zdravstveno ogroženim o.trokom iz vse Slovenije, sodimo, de je sleherni član RK dolžan podpreti to človekoljubno akcijo. V Trbovljah je doslej prodano že nad 4.500 srečk in apeliramo na vse tiste, ki teh srečk še nimajo, da pobite z nakupom. Glavni dobitek bo 500.000 din. Vsak lastnik srečke ima dosti obetov, da zadene kakšen denarni dobiček, vendar mislimo, ne glede na to. da je že humani namen te loterije zadostno priporočilo za slehernega občana, da podpre to lepo akcijo. Iz tehničnih razlogov Je žrebanje preloženo na nedeljo. 19 maja t. 1. Občinska komisija RK Trbovlje vajencev. Na tem nadvse koristnem posvetovanju bodo skušali rafcčlenditi tudi ne tako redne primere, ko mojstri izkoriščajo vajence. Pogovorili se bodo tud' o tem, kaj bi bilo treba še storiti, da bi take in podobne pojave odpravili. —ne SEMINAR ZA NOVE ČLANE ZVEZE KOMUNISTOV V brežiški občini bodo v kratkem organizirali dva seminarja aa člane Zveze komunistov, ki so jih v zadnjih mesecih sprejeli v Zvezo. Na obeh seminarjih bodo predavanja v osnovah marksizma, o statutu ZKJ, o vlogi ZKJ v novih družbenih odnosih, o liku članov ZK itd. Občinski komite ZK je že določil predavatelje, ki bodo te dni dobili potrebna navodila in teze. —ne Ko so zagorski volivci na nedavnih zborih volivcev razpravljal; o letošnjem družbenem načrtu, so marsikje morali ugotavljati, da je od industrijske proizvodnje tudi letos odvisen napredek komunalnega sistema. Bajti: industrija je najmočnejša gospodarska panoga v zagorski občini, saj je lani ustvarila kar 92 odstotkov družbenega proizvoda in približno tolikšen delež ji pripada ‘tudi letos. Povsem razumljivo, da niti v zagorska občin; kmetijstvo ni doseglo predvidenih rezultatov. Zal, vse tako kaže, da tudi letos ne bo nič bolje, saj je moč že sedaj na začetku leta ugotoviti velikansko škodo po pozebi in slani. Ni dvoma, da bo zaradi teh posledic znatno zmanjšan odkup, upravičena pa je tudi bojazen, da bodo nekateri kmetijski pridelki znatno dražji kot lami. Sicer pa: kakršne koli prognoze so za sedaj še prezgodnje. Naloge industrijskih podjetij so letos znatno večje, čeprav so nekatera podjetja planirala znatno znanj narodnega dohodka. Predvsem je važno napeti vse sile za povečanje produktivnosti in proizvodnosti dela. To pa velja tudi za uslužnostna in ostala pod- jetja. Tako na primer Zagorje nujno potrebuje trgovino za železnino in eno za gradbene izdelke, ostala trgovska mreža Pa bo morala še bolj približati svoje poslovanje potrošnikom. V osnutku družbenega načrta je rečeno, da je promet v gostinstvu lani proti letu 1955 nazadoval, predvsem zaradi slabe kvalitete pijač dn nekulturne postrežbe. Zategadelj j« letos edina naloga vseh gostinskih podjetij oirganieacčjeka im komercialna ureditev njihovega poslovanja. Čeprav, denimo, za kakršne koli večje adaptacije ni sredstev, bo vendarle moč s povečano kulturno postrežbo in boljšo kvaliteto i pijač i jedil zadevo! iiltd potrošnika. Letos bodo verjetno uredili tudi nekatere planinske nosto-janke v okolici Zagorja. To bo še bolj pripomoglo k razvoju turizma, im če ' pridenemo še dokončanje del na Izlakah, kjer, bo resnično, vsaj tako je videti, turizem zaživel mnogo bolj, kot druga leta, lahko pribijemo, da ima od letos dalje Zagorje malone idealne možnosti za okrepitev turističnega prometa. V obrti je razveseljivo to, da so mnoge v začetku majhne in dokaj slabo organizirane de- lavnice že začele preraščati v močna in dobro organizirana podjetja. T0 pomeni nadaljevati utrjevanje teh podjetij, da bodo kos vsem svojim nalogam za zadovoljitev potrošnikov. O stanovanjih na tem mestu ne bd govorili. Res je, da bo letos precej zasebnih hišic docela dograjenih in da bo tudi rudnik zidal dve stanovanjski hiši. Torej bo spet delno omiljena stanovanjska kriza. Čeprav ni še dokončno znano, kolikšna bodo proračunska sredstva občine Zagorje, so se volivci na zborih volivcev podrobneje seznanili z razdeljevanjem sredstev, ki so zelo smtetrro razdeljen3 aa n = inn-trebnejše. (v.) Za pomoč pri preureditvi doma Zadružni dom v Šoštanju Je po. treben temeljitega popravila, vendar boštanjska društva nimajo za to sredstev. Zaradi tega so se obrnila na vsa sevniška podjetja s prošnjo, da bi prispevala skromna sredstva za dokončno ureditev doma. Šoštanjčani upajo, da njihova prošnja ne bo naletela na gluha ušesa sevniških delovnih kolektivov, ki jim mora biti na tem, da se kulturnoprosvetna in teles-novzgojna dejavnost uspešno razvija tudi v okolici, ne pa samo v središču občine. -nc 0B I5-LETNICI JVL Moja prva naloga Na cerkljanskem letališču lahko na prste preštejemo pilote, ki so bili že med vojno to, kar so danes, ko so bombardirali nemške postojanke na sremski fronti. Večina »starih« letalcev je danes v civilu in se le kdaj pa kdaj spominjajo svojih uspehov v vojni. Ivan Krček, doma Iz Varaždina, je eden izmed »starih*, kakor ga imenujejo na letališču. Leta 1945 je bil v letalski enoti Bački Brestovac. Nekega večera v mesecu aprilu je sedelo več pilotov v rovu za letala, ki je bil skrbno zamaskiran. Pogovor je nanesel na sremsko fronto. Ko so ugibali, koliko dni bo voj na še trajala, je vstopil komandir eska-drile in pozval Krčka, da pripravi vse potrebno za polet. »Tistega dne ne bom nikoli pozabil,* pripoveduje. »Osem nas TIK PRED POLETOM Vsako dopoldne ga je videti, kako hiti proti svojemu letalu, da opravi svoj »zadatak*. Krepkega fanta, zarjavele polti in kar strogega obraza ni takt lahko pripraviti do pripovedovanja. To, kar je bilo med vojno, se m,u zdi, da ni več tako važno, da bi bilo vredno o tem govoriti, četudi se spominja še danes vsake podrobnosti, kot bi bilo včeraj. za polet. Pove- je bilo izbranih Ijeval nam je ruski oficir. Do zob oboroženi in otovorjeni z bombami smo poleteli nad Nijemce, Županjo, Andrijevac in Vrpolje. Leteli smo z normalno hitrostjo potniških letal. Po pravici povedano, nisem videl prav ničesar pod seboj, čeprav je bilo to ob belem dnevu. Pa tudi noge so mi neusmiljeno drhtele, tako da sem moral zbrati vse svoje sile in pritisniti na plin. To je bil moj prvi borbeni polet. Eden izmed naših je stalno zaostajal, in pozneje sem izvedel, da je pozabil potegniti v trup letala kolesa. Sele malo pred ciljem, ko smo se postavili v vrsto, je povlekel kolesa. Najbrž je bil prav tako razburjen kot jaz. Ce bi pravočasno ne povlekel koles, bi bilo lahko usodno zanj. Ta napad je bil zame doživetje. Letalske borbe si prej tako rekoč nisem mogel točno predstavljati. Komanda je bila dana da odmečemo bombe na istem mestu kot naš poveljnik. In res Nekajkrat smo obkrožili omenjene kraje in linijo fronte ter odvrgli bombe vsi na eno mesto Protiletalska artilerija je streljala vsa divja na nas. Na srečo pa smo odnesli zdravo kožo, le komandir je imel dvakrat prestreljeno krilo. Ze smo se spet zna-žli skupaj, da se vrnemo v našo bazo. Med potjo pa smo naleteli na sovražno, 500 do 600 metrov dolgo kolono. Bomb nismo imeli več, pač pa nam je ostala še mu-nietja. V krogih smo obletavali kolono nekajkrat in žgali z mitraljezom po nje) vse dotlej, dokler nam ni pošel zadnji naboj.* Tako je pripovedoval tov. Ivan Krček, ki je še vedno aktiven letalec na letališču v Cerkljah. V sivem pajacu, s trdno privezanim padalom in z belo čelado na glavi je po pripovedovanju odhitel v svoje letalo. Koliko ur je od takrat prebil še v zraku? Pozneje je imel še težje naloge kol tedaj, toda to je bila njegova prva ir. ostala mu bo vedno v spominu. -a r Stran 2 =—-------- Izguba v zagorski restavraciji je naposled pojasnjena SLABEMU IN NEODGOVORNEMU POSLOVANJU JE SLEDILA LIKVIDACIJA — ODGOVORNOST ZA TO NOSI V VELIKI MERI BIVŠI UPRAVNIK TRŽNA INŠPEKCIJA JE UGOTOVILA STVARI, KI GA MOČNO OBREMENJUJEJO — ZADNJO BESEDO BO IMELO SODISCB O tegulbi v Rudniški restavraciji v Zagorju je bilo veliko ugibanja med zagorskimi delovnimi ljudmi, Le-ti go ie dolgo slutili, da v tem gostišču ni nekaj v redu. Prikrite nepravilnosti go ge namreč zrcalile tudi v poslovanju gostišča, kar so občutili predvsem zagorski delovni ljudje. Razne at v ari v gostiiču in ie kar preveč domače poslovanje je ie dolgo oznanjalo bliinji brodolom. Ta je naposled prišel in imenuje se — likvidacija. Ostale so ie samo razbitine, ki jih predstavlja pol milijonska izguba in sporne terjatve v višini enega milijona. To je ostalo od podjetja, ki je še nedavno nosilo ime »Rudniška restavracija«. Člani delovnega kolektiva in upravnik ao sicer •rečno prestali polom, toda kmalu bodo morali pojasniti okol-nosti, kako. je prišlo do tega. Upravnik bo to bržčas težko Storil, ne da bi priznal tudi svojo krivdo... »IMELI SMO DOVOLJ DENARJA ...« Po Izjavi bivšegs upravnika Stefana Logarja Je restavracija imela še pred leti kar precej denarja. Toliko ga Je bilo — ali pa so si samo domilljeii — da so ga lahko odstopili drugim. Tako je S. L. dovolil, da «1 Je gostišče nekega društva kupilo ves potreben Inventar; plačala ga je seveda restavracija, ne da bi za to vedel delovni kolektiv, ki je nasploh Imel zelo malo pravic odločanja. Upravnik Je vsako malo glasnejšo besedo utišal z besedami: »Brigaj se zase! Kaj se vtikgi v stvari, ki jih ne poznaš in tl niso nič mar? . ..« To je zaleglo. Upravnik je uspel ustvariti vzdušje, ki mu Je dajalo neomejeno oblast. Delat je po svoji glavi, na mišljenje drugih se pa ni dosti oziral... vse je Slo iz dnevnega IZKUPIČKA... Upravnik J® večkrat potov«!. Ko se je vrnil, se mu ni zdelo potrebno, da bi predložil obračun potnih stroškov, ampak si je kar sam izplačal toliko, kolikor je mislil, da mu približno gre ... Na podoben način *1 je izplačal tudi letni dopust, čeprav delovni kolektiv o tem ni odločil. V lanskem letu 'eo člani delovnega kolektiva dobivali samo 60-od stolno plače. Upravnik sl je tudi tu znal pomagati; iz dnevnega izkupička si je Izplačal -razliko za vseh devet mesecev. Delovni ko-lektiv za ta »podvig« svojega upravnika ni vedel, kajti po njegov; izjavi bi ga bilo »sram«, da bi člani delovnega kolektiva vedeli, da ng more preživljati svoj« družina e eO-odstoitno plačo... KANJ JE BILO BREZPLAČNO ... »Kot upravnik podjetja Rudniška restavracija sem moral biti v službi ves dan pa tudi ponoči. Razumljivo, da največkrat nisem imel denarja za vsakodnevne potrebe, zato sem bil tako rekoč prisiljen zahtevati od natakaric, da so mi dajale brezplačno predvsem cigarete, pivo ali pa malico, ne da bi vse to plačal. Natakaricam sem seveda vse to zvečer, ko •mo delali obračune, odpisal, tako da niso imele primanjkljaja, vedel sem, da to ni prgv in da gre vse to na račun podjetja . . . Priznavam, da so dosegli taki izdatki za stvari, ki sem jih porabil zase ali pa sem Jih odobril drugim, dnevno tudi od soo do 700 dinarjev .,.« Tako pravi upravnik sam o sebi, neka natakarica pa Je o njem izjavile: »Od mene je zahteval, da mu Izdam cigarete, pivo in podobno. Večkrat pa je poslal k meni tudi svojo ženo, ki. sem Ji dala vino za dom. Za vse to blago, ki sera ga morala dajati njemu in njegovi ženi, me je upravnik pri vsakodnevnem obračunu razbremenil, tako da nisem utrpela nobene škode, toda nekje se je moralo to poznati ... Na nepravilnosti sem opozorila upravnika in mu tudi povedala, da gre vse to na račun naših minimalnih plač. On pa mi je v odgovor dejal, da naj molčim ali pa lahko zapustim delo prt njem..,« PRI DESETIH LITRIH DVA LITRA VIŠKA... Ob neki priložnosti je dejal natakarici, da lahko pri prodaji desetih litrov pelinkovca ustvari dva 'litra viška. Ko ga je ona zavrnila, češ da ne bo goljufala,'ji je dejal, da t'aZY5aa» ljive ugotovitve ne znalo raZ „ 2l ti. Saj je v hribih zapadlo P° ^ centimetrov in še več snega’ z. Je bil drugi dan popolnoma zn?le, njen, a trta pri tem ni P0ZY,gte da je pozeblo le do Kaže, višine, do koder Je segala v tlčnl noči megla. To Je kaj nZ u. vadno, ker megla običajno v" «# je rastline pred slano. Ker Pa j« JC »OOUIHC t-M »TU »lanu. rvc* r j p bila tokrat prvh pozeba — sa>rel-toplomer kazal —4 stopinje l # zija — Je verjetno megla s *v vlago zmrzovanje le povečala^ ZAGORJE - o* Posvet o telesni kulturi. ", f činski odbor SZDL Zagorje J' t, mali dvorani TVD »Partizana« -i gantziral posvet o telesni kul j, v Zagorju, ki ga je vodil Pr, «*» nik občinskega odbora SZDL (a gorje, tov. Bogomil Gostiša. * „0-posvet se bomo podrobneje v vrnili v prihodnil številki. ,af-Košarka. — Prvenstveno ko» 'e karsko tekmo II. republiške 'j,, je moštvo »Proletarca« zadnjo boto izgubilo na Igrišču P°° roti klnovim gradom v Ljubljani P »Olimpiji« s 16 koši razlike. (nl) POPRAVEK V članku »Pet let DPD *‘S' a bode« na Dobrni«, ki smo » priobčili na strani 4 v 20. vtiki »Zasavskega tednika« H. maja 1.1., se nam je dila neljuba pomota. ***■ 1* sred'1,, denarno priznanje svet® Dttld t <4 Kllltuni *»■ r- . pri občini Trbovlje In go sveta »Svobod« ln Pr°s ^ nih društev okraja Trbovlje^, dobilo DPD »Svoboda« na ^ hml, ne pa posamezni za$ « člani tega društva, kakor s navedenem članku napis® • UrednlStv' OBETA SE NAM VELIKO DEŽJA Na najvišjem nadstropju zgradbe v ulici Miloša Velikega v Beogradu ima svoje' prostore Zvezni hidro-metereološki zavod, ki daje vsak dan prognoze o vremenu za vso Jugoslavijo. Tu dela v neki mali sobi, prenatrpani z grafikoni In poročili profesor Ante Obuljen, človek, katerega napovedi vsak dan zasledujemo, ga cesto poslušamo, kdaj pa kdaj pohvalimo, včasih pa tudi pobijemo. Za nedavne ohladitve v severozahodnih delih države meni, da imajo kratkotrajni značaj in da se slabše ali močneje opažajo vsakih 10 do 14 let. Ta Pojav je namreč odvisen od sončne aktivnosti, ki je favno letos najmočnejša. Obilen dež, ki je padel v tem času, je bil v spodnjih krajih zelo velike koristi za žitarice, ki prav v tem času že klasijo. Vsi ozimni posevki kažejo zelo dobro. Pšenica je v Vojvodini porasla za povprečno 50 centimetrov. Po mišljenju profesorja Obuljena bosta Imela ves maj in junij mnogo dežja. Pa tudi v ostalem času bo po njegovih besedah dober razpored padavin v celotnem žitorodnem področju, kar bo vsekakor koristilo poljedelstvu, še posebno pa koruzi. Razen v Vojvodini bo imela po teh napovedih največ dežja še Posavina, Slavonija in severno Pomoravlje, najmanj P» srednje in južno Primorje. Za Bosno in Hercegovino je težko dati popolno »kupno napoved, ker je to edina naša republika, ki ima vse klime Jugoslavije. Tako n. pr. pričakuje, da bo v Hercegovini suša, medtem ko bo zelo verjetno v Bosenski Krajini izredno mnogo dežja. Z eno besedo: prof. Obuljen pričakuje dobro in rodno poletje z mnogo dežja In malo lepega vremena. Napoveduje tudi, da bo jesen deževna, zelo de-ievna. Lepo vreme pa lahko pričakujemo v vsej državi v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Takrat bo v Primorju najlepši čas za preživljanje letnega dopusta. (S. S.) Strelski šport v Brežicah in okolici V Brežicah se strelski šport zadnje dasg zelo dobro razvija. V nedeljo, 5. t. m. so tekmovali člani. Sodelovale so petčlanske ekip® strelskih družin občine Brežice. Ekipno »mo zmagali Artičani s 624 točkami od 750 možnih. Brežiška ekipa je s 609 točkami zasedla drugo mesto.. Od ^posameznikov j6 bil najboljši tov. Salmič it Brežic s 140 točkam; od 150 možnih, drugi je bil tov. Zupančič iz Antič (135 točk)-, tretji pa tov. Molan iz Artič (135 točk). Tudi četrto in peto mesto so DOBRODELNA PRIREDITEV RDEČEGA KRIŽA TRBOVUE-CENTER RADIO v tem tednu NEDELJA, 19. MAJA 7.00 z domačo pesmijo v eselo nedeljsko jutro; 8.30 Otro-tPA. Predstava — A. P. Čehov: jvaštanka (prva izvedba); 9.36 Pl-spored slovenskih narodnih P**nu in napčvov; 9.45 Se pomni-,'• tovariši — Mile Pavlin: Letalo 8a,nl vrnllol 10.15 Kar radi poslu-,,*••• (pisan glasbeni spored); •i.oo Pogovor s poslušalci; 13.30 Pašo vas; 16.00 Med našimi le-)?1Cl (reportaža); 16.30 Glasbeni "lozaik; 17.30 Radijska igra — "*oul Ploquin: Odšel brez nasio-(Ponovitev); 18.35 Melodije za “Obro voljo; 20.00 Malo od tu in odda' ^ lara lZahavna glasbena PONEDELJEK, 20. MAJA Radijska šola za srednjo Jbpn10 _ Aca Baibovlč: Napad > Drvar; 11.35 Pesmi z Gorenj-**8a kota; 13.35 Novosti iz nače-I* arhiva zabavne glasbe; 14.05 “Oljska šola za višjo stopnjo: S Piloti našega vojnega letalstva; „■8? Utrinki iz literature — Hein- ui ?.mi: in nič več ni rekel; - V svetu opernih melodij; t7'10 Iz naših kolektivov; 17.30 Za-..avba glasba na tekočem traku; r"0° Kulturni pregled; 18.15 Spo-vf" slovenskih narodnih; 18.40 Jj^adtnska oddaja; 19.30 Radijski TOREK. 21. MAJA «.,,•80 Igrajo mali zabavni ansam-,‘v 10.10 Od melodije do melodi-p,’ U.15' Za dom in žene; 12.00 isana vrsta slovenskih narodnih rrjmii 13.15 V zabavnem tbnh; t1,2® Zanimivosti iz znanosti in jonnike; 17,10 Zabavna in plesna |‘«sba na tekočem traku; 17.00 “Portni tednik;; 18.30 Iz zakladnt-j* slovenskih samospevov; 18.50 , Mače aktualnosti; 20.30 Radijih? lgra — Mollere: Namišljeni Ornik; Ji.30 Igrajo veliki zabavni rit estri: 22.15 Iz slovenske komor-8e glasbe, • . SREDA, 22, MAJA j.U'00 S pesmijo po svetu; 1240 ,,“bil z juga; 13.15 Note plešejo; mo Utrinki iz literature — Dra-l°>lav Grbič: Dve črtici; 16.00 o-oncert Po željah; 17.10 Sestanek .“Petih; 18.00 Zunanje-politlčnl j) i J ton; 18.45 Radijska univerza — Sna80 Spendal: O našem pravo- j£dju; Huiturn?era V1 deJanJUi 20.00 Giacomo 8 a v n: ,.. ■ --.«.•* ■• - * ■ •• • — 22, j ' funt: »Karneval v Teksasu«; "farna- ' J*1?:'3 an,er. Ulm., vojna ne glasbe; 14.20 Pionirski kotiček; 15.40 Utrinki iz literature — Rok Arih: Poročilo o podmornici v gorah (odlomek); 18.00 Družinski pogovori; 18.15 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 24. MAJA 11.00 Za dom in žene; 11.10 Dopoldanski operni spored; 12.00 Poje kvartet Harijski bratje, vmes igrajo Veseli godci; 13.15 Melodije in ritmi; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami ...; 15.40 Utrinki iz literature: Vseh živih dan (Pred dnevom mladosti); 17.10 Športniki, pozori 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Radijska univerza — Nada Pipan: O gojenju živega tkiva Izven organizma; 18.45 Tedenski zunanje-politlčni pregled: 20.00 Na večer pred rojstnim dnem predsednika republike Josipa Broza-TIta (posebna oddaja), SOBOTA, 25, MAJA 8.05 Pesmi borbe in dela; 8.25 Zabavna matineja; 9.30 Lepe pesmi — znani napevi; 10.10 Revija zabavnih ansamblov in solistov; li.oo »Otroci Titu« (prvi nastop otroškega pevskega zbora Radia Ljubljana pod vodstvom Janeza Kuharja); 11,15 Oddaja za otroke: Tito med svojimi pionirji; 12.40 V tempu tanga; 13.15 Planinski Instrumentalni kvintet igra skladbe Miloša Kosca; 13.30 Od arije do arije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 Prenos sprejema Titove štafete v Beogradu; 17.10* Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17,30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Okno v svet; 18.15 Pojeta ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja in pevsko društvo »Slavček« iz Trbo. velj pod vodstvom Jožeta Skri-narja; 20.00 Posebna zabavna oddaja Jugoslovanske radlofuzije ob dnevu mladosti. Osnovna organizacija RK Trbovij/e-Ceniter je priredila v počastitev tedna Rdečega križa kulturno akademijo s pisanim sporedom, Na njej so sodelovali: cictibainl - pevci, osnovna šole Trbovlje-Vode, gimnazija, • gospodinjska šola, rudarska industrijska šola, TVD »Partizan« glasbena šola in mladinska godba na pihala »Svobode« v Trbovljah IX. Vsem sodelavcem, prav posebno 1 pa gospodarskemu odboru Delavskega doma v Trbovljah, se najtopleje zahvaljujemo za naklonjenost, s katero so nam pripomogli do uspeha Blkademiije. (Njtetn čisti dobiček smo porabili za nakup srečk Rdečega križa in hkrati podprli akcijo denarne Loterije, kj bo 19, t . I. In kaitere čisti dobiček je namenjen — kalkor poročamo na drugem mestu MALI OGLASI 16, t. m. aem Izgubila ročno uro (na hrbtni strani Je gravirano: Rudnik Trbovlje-Hrastnlk za 40 let dela), na poti od Finomehani-ke do Bovškega. — Naslov v upravi našega lista. Izjavljam, da ne prodajam svoje lastne hiše, temveč dajem le iz prijaznosti pojasnila zaradi prodaje dveh stanovanjskih poslopij v Globušah. — Jerica Filač, Prvovrstni hruškovec, jabolčnik ln sadni kis se dobi v popoldanskih urah pri Goropevlku, Klek štev. K, PREKLIC Preklicujem besede, katere sem v pijanosti nepravilno pojmoval ln govoril proti Antonu Vengustu. — Anton Vtrt. star,, Trbovlje, Trg Svobode 34. dograditvi mladinskega obmorskega okrevališča Debeli Rtič pri Kopru Odbor zrasedli Artičani, ki so sploh dobri strelci, čeprav je njihova strelska družina še zelo mlada. V nedeljo, 12. t. m., je bilo v Brežicah tekmovanje pionirjev z zračno puško. Tudi na tem tekmovanju je zmagala ekipa iz Artič. Prvo mesto je zasedel Artičan Pavel MioJan s 86 točkami od 100 možnih. Tudi drugo, tretje, peto in šesto mesto je pripadlo Artičanom, četrto pa j« dosegla pionirka iz Škofič. Clami občinskega strelskega odbora iz Brežic in vsi ljubitelji strelskega športa pionirjem čestitajo in jim želijo, da bi se tudi v šolskem delu tako dobro Izkazali, Tega dne je btio v Brežicah nadalje izbirno tekmovanje z vojaško puško za obveznike predvojaške vzgoje. Prvo mesto je zasedel mladinec Jože Molan iz .Artič s 120 točkami od 150 možnih, drugo mesto Franc Kinagl iz Breži c (103 it očke), tretje mesto pa Ivan Mlakar iz Artič (97 točk). Povsod je opaziti, da so Artičani zastedli prva mesta. IS tem so dokazali, da se je arti-ška strelska družina pravilno lotila vzgoje strelskega kadra, ki bo tudi s puško znal braniti svojo domovino, če bo kdaj nctrebno. Puccini: Ju; 21.00 razgledi, , Četrtek, 23, maja “05 Zadovoljni Kranjci so med 8.30 Drobne orkestralne Maclbe; 9.20 Glasbeni rendez-vouj hiZ|lanl ansambli in solisti); lin! S1*vnl pevci — slavne arije: c,v° Pesmi za naše male; 11.05 Ci-j,‘°*nom — dober dan! (Smiljan j> Ufien: Gams Kratkorepec); U.3o 2 tnentični intermezzo — Ivan «alč; Romantična uvertura; 12.00 v°l>Bk zabavnih popevk; 12.40 V „.čka godba igra; 13 15 Klavir Ulmu igra Mojmir Sepe; 13.30 Puiarne melodije iz orkestral- Kinematografi *5lno »SVOBODA - ZASAVJE« »V"vU»t 17—18. maja amer. Html shi J13 nevesta«; 19.—20. maja ru-Ai barvni »im: »Enalnštlrldesetl«. 191« '*v® vsak dan ob 17, ln l5'uri v ** mladino ob hn^m0. »DELAVSKI DOM« v Trka 11,11 ho predvajal do ponedelj-N- .a™er, barvni bllm: »Marty«. Utu. nli t»den od torka do če-itn. *mer. film: »Na razpotju«, ho i2.° .‘SVOBODA — Trbovlje II« na sporedu do ponedeljka hle, $kl barvni film: »San Anto- 18^1?.® »DOBRNA« — Trbovlje: »811,1!: faja ruski barvni »im: bole. . et prvi«; od 23. do 27. maja s» |”r,kl barvni filmi »Pripetilo v,„ ha cesti«. to n® »TRIGLAV« - Zagorje: ln,,;0 maja ob 8. In 8. url ve,„V K|a«henl film: »Bell Jorgo-»Sien. 8?' «•" 23. maja Ital. »Im: Rin deklica Iz Sorenta«, >» J10 »SVOBODA« — Klsovjset 0 >». meja amer, barvni za- it i,:':- “Bojišče«. Ulit; ® »SVOBODA II« — Hrast-*tra"n. '« tl" 20• majat »Vzhodna Chon.L22- do 23. maja: »Friderlck KI *n“- la n!!L,*,s„EVNICA«: 18. do 19. ma-«fce,.,k* barvni film: »Kamnito •N» L.25,- do 28. maja Ital. »lmt Kln® tr*nl meča«. barvni “»ItEZirr.«: 18. maja amer, >9. n,‘| »lin: »Človek Iz Alama«; Jfk*s.;r amer. barvni filmi »Žene to. u,,13* ob 16. tn 18. url. Ob h)«n b* amer. barvni film: »Pl*-harv r.beldne«; 20. maja' amer. 17. n',, um: »Plamen opoldne«, ob JVait,, ba Jug. film: »Čeveljčki na »lih: .k 22- maja oh 2(1 url Jug. 2|). u.| aveljčkl na asfaltu« In ob Jsefllie sov,- barvni film: »Vesele *}■ itiai,v°laka Brovnlka«; 24. In *k*čev- amer. barvni tlim: »Sa-Kia an«. *?, ‘BRESTANICA.: 18. do «.,setin! ru,kl barvni film: »Štiri-“••h: X'*! 22 ln »• maja angl. *L«č ljubezni«. REŠITEV PRVOMAJSKIH NAGRADNIH UGANK Pravilne rešitve nagradnih ugank, ki smo jih prinesli v prvomajski številki »Zasavskega tednika« na 7. strani, se glase: 1. dopolnjevalka: hruške, piti, lase pomoč, plati, jokati, — 2, prvi magični kvadrat: stol, topi, opij, lije; drugi magični kvadrat: pero, Egon, roka, onaj. — 3. uganka »za bistre glave«: prvi je streljal v šipo izložbenega okna CENCEK (ker so šle razpoke Albertovega in Brankovega strela samo do razpok, ki jih je napravil v šipi Cencelt). — 4. tri nagradne uganke: prva: goba; druga: čebela; tretja: kokoš. 2reb je prisodil knjižno nagrado sledečim pionirjem ln pionirkam: 1. Marjanci PODGORŠEK, učenki 2. raz. nižje gtmn., pošta Globoko pri Brežicah; 2. Alojzu KRANJČEVIČU, učencu II. b raz. nižje gimn., pošta Leskovec pri Krškem; 3. Karlu KAVŠKU, učencu 1, b raz. nižje gimn., pošta Radeče pri Zidanem mostu; 4. Jakobu KRALJU, učencu 1. b raz, nižje gimn., Dijaški dom, pošta Krško; 5. Milki SKLANDER, učenki 5. raz. osn. šole, pošta Zidani most 32; 6. Franciju CENCLJU, učencu II. d raz. nižje gimnazije, pošta Zagorje ob Savi; 7. Jožetu KEBRU, učencu 7. raz. osn. šole, pošta Šentjanž na Dolenjskem; 8. Ivanu FOPLAZU, učencu 6. raz. osn. šole. Razbor, pošta Loka pri Zid. mostu; 9. Jožetu PLEVNIKU, učencu 2. raz. osn, šole, pošta Globoko pri Brežicah; 10. Alojzu JESIHU, učencu 4. a raz, osn. šole, Trbovlje-Vode; 11. Poidi KOVAČEVI, učenki 2. c raz. nižje gimn., pošta Hrastnik, Zasavje št. 9; 12. Matildi KRALJEVI, učenki 4. raz. osn, šole, pošta Raka; 13. Idi JERMANOVI, učenki 3. d razr. osn. šole, Trbovlje II, Gabrsko št, 4. Izžrebanca iz Trbovelj naj prideta po knjižno nagrado v naše uredništvo, vsem ostalim Izžrebancem pa bomo poslali knjižno nagrado po pošti. Ostalim rešiteljem naših prvomajskih ugank, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslane- rešitve in pozdrave prisrčna hvala. , UREDNIŠTVO. Rešitev prvomajske nagradne križanke Vodoravno: L vogal; 2. votek; 11. rjavec; 13. topola; 14. en; 15. Lvov; 17. sila; 18. er; 19. kokoš; 21. Norman; 24. toga; 26. Aca; 27. Kaldejec; 29. vat; 30. aren; 32. tele; 33. Iran; 35. ivje; 37. C(ajkovski) I(ljič); 38. ogel; 39. cunja; 41, vrat; 42. Ikar; 43. tiari; 44. omak; 45. s(svoje) r(očno); 48. leno; 48. klas; 49. olup; 51. tara; 53. pri; 54. trdolasa; 57. Ero: 59. »uha; 61. Ernest; 62. klat; 63. I(van) P(otočnik); 64. ruta; 66. tona; 68. bo; 69. copata; 71. podpred; 73. anoda; 74. norci. Po odločitvi žreba dobe razpisane nagrade za rešitev naše prvomajske križanke, priobčene v »Zasavskem tedniku« štev. 18/19, sledeči tovariši ln tovarišice: L NAGRADO v znesku 1000 din prejme SILVA JESENŠEK, pošta Senovo 169 pri Brestanici; 2—6. NAGRADO po 500 din prejmejo: ANICA HABE, rudnik, pošta Senovo, ZINKA ŽIVlC, Dedja vas 18, pošta Pišece pri Brežicah, STANKO LOGAR, Ljubljana, Ob železnici 14, HILDA SERGAN, pošta Senovo 134 in ANGELCA KOZINA, Trbovlje, Ulica 1. junija: 7—10. NAGRADO (knjižno darilo) pa dobe: HINKO LEBINGER, Lilija, Levstikova 4. MILKO RAK, učitelj. Trbovlje, Trg Svobode 2. GIZELA HRIBAR, Trbovlje, Trg Revolucije 30 In VIDA VIRT, Trbovl.ie, Trg Svobode 27. Izžrebance Iz Trbovelj prosimo, da pridejo po nagrado v uredništvo našega lista, ostalim izžrebancem pa bomo nagrado poslali po pošti UREDNIŠTVO •••«»••» ••««•»••• ••••»••§• »•»•••••• Kaj moramo vedeti o zaščitnem cepljenju otrok proti kozam in davici! Zelo važen dogodek v družini je vsekakor cepljenje naših otrok proti davici in kozam. Cepljenje ima na sebi nekaj eprivnostnega. lepega, morda bo kdo^ tudi rekel nekaj brutalnega, a vseeno za družino nekaj prazničnega. Vedno slišimo polno vprašanj in nejasnih pogovorov, kot na primer: ali naj dam otroka depiti a'i ne? AH ne bo bolelo? Ali -bo kaj pomagalo? Kaj, ko ga ne bi dali. cepiti in podobno. Na vsa ta vprašanja lahko zdravniki odgovorimo, da naši ljudje vse premalo vedo o bistvu cepljenja in o koristi, ki jo dosežemo s cepljenjem. Danes vemo, da odkar obstaja uredba o obveznem cepljenju prot davici in kozam, da se je znižalo število obolenj in smrtnih primerov na več kot tri četrtine. S cepljenjem na preprost in nenevaren način napravimo otroka odpornega proti navedenim boleznim. V nekaj tednih se stvori v cepljenem otroku učinkovita obramba proti bolezni, za katero je bil cepljen. Cepimo proti davici dvakrat, v presledku štirih tednov. Proti kozam cepimo na desni nadlaket ob rami. Po cepljenju pustimo, da se koža posuši in da se »koze primejo«. Na cepljenem mestu koža nato nekoliko pordi in oteče, peti dan se napravi moten mehurček, tretji teden pa krasta odpade. Pri cepljenju koz moramo biti previdni, da ritmik koz ne prenese na obolela mesta kože, oči, spolovil Itd. Otrok nai im* pri cepljenju čisto, oprano in zlikano srajčko. Od 6. dne po cepljenju ga ne smemo kopati. KATERIH OTROK NE BOMO CEPILI? Od cepljenja bodo oproščeni otroci, ki so akutno bolni, močno oslabeli, slabokrvni In huje rahitični — dalje otroci, ki bolehajo za božjastjo. naduho, očesnimi boleznimi, vnetjem ledvic, srednjega ušesa in očesnih veznic. KATERE OTROKE BOMO CEPILI? Cepljeni bodo vsi otroci (2 injekciji), rojeni preteklo leto, dalje otroci v drugem letu starosti ki prvo leto še niso bili cepljeni ali ne popolnoma. Revekcinirani (ponovno cepljeni) morajo biti vsi otroci, ki so bili v preteklem letu popolno cepljeni prot) davici. ter vsi otroci v 1. šolskem letu, to le vsi, ki so se v letošnjem šolskem letu prvič vpisali v šolo. če kdo iz neopravičenega razloga otroka ne bo pripeljal k cepljenju, bo kaznovan po določilih Zakona za zatiranje in preprečevanje nalezljivih bolezni. Za bolezen pa oprosti edino zdravnik — cepltelj. Starši, katerih otroci bolehalo, ali so v dvomih glede zdravje svojih otrok in so. dobili poziv za cepljenje, naj do začetka ceplienia poskrbe za zdravniški pregled v pristojnih otroških dispanzerjih in posvetovalnicah, da bo zdravniku — cepitelju na ta način olajšano delo. S skupnim sodelovanjem staršev, vzgojiteljev, zdravstvenih delavcev, in s pomočjo družbenih organizacij in ljudske oblasti se borimo za veliki cilj — zdrav rod. Naj ne bo nikogar, ki bi cepljenje opustil. Zdravje je naše nejvečje bogastvo in porok za boljšo tn lepšo bodočnost Nagradna skrivalnica za pionirje POMAGAJTE ISKATI PETELINA! Jurčelt je tn oral po naročilu mamice paziti na vrtu na kure ln petelina, vendar se mu je petelin nekam izgubil. Kaj pravite, pionirji, kje je? Ce ga boste našli, ga pobarvajte s svinčnikom, nato pa sličlčo izrežite in jo prinesite na urednUvo našega lista ali pa pošljite po poiti do nedelje, 26. maja opoldne. Za rešitev skrivalnice bomo podelili za nagrado dve lepi mladinski knjigi (po odločitvi žreba). Pri odgovoru ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem in pionirkam želimo obilo sreče pri tekanju zgubljenega petelina! UREDNIŠTVO RAZPIS ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS (od 2. septembra 1957 do 30. januarja 1958.) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji ln kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja ln jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Priglasitve * osebnimi podatki, s«podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi "o stažu 'tn funkcijah v političnih organizacijah ln družbenih organllr, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola Ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma Izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega območja. V dneh od t9. aprila do 8. maja zana« Lojze Korlmšek. Tudi pred- Je odšlo enaintrldesM članov, mla- sednlk »Partizana« v Sanskem mostu nam je Izrekel dobrodošlico [i4Ulti>ucact ridiiuv, lina* dlncev In mladink TVD »Partizana« Iz Trbovelj na »Omladlnsko sijelo« v Sanski most, kjer so gostovali z obširnim programom narodnih plesov, rodoljubnih pesmi, simboličnimi sestavami In telovadnimi točkami. Ker je bil spored tega nastopa precej zahteven, so se morali vsi sodelujoči v marcu In aprilu marljivo učiti In vaditi, da bi pokazali kulturni napredek črnih revirjev drvarjem Bosanske Krajine, Ze leta 1984 sta se društvi »Partizana« Iz Sanskega mosta In Za-boga v Hrvatskem Zagorju sporazumela v tem, da bi bilo zelo koristno, če bi se piladlna Bosanske krajine ln Hrvatskega Zagorja med seboj večkrat shajala, pri čemer bi drug drugemu z narodno pesmijo In plesi, recitacijami In telovadnimi točkami prikazali zgodovino, običaje ln kulturni napredek svojih pokrajin. Mimo mladincev In mladink naj bi se teh obiskov udeležili tudi člani upravnih odborov društev tn predstavniki lokalnih oblasti z namenom. da se pomenijo o delu v društvih In ostalih vprašanjih svojih krajev. Na prvem sestanku, ki Je bil v Zaboku, so sklenili, da bi ta srečanja Imenovali »Omladln-sko sijelo« In naslednje leto se Je v to akcijo vključilo tudi telovadno društvo »Partizan« lz Trbovelj. Leta 1955 Je bilo prvo srečanje med Sanskim mostom, Za-bokom In Trbovljami v Trbovljah, lansko leto v Zaboku ln letos v Sanskem mostu. Dne 21. aprila smo odšli * vlakom na pot v Sanski most In tjakaj prispeli z ozkotirno Železnico od Prljedor.la ob osmih zjutraj. Na železniški postaji so Trboveljčane prisrčno sprejeli člani uprave sanskega »Partizana« in ostali pripadniki društva ter številni ostali domačini. Odpeljali so na« skozi mesto, ki je bilo za praznik — 1. maj lepo okrašeno, v mestni hotel »Sana«. Se preden smo prestopili prag hotela, nas je novinar lokalnega časnika Iz Banja luke fotografiral. Velika hotel-ska dvorana, v katero so nas peljali, je bila lepo ozaljšana In vsa v evetlii. Kmalu Je bila dvorana polna članov društva »Partizan« In drugih domačinov. V Imenu »Partizana« v Sanskem mostu nain Je Izrekel dobrodošlico In želel prijetno bivanje'v njihovem mestu član uprave »Partizana« prof. Radič. Oh te) priložnosti nam je povedal. da Je »Partizan« Iz Zaboka zaradi priprav na štafeto mladosti odpovedal udeležbo na našem sestanku. Za topel sprejem »e Je zahvalil predsednik trboveljskega »Parti- In zadovoljstvo nad našim prihodom. Takoj nato so nam postreoll z bosensko slivovko in toplimi Jedili. Po obilnem zajtrku smo se pomenili o naši večerni prireditvi, potem pa odšli na počitek v hotelske sobe. Ta nam je bil po naporni nočni vožnji zelo potreben. Popoldne so prispeli v hotel še tajnik, načelnik in načelnica Okrajne zveze »Partizana« Iz Prt-Jedorja, ki so nas spremljali ves čas našega bivanja v Sanskem mostu In Prljedorju. Ob 18. url, po prijetnem počitku, smo Imeli kosilo, ki je potekalo v prijetnem kramljanju o lanskoletnem srečanju v Zaboku In predlanskim v Trbovljah. Po kosilu smo skupaj odšli v dvorano kina, kjer so naše in domače skupine Izvedle potrebne skušnje. Potem smo Izdelali podroben načrt za večerni Javni nastop, ki Je bil določen za 20. uro v dvorani kina. Za razliko od dosedanjih srečanj, ko je vsako društvo nastopilo posebej, smo program sestavili tako, da so se nastopajoči menjali. Ko smo stopili spet na ulico, je večerno prireditev. Zaradi sprevoda se Je naš nastop nekoliko zakasnil, vendar Je bila dvorana s 460 sedeži kar hitro zasedena. Tudi ostala stojišča na balkonu In parterju so bila kmalu razprodana, tako da je prireditvi prisostvovalo čez 500 ljudi. Pred začetkom našega programa Je prof. Radič obrazložil navzočim namen ln pomen srečanj društev »Partizana« iz Slovenije, Hrvatske In Bosne. Poudaril je, da Je prvotna zamisel medsebojnega spoznavanja mladine In Izmenjava Izkušenj članov uprav »Partizana« prerasla svoj okvir, kajti pri teh obiskih prihaja vse bolj do Izraza medsebojno spoznavanje širših množic bratskih republik. Iz tega razloga bi dosedanje »Omladlnsko sijelo« lahko preimenovali v »Partizansko sijelo«. Naslovil je tople pozdrave nam |n vsem Slovencem ter zaželel nastopajočim mnogo uspehov. Za prof. Radičem Je stopil na oder naš predsednik Korlm.šek In se v kratkih, Jedrnatih besedah zahvalil za topel sprejem. Izročil vsem domačinom pozdrave Trboveljčanov ln čestital za praznik dela. Oba govornika to navzoči pozdravili s ploskanjem. — «As.*l /XZ šel mimo nas slavnostni sprevod v počastitev praznika 1. maj. V njem Je lillo veliko mladine z gorečimi baklami, uniformirani gasilci ter nepregledna množina meščanov Sanskega mosta. Tudi ml smo se vključili v sprevod In skupaj z ostaiMul prepevali borbene pesmi. Bližala se je ura našega nastop* In odšli smo v poslopje mestnega kina. Pred nami In za nami so hitele cele kolone mladih in starih, d« 61 člmprej dobili vstopnice za vtis dve recitaciji, namreč »Pesem pobede« od Popoviča in »Na puttl vendar Je bila dvoranji s slavnih predjaka« od Branka Co» plča, medtem ko so domačinom najbolj ugajali telovadni točki »Turški marš« In »V boj« ter »Narodni plesi«. Med Izvajanjem programa je občinstvo pazljivo spremljalo posamezne točke in bogato nagrajevalo nastopajoče t ploskanjem. Za meščane Sanskega mosta je bil to dogodek, o katerem so še drugi dan mnogo govorili po mestu. Naslednje jutro, to Je 1. maja, sta nas čakala že ob petih zjutraj dva avtobusa, s katerima smo se v družbi s predstavniki okrajire zveze ln društva »Partizan« iz Sanskega mosta odpeljali v bližnje naselje Zdena, ki šteje okrog 56» prebivalcev. Tu smo sl najprej ogledali veliko podjetje za predelavo lesa In sušilnice »Slohoda«. VPodjetJe je bjlo ustanovljeno leta 1951 In zaposluje 606 delavcev na žagah ln sušilnicah ter 650 delavcev v gozdovih. Predelan les v glavnem izvažajo v Italijo In Anglijo ter prekomorske države. V podjetju bodo zgradili še parketarno In delavnico za izdelovanje embalaže, kjer bode lahko zaposlili še 3()o ljudi. Po ogledu tega velikega lesnega podjetja smo odšli peš db Izvira reke Zdena, ki je pravzaprav ponikalnica, ki prihaja s Palanske-ga polja Izpod Grmeča, Iz Izvir« ka prihaja veliko vode, tako da so v neposredni bližini vodni milni. Ti mlini na obeh bregovih reke Sane in Zdene so simbolični za te pokrajine. Izdelani so primitivno, vendar dobro zmeljejo žito. Nad Izvirkom je velika restavracija podjetja »Sloboda«, kamor smo odšli k zajtrku. V okolici gostišča Je bilo že precej delavcev. ki so prišli na »uranak«. Na praznik — 1. maj pečejo na vseh zbirališčih na ražnju mlada Jagnjeta In prašičke. Tudi ml smo bili pogoščeni z jagnjetino, ki na našim dekletom ni ltaj dišala. Svojo lakoto so zato utolažlle i dobrim domačim kruhom, sirom In oranžado. Ko smo se vračali v vas Zdena, Je v tamkajšnjem kulturnem domu Igral domači orkester. Vstopili smo v dvorano in skunai 1 domačini porajali na čast delav- Nastop so začeli naši s pesmijo »Titu« od Rada Simonitija, zaklju- --------- ,.............—......- - čili pa so ga s simboličnim telo- skemu prazniku. Naš harmonikar vadnlm sestavom »V boj« dr. Viktorja Murnika, Vseh točk Je bilo 17. Od teh so jih domačini Izvedli sedem, pri talili telovadbi In preskokih so bili telovadci pomešani, v ostalih osmih točkah pa so nastopili naši mladinci in mladinke. Program je bil dobro naštudiran, izvedba pa ni mogla biti brezhibna zaradi premajhnega odra, Na nas sta napravili globok Davo Je zaigral še nekaj poskočnih in razpoloženje je bilo kaj kmalu na višku. Skoda, da čas včasih tako naglo beži; pred nami Je bila še dolga vožnja do zgodovinskega kraja .Tasenlce, ki so oddaljene 56 kilometrov, zaradi česar smo morati prehitro zapustiti veselo, razigrano družbo ln oditi v naše avtobuse. (Nadaljevanje prihodnjič* • Angleška admiraliteta Je •ala nedavno dopust nekemu mornarju iz zares dokaj čudnih razlogov: žena tega mornarja je namreč poslala admi-ralitetl pismo, v katerem pravi, da Jo vsak večer vznemirja neka prikazen, ogrnjena v belo haljo. No, visoki funkcionarji so privolili v njeno prošnjo, da bi mož prišel domov in mu prisodili dva tedna dopusta ... • Neki Anglež se lahko pohvali, da je napisal najdaljšo pesem na svetu. On je namreč polnih osem let ustvarjal na tej mojstrovini. Njegova pesem ima nad dva tisoč stihov, a njen naslov je: »Zadnje besede neke matere« ... • Na Francoskem naraščajo prometne nesreče. In da bi oblasti v bodoče vsaj delno zmanjšale nezgode z vozili, so prišli na dokaj originalno zamisel: odslej namreč ne bodo kaznovali kršilce Javnega prometnega reda z denarno kaznijo,' marveč s časovno kaznijo. Tako bo moral vozač, ki je, denimo, prenaglo vozil, stati na mestu od pet minut do pol ure časa. Če bo pognal storilec svoje vozilo pred rokom, bo plačal še denarno kazen, • Ko je nedavno neki nem-•ki kmet prišel k hlevu za kokoši, je kaj žalosten ugotavljal, da so mu zlikovci odnesli vso perutnino. Samo petelin Je klavrno povešal glavo, na njegovem vratu pa je visel listič papirja, na katerem Je bilo pisano: »Od treh zjutraj sem popolnoma sam. Vseh mojih trideset žena me je zapustilo:« S V nekem ameriškem časniku je izšel pred dnevi članek o vojvodi Edinburgu, možu angleške kraljice. Tako med drugim piše sledeče: Princ Filip je iz ugledne družine, Imel je dobro vzgojo, saj se Je vzgajal v nekem odličnem Internatu, kasneje pa postal pomorski oficir. On bi, kot vse kaže, hitro napredoval, če se ne bi oženil z angleško kraljico. Romam GRACE KELLV Knežji pair iz Monaca, Raj-ner III. in Grace, sta se mudila pred kratkim v Rimu. Kot navadna turista. Na drugem svojem poročnem potovanju. Torej čisto zasebno! Takio sta dala razumeti, Ali verjameta, dia to svet verjame? Kdo bi verjel,! Tudi Vatikan sta obiska!!«. Predvsem, Sprejeta sta bita pri papežu. Im o tem je moč brati v$e mogoče. Monaški knez Rajneir je podelil svetemu očetu zlato svetinjo, a papež Riajmerju red »zlate ostroge«, fci ga ima tudi predsednik Gro-nchi, perzijski šah im še nekateri državni poglavarji. Nič se ta sprejem ni razlikoval od sprejemov drugih državnih poglavarjev. Trajal POLITIČNI MOZAIK DRAG PATRIOTIZEM Lani je potoval po svetu orkester Dizzvja Gillespieja. ZDA so namreč sodile, da je moč tudi z glasbo pokazati veliko moč in navezati tesnejše stike z balkanskimi in srednje vzhodnimi evropskimi deželami. Zdaj pa se je zvedelo, da je bil predsednik Eisen-hower hudo šokiran, ko je zvedel, da je State Depar-tement plačeval dirigentu Dizzveiju na teden kar 2,150 dolarjev. To je namreč kar za 220 dolarjev več, kot ima predsednik plače. Pa so povprašali slavnega dirigenta o tej zadevi, ki so jo celo sprožili pred kongresom, za mnenje. Dirigent je dejal: »Opravil sem svoje delo za minimum. Sicer pa se je splačalo, kajti potovanje je ustvarilo dobre odnose. Bil sem patriot, ko sem to storil!« PAPEŽ BLAGOSLAVLJA... Nedavno je rimski papež sprejel v posebni avdienci monakovskega princa Rainerja s soprogo Grace. Papež jima je izročil posebna darila, ju odlikoval in jih počastil z daljšim nagovorom. Naslednji dan sta oba »operetska državnika« priredila velik sprejem, na katerem so videli tudi 15 državnikov. Cela zadevica je stala več milijonov. Pa sta si suverena ogledala tudi Rim. V neki trgovini sta kupila nad 60 parov najmodernejših čevljev. Istega dne pa je papež sprejel tudi neke pravoverne, ki se prizadevajo, da bi siromašna otročad vdihavala čisti zrak. V svojem govoru je papež govoril o pomoči siromašnim in proti razsipanju bogatašev. Govoril je o golih in bosih, in tistih, ki imajo preveč, a se obnašajo zelo oholo. Na kraju jih je papež tudi blagoslovil. Ironija pa takšna... DOMINIKANSKO ODLIKOVANJE Lord Reading se je vrnil s potovanja po Dominikanski republiki. Pred povratkom je dobil od predsednika republike visoko odlikovanje — to je »Zvezda Duarte Sancheza i Melle«, ustanovitelja republike. Ko so lorda časnikarji ob prihodu v London vprašali, čemu je dobil to odlikovanje, ni znal ničesar povedati Dejal je, da je bil v San Domingu deset dni v enem izmed najbolj luksuznih hotelov. Preden sem odpotoval, so me odlikovali. Potem pa je lord dejal: »Morda so me odlikovali za turistične zasluge...« SING MAN RIJEVA JEZA Načelnik ameriškega ‘generalnega štaba Maxwell Taylor je baje močno razsrdil južnokorejskega predsednika Sing Man Rija, ko je izjavil, da ni nevarnosti za spopad na korejski demarkacijski črti. Sing Man Ri je namreč izjavil, da se boji severnokorejskega napada... je tri četrt ure. Knežji par je biil močno presunjen spričo veličastnosti trenutka in nepo-vedljive miline cerkvenega poglavarja. In vse mogoče podrobnosti je moč izvedeti iz svetovnega časopisja o tem potovanju. Tri sto oblek ima kneginja s seboj. Sivi »Rolds Royce« je vodil sam knez prav iz Monaka. In samo 80.km je smel voziti, več mu Grace ni dovolila. Knežja turista bivata v Rimu v Grand hotelu. Natanko so popisane vse toalete kneginje Gn kneza pri zabavi, pri obedu in na sprehodih. Opisan je sijaj aristokratske rimske družbe. Nje blesk in razkošje, bogastvo in plemenitost, velika skrb za blaginjo ljudstva in njegovo usodo. Visoka morala in druge vrline. Sam vzor. Sam zgled. Časopisi pišejo tudi o kneževini Monako in njeni preteklosti. O vladarjih in gospodarstvu. O patru, ameriškem duhovniku Francisu Tuckerju in o Grku Onassisu. In o kazinu v Monte Carlu. Zlasti o tem. Ugibajo in sklepajo, domnevajo in napovedujejo. Knez Raijner III. je edini absolutistični vladar v Evropi. V kneževini ni ne davkov ne vojaške obveznosti. Večino dohodkov dobiva državica od igralnice za hazardne lgrei. Kneževina Monako je pod francoskim protektoratom. Ce izumrje rodbina, postane po klavzuli v prijateljski pogodbi s Francijo, vse ozemlje 'kneževine (francoska provinca. Zato so lani pohiteli s poroko. Monako nima z Vatikanom konkordata, položaj katoliške cerkve v kneževini je urejen s pogodbo iz leta 1886. V Monaku je v veljavi nazporoka. In ameriški duhovnik, peter Francis Tucker, ki je postal leta 1950 po posredovanju kardinala Spellmana, duhovni svetovalec Rainerjev, Ima v prizadevanju za ohranitev neodvisnost; kneževine velike zasluge. Sploh Imia Tuck, kot mu pravijo, velik vpliv na kne-za. Saj je kmalu po njegovem prihodu v Monako Rajn-er pretrgal vezi s francosko igralko Gisele Pascal, čeprav je ta ljubezen trajala šest let ln eo bili vsi prepričani, da se bosta poročila. Znano je tudi, da je postala Grace Kelly kneginja v Monaku prav po prizadevanju tega duhovnika. In tudi na sedanjem romanju knežjega Para je Tuck spremljevalec. Tudi sicer je ta duhovnik zanimiv. Čeprav ima že 71 let, ima kaj sodobne nazore o življenju, zlasti pa o metodah pri svojem delu. Oblekel si je takoj po prihodu h knezu črno duhovniško oblačilo, kot ga norijo katoliški duhovniki in celo v kopalkah se je pojavil na rivieri. In vsem je jako simpatičen. So tudi tak; listi, ki očitaju knezu ob sedanjem obisku, da se kaj malo sklada z moralo to, da katoliški vladar črpa skoro vse državne dohodke iz dobička hazardne igralnice. Ni tako lahko vse to spraviti v sklad! Visok standard, blagostanje in neodvisnost. Tudi oče Grace, John Kelly, o katerem ne pozabi večina listov pristaviti »bivši zidar«, je očital Rajnerju hazardno Igro in je pri tem dodal: »Cas bi le bdi, da bj se lotili Mona- čani delati.« Ta Johmy Kelly je tudi svojevrsten človek. Začel je kot zidar, danes pa je med najbogatejšimi industrialci v Philadiedfiiji, kjer ima veliko opekarno. Navdušuje se za veslanje. Zeta imenuje »shorty« (mali) in ne kaže oo njega posebnega spoštovanja in ravna z njim, kot če bj bil navaden delavec. Grace je že pred poroko poskušala doseči, da bi zaprli igralnico v Monte Carlu, pa Se ji itio ni posrečilo. Močno ji je v tem nasprotoval znani grški finančnik in lastnik ladij, Onassis. Zdi se, da je en glavni delničar igralnice. Nekateri Usti menijo, da je prav vprašanje igralnice tisto, kar so obravnavali ob tem »romanju« monaškega knežjega para v R.m. Trdijo tudi, da so dnevi igralnice v Monte Carlu šteti. Onassis pa je menda vse napeljal tako, da bi bilo zanj prav. Pravijo, da je tudi on že tipal nekaj v svetem mestu, kako bi dosegel, dia bi njegove ladje plule pod rumeno-belo vatikansko zastavo. In Grace, šestkratna baronica in sedemkratna grofica ter kneginja itd., bo morda dosegla tisto, kar je hoteča, preden je postala vladarica v kneževini Monako. Čudna, hkrati pa zelo zanimiva in zelo značilna veriga: Spe-llman, Tucker. Kelly, Monako, Onassis, Vatikan. . Včasih je tisčo, kar bi radi prtikriiM važnejše, kot tisto, kar kažejo. (Po »Primorskem dnevniku«) AVA GARDNER znana ameriška lepotica, je spet poskrbela, da njeni občudovalci o njej govore. Tokrat ne v Ameriki, pač pa v Rimu, kjer jo zadnje čase vidijo samo še v spremstvu Walterja Chiarija, najbolj priljubljenega italijanskega odrskega in televizijskega komika. Njuno poznanstvo traja že tri leta, sedaj pa sta oba tolikokrat skupaj, da vsi računajo, da se bosta vzela. Ava Gardner in Walter Chiari pa odločno zanikujeta, da bi imela takšno namero. 1 FLORENTINA ;; Opozarjamo naše bralce na zanimiv sestavek »Floreti', ;; tina«, ki ga bomo objavljali v nekaj nadaljevanjih, v ;; tem sestavku boste spoznali eno največjih vohunskih ;; afer iz časa druge svetovne vojne. Opozorite nanj vaše !; prijatelje in znance. ;; Francij« — januar, leta 1943 ... !; Nevidna, vendar skrbno zavarovana linija deti deželo na ;; dva dela — demarkacijsko črto. Samo s pomočjo specialnih !! prepustnic je moč priti preko te nevarne črte. A te nemške !! okupacijske oblasti kaj nerade izdajajo. Zavoljo tega ta !! »zelena meja« — kot so jo tedaj imenovali v Franciji — !! močno privlačuje mnogo ljudi, pravzaprav vse tiste, ki brez !! propustrfic skušajo premamiti Nemce. To pa so raznoteri !! ljudje: špekulanti, agenti, saboterji, vohuni, borci Pofcreta X odpora in končno ljudje, ki želijo obiskati svoje sorodnike 1' in znance onkraj »zelene meje«. Res nič čudnega, če cku- !! pator preži kot pes čuvaj ... ■! Te mrzle januarske noči 1943. leta so nemške straže na !! Seini zelo budne in previdne kot vedno. Skriti v grmičevju. !! stražarji pazljivo prisluškujejo vsakemu šumu ln gledajo v !! smeri reke, ki se leno vleče skoz; majhne jase in ovinke. 1 ■ Polnoč je že prešla. Po nebu počasi plešejo izpresekani '! oblaki, obsevani z bledo meščevo svetlobo. Tedaj se eden izmed stražarjev počasi premakne. — »Sll-'> šiš,« de svojemu prijatelju, »kot da je nekdo doli.pri reki. • •* Monotono pljuskanje majhnih valčkov ob obalo in plaš* •; Ijivi krik neke nočne ptice in nič drugega. Pa vendar nekaj mora biti. Znova se sliši neki šum-•; Povsem jasno. Zdaj ni nobenega dvoma. Slišijo se šumi po* ;; dolbni korakom po vlažnem, mehkem prodišču in zatem lonv" ljenje suhih vejic. ;; — Nekdo je doli pri reki! ■ ;; Kot na povelje se stražarja s karabinkama v rokah po* ;; časi, sklonjeno približujeta obali. Počasi ... dalje in dalje ... ;; Se nekoliko kratkih korakov... na ovinku reke vidita dve ;; človeški postavi, ki se približujeta čolničku ob raka. Stra- ;; žarja dvigneta puške in zakričita na ves glas: ;; »Stoj! Roke kvišku!« ;; Postavi obstaneta kot vkopani. Beg ni bil več mogoč. ;! Sovražnik je preblizu... Počasi dvigneta roke ... ;; Ze sta stražarja pri njima. Brž pretreseta njune žepe, 1; očividno iščeta orožje. V svitu male žepne svetilke jima ;! pregledujeta dokumente. »Van Demond« ln »Jean Defen«, izgovarjata nevešče oba stražarja njuni imeni Oba sta iz i; Bruslja. X »Kje imata potne Mate? Nimata?« vprašuje stražar gr°' I bo. — Pokažita! !! Oba odkimata. 1! »Aretirana sta! Marš naprej!« poveljujeta Nemca. Pol ure kasneje sta bila oba neznanca, ki sta hotela ije' !! galro preko demarkacijske linije, prepeljana v najbližjo •! nemško komando. ■! Dvojica od mnogih, ki malone vsak dan poskušajo i3e- j! gaino preko »zelene meje,« tako vsaj v prvih urah, menijo •! oblasti. Toda ta aretacija je imela daljnosežne posledice za rnro-; • ge. premnoge ljudi. Aretacija omenjene dvojice je bila • j pravzaprav predigra v uvod v emo izmed naj večjih vohun' ;; skih afer druge svetovne vojne — afera, ki je leta pr®' ;; tresala vso Belgijo. DOSLEJ SE NIHČE NI VIDEL FLORENTINE ;; Prvi mrak ovija ulice in bulvarje Bruslja. Piha leden •; vzhodni veter. Z globoko potisnjenim klobukom na oči in 1 \; zavihanim ovratnikom hiti neki človek po pusti ulici. Ko* ;; da ga nekdo zasleduje. Kdaj pa kdaj naglo vstopi v hodnik ;; kakega poslopja in previdno gleda, če mu kdo sledi. Nata ;; hitro nadaljuje pot. ;; Šele ko prispe do hiše štev. 9, se še enkrat obme. Potem ' t sleče rokavico in pritisne na gumb zvonca — trikrat: kratit0, ;; pa dolgo in spet kratko... ;; Mine nekaj sekund. Nato se za spoznanje odprejo vrati ;; in slišj se ženski glas. ;; »Kdo je?« ;; »San Michel,« odgovori človek. ;; Pred vrati je vitka, mlada ženska — kostanjevih las, * ;; bleščečimi, velikimi očmi. . ;; »Dober večer, gospodična Jeane!« ;; »Dober večer, Piere! Polkovnik Sore-n vas pričakuje. V ;; delovni sobi je!« ;; Čim je Pienre vstopil v velik prostor, opravljen z drag0' !! cenim stilnim pohištvom, pride blizu polkovnik, visok, s1-1*1 ; | človek, sivih las in ostrega pogleda. Človek, ki se mu vtiji ;; da je vojak, čeprav je v civilu. . (Nadaljevanje sled*) ČUDNO. A VENDAR RESNIČNO JE, DA ... ... je človek edino bitje na svetu, ki spi na hrbtu. Vsa ostala bitja spe, ali na trebuhu ali na strani, ... doseže zrak pri kašljanju brzlno do 330 km na uro, ... so v starem veku vojščaki zelo spretno streljali z lokom in puščico; v desetih minutah Je dober strelec sprožil do 50 puščic in zadetki do 200 metrov razdalje so bili zanesljivi, ... izčrpajo bukve v gozdu na površini i hektara iz zemlje okoli 30 tisoč litrov vode na dan, — je zelo težko ugotoviti, od katere strani prihaja rjovenje leva; ta namreč tedaj nagne glavo k zemlji, tako da se njegovo rjovenje čuje na vse strani kot grmenje. POGOVORI O JEDI ANGLEŽ pravi: Jesti je telesi potrebno, a znati jesti Je u»«>' nost. Če ješ navaden črni Kru* pri lepo pogrnjeni čisti mizi, >> bolj diši kot najboljša pečenkaJj zamazani posodi ali umazani mlz’ in v temnem kotu. NEMEC pravi: Nikjer ne znaš človeka bolj, kakšen Je, *** kor prav pri jedi. FRANCOZINJA pravi: Zenska se mora na želodec prav tako spe* inati kot na srce svojega m®8*' Ce to zna, bo z možem srečn* ln zadovoljna. ITALIJAN pravi: Sir prlje'*" draži usta, krepča želodec. Jr ber prigrizek s kruhom, pri zai,J ku ali večerji, ali na potovanju se prileže meščanu kot kmetu-SLOVENKA pa pravi: Ljubezen gre skozi želodec. Martina Je bila po razgovoru s komisarjem Fuchsom zelo razdvojena. Ni vedela, kako naj si razlaga njegove čudne besede. Skrbno je opazovala vso to pisano družbo ljudi v zdravilišču. Končno je prišla do sklepa, da vsa ugibanja in sumničenja ob umrli gospe Petersen niso nič drugega kot veriga nesrečnih naključij. Ali pa se je komisar morda samo šalil, ko jo je svaril, naj bo pazljiva? Sele naslednji dan se je komisar Fuchs spomnil knjige, ki mu jo je dala Martina Martin. Pozno zvečer je odšel k svoji knjižni omari, kjer je to knjigo shranil. Z nekim čudnim nasmeškom je položil v rdeče platno vezano knjigo na svojo posteljno omarico. »Kaj pa bereš?« ga je vprašala njegova žena, ko je komaj obrnil prvi list v knjigi. »Nikoli te ne bom pozabil!« »Koga — mene?« »Tudi tebe ne, seveda. Prosim te samo, da me sedaj ne motiš; že dolgo nisem bral ljubezenskega romana.« Gospa Fuchs je poznala svojega moža. Vedela je, da ne -napravi ničesar, če nima za to vzroka. In ta vzrok je bil največkrat njegov poklic. Obrnila se je torej v postelji na drugo stran. Komisar pa je pazljivo bral in bral ter obračal v knjigi-list za listom. Bil je to zares neverjetno plehek ljubezenski roman, tako da si ni znal razložiti, kaj je pravzaprav napotilo gospo Petersen, ko je prosila gospodično Martin, naj knjigo zanesljivo prebere. Bral je roman dalje. Ko so mu ljubezenski vzdihi, ki jih je bilo v povesti vse preveč, začeli le presedati, je knjigo vzdignil. Njene platnice je upognil nazaj in knjigo krepko stresel. Takrat pa se je zgodilo nekaj, kar ga je iznenadilo: iz knjige je zdrknil na odejo, s katero je bil pokrit, neki s svinčnikom popisan listič. Ko je začel brati ta listič, se je komisarjev obraz zjasnil. »Glej no, glej!« je dejal, ko je listič prebral. Na njem je bilo napisano sledeče: »Spoštovana gospodična Martin! Prosim, poskrbite za to, da bom s svojim nečakom lahko govorila nemoteno, brž ko bo prišel semkaj. Znano vam je, kakšne strašne misli me mučijo. Ce bi se mi še pred prihodom Haralcia kaj pripetilo, potem mu povejte, da je moja oporoka, ki je shranjena pri notarju Schroterju, neveljavna Moj nečak naj bo edini dedič mojega premoženja, izvzemši manjše zneske, ki lem jih zapustila svojim služabnikom. Ves moj nakit, razen malenkosti, ki jih imam pri sebi, je...« ti »Gromska strela!« je komisar tedaj zagrmel na ves glas. »Ce bi le kdo pravočasno nagovoril gospo, da bi, bila napravila pošten testament. To pa bo sedaj gospodu Hombyju kot kaže zelo malo koristilo.« Tri dni posmeje so prvotno oporoko gospe Petersen v prisotnosti Hombyja, komisarja Fuchsa in notarja Schroterja prebrali. Stari notar je bral besedilo oporoke zelo razločno, vendar ga je Fuchs prosil, naj še enkrat ponovi. »Zadnji odstavek, prosim, preberite še enkrat!« je dejal komisar to vstal s stola. »Ce moj nečak Harald Homby še živi, potem ga določam za svojega glavnega dediča,« — je bral notar monotono še enkrat. »Moj nakit se tedaj ne sme prodajati to prstan z zvezdastim safirom naj dobi najstarejši sin ali pa njegova prvorojena hčerka na dan svoje poroke.« Notar je umolknil in izza svojih roženih očal pogledal komisarja. »Hm! Upi gospoda Hornbyja so sedaj že nekoliko bolj rožnati,« je pripomnil Fuchs. »Vzemi — kar imaš! A kje je sedaj ta dragocen nakit, o katerem se toliko pripoveduje? Gospod Hornby ve samo, da je nakit njegove tete izredno dragocen in da je prstan z znamenitim safirom nekaj edinstvenega.« »Vse skupaj je tako skrivnostno,« je pripomnil inženir. »Ste safe v banki gospe Petersen že pregledali?« »Ne še!« je dejal komisar presenečen. »Toda to bomo takoj napravili.« Odšli so to obiskali direktorja banke. Toda doživeli so razočaranje: razen snopiča delnic in vrednostnih papirjev ni bilo v jeklenem predalu blagajne ničesar. Nakita tukaj ni bilo. »Kaj pravite, ali je moja teta svoj nakit morda hranila v svoji sobi in ji ga je v noči, ko je teta umrla, nekdo ukradel?« je vprašal Homby, ki ga je skrivnostna zadeva začela delati precej nervoznega »Vaše mnenje je vsekakor zelo zapeljivo, vendar ne verjamem v to. Po izpovedih prič ni bil nihče v sobi vaše tete, ko je zakričala Profesor Lorrnssen in sestra Agna sta kmalu nato vstopila v njeno sobo, kakor je pripovedovala gospodična Martin. Okno je bilo čvrsto zaprto, in ko sta odšla iz sobe, sta zaklenila tudi vrata. Tudi to je videla gospodična Martin « »Posebno še, če upoštevamo, da je vsaj profesor Lormssen pač vzvišen nad vsak dvom,« je pristavil Hornby. »In sestra Agna?« je vprašal komisar. »Bi ji prisodili kaj takega?« »Imate prav. Kaj takega seveda ne morem trditi. Samo — n® maram te ženske in tudi moja teta je po izjavi gospodične Martin n‘ kdo ve kako cenila.« »Ali se ne opiramo prepogosto na izpovedi te šarmantne mlad« dame?« je z nasmeškom dejal pomenljivo komisar Fuchs. »Ne, 1,6 verjamem, da bi vaša teta imela svoj nakit pri sebi. Bilo bi nevarn° to tudi nesmiselno, da bi takšne dragocenosti vlačila s seboj. listku, ki sem ga našel v tistem smešnem romanu, bi sklepal, da 3® vaša teta ravno hotela povedati, kje so shranjene njene dragocenosti a so jo tisti trenutek motili. In pozneje žal ni imela več priložnosti, da bi to storila..,« »In kaj naj sedaj napravimo?« je vprašal Harald Homby, ki 58 mu je z obraza brala nevolja. »Jaz pojdem sedaj h kosilu,« je dejal komisar Fuchs. »V prihod' njih dneh vas bom obiskal še enkrat. Pravzaprav je stvar sedaj z® nas končana, čeprav imam občutek, da smrtni primer gospe Peters®11 le še ni docela pojasnjen. Toda občutki niso vredni ficka! — Aha. tamkaj že prihaja voz cestne železnice! Na svidenje, gospod HornbV1 Prosim vas še, da ne govorite o stvareh, ki smo jih danes zvedeli, nikjer. Vi ste sedaj bogat dedič — o tem ste si menda na jasnem kajne?« »Kaj hočete s tem reči?« je vprašal Hornby razdraženo. »Dokler boste živeli, ne boste mirovali, dokler ne najdete drag0' cenega nakita, kajne? Mrtvega človeka navadno več ne zanimal stvari, kot so dragoceni satiri in tako dalje.« Komisar mu je še enkrat pomahal z roko to hitel preko pobočj > kjer je čakal voz cestne železnice. • * • Ko se je Martina s svojega običajnega sprehoda po parku vrač®1®, v sanatorij, je že od daleč slišala glasen smeh. Zavila je po poti, po kateri si od zadaj prišel v veliko poslopje sanatorija. 1 se ji je nudila kaj nenavadna slika, v kateri je tudi našla vzrok * vsesplošno veselost tamkaj zbranih ljudi. Dr. Warren je bil tu v svojem belem zdravniškem plašču. O ^ roki je imel stegnjeni na vsako stran in tamkaj skakljal s komi«1, kratkimi koraki po travi sem in tja. Glavo je imel upognjeno nazaJ’ na konici brade pa je balansiral neki dolg lesen drog. tj »To je še vse premalo, gospod doktor! Z rokami bi morali hkr* vrteti še ducat obročev ln na nogi balansirati kompleten kavin serv ^ Vse to bi bilo še potrebne, če hočete res napraviti na nas dober vta -— je dejal Christian Roedter smeje. ^ »Da, da,« je odgovoril dr. Warren. »Treba bi še bilo, da sd hki vrtam s svedrom še luknjo v koleno, kajne? - Takrat je ravno prišla Martina v veselo družbo. ^aJje prihodnjič' E. E. L. SKRIVNOST SANATORIJA