MINERALOŠKA PRIMERJAVA PEŠČENIH LUTK IZ OKOLICE IVANJEGA SELA IN IZ VOLČJE JAME MINERALOGICAL COMPARISON BETWEEN SAND DOLLS FROM SURROUNDING OF IVANJE SELO AND FROM VOLČJA JAMA NADJA ZUPAN Acta carsologica, XVII (1988), 93-106, Ljubljana, 1988 Izvleček UDK 552.54 : 551.442(497.12 Volčja jama) 552.54(497.12 Ivanje selo) Zupan Nadja: Mineraloška primerjava peščenih lutk iz okolice Ivanjega sela in iz Volčje jame Prispevek je poizkus mineraloške obdelave drobnozrnatih mehanskih jamskih sedimentov. Z rentgensko difraktometrijo in optično mikroskopijo sta bila preiskana vzorca iz Volčje jame in iz okolice Ivanjega sela. Določena je bila mineralna se- stava vzorcev in izvor klastičnega materiala, vendar je ostalo odprtih še veliko pro- blemov in bodo zato potrebne nadaljnje preiskave. Abstract UDC 552.54 : 551.442(497.12 Volčja jama) 552.54(497.12 Ivanje selo) Zupan Nadja: Mineralogical comparison between sand dolls from surrounding of Ivanje selo and from Volčja jama The article is an attempt of mineralogical treating of fine grained clastic sedi- ments. Two samples, from Volčja jama and from Ivanje selo, were studied by x-ray diffraction and optical microscopy. The mineralogical composition and the provenance of clastic materials of samples were defined, but there are a lot of problems which must be studied more. Naslov - Address NADJA ZUPAN, dipl. ing. geol., raziskovalni asistent Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Jugoslavija UVOD Mineraloške preiskave preperelih ostankov karbonatnih kamnin na krasu so zanimive zaradi tega, ker nam povedo, katere kamnine so preperevale, pod kakšnimi pogoji in kako hitro, ter kakšni minerali se skoncentrirajo v prepe- rini. Glede na zaobljenost mineralnih zrn pa sklepamo na njihov možen trans- port in njegovo dolžino. Karbonatne kamnine preperevajo, ko pridejo v območje atmosferskega tla- ka in temperature ter pod vpliv atmosfere in površinske vode, ki je relativno bogata s C02 in 02. Zaradi teh dejavnikov začno razpadati in preperevati šte- vilni minerali, ki gradijo karbonatne kamnine. Različni minerali so pri atmo- sferskih pogojih različno obstojni, eni bolj, drugi manj. V coni vertikalnega pre- nikanja na krasu voda raztaplja kalcit iz apnenca, potem pa ga spet izloči v jamah in razpokah v obliki sige. Kremen, ki ga apnenci vsebujejo kot primes, pa je zelo obstojen, njegovo razpadanje in preperevanje obsega zelo počasno drobljenje in topljenje v površinskih vodah. Minerale kot so glinenci, amfiboli, pirokseni, ki so veliko manj obstojni, največkrat nadomeščajo minerali glin. Preperevanje pospešuje topla klima, večja količina površinske vode in tektonska razdrobljenost samih karbonatnih kamnin. Preperele ostanke kamnin voda potem nanaša v tektonske razpoke in v kraške jame, kjer se odlagajo, po odložitvi pa so ti ostanki podvrženi procesom diageneze. Največkrat so do sedaj analizirali preperele ostanke karbonatnih kamnin na krasu samo zaradi nahajališč boksita v kraških žepih. S tem v zvezi so pre- učevali tudi terra rosso. O boksitih in terra rossi na ozemlju Slovenije je pisalo več avtorjev. Že v začetku tega stoletja se je E. Kramer (1900) ukvarjal z nastankom terra rosse, o Kramerjevi teoriji je pisal tudi F. Se i d 1 (1900), E. Kramer (1905) pa je opisal tudi boksit iz Borovnice. Boksite ter železne rude (1953) in oolitne boksite (1955) je preučeval M. P 1 eni čar. V zborniku Alpi Giulie (1911) je neznan avtor obdelal mineralno sestavo terra rosse s Tržaškega krasa. Druge jugoslovanske boksite in terra rosso so v svojih delih obdelali L. Maric (1964), A. G rubi c (1964), Z. B e š i c s sodelavci (1965), itd. Doslej se še niso ukvarjali veliko z mineraloškimi analizami alohtonih kla- stičnih jamskih sedimentov pri nas. V sklopu speleogeoloških raziskav in pod- teme Mineralogija jamskih sedimentov sem naredila mineraloško primerjavo med peščenima lutkama iz Ivanjega sela in Volčje jame. Primerjavo sem naredila med že na oko različnima konkrecijama, tako imenovanima peščenima lutkama, ki sta mi ju v analizo prinesla P. H a b i č - rumen vzorec iz Ivanjega sela, in T. S 1 a b e - rdečerjav vzorec iz Volčje 95 Acta carsologica, XVII (1988) jame na Nanosu. Vzorca sem preiskala z metodo rentgenske difraktometrije in s presevno optično mikroskopijo. Difraktograme so posneli na Katedri za mineralogijo, VTOZD Montani- stika FNT, na rentgenskem difraktometru znamke Philips. Pogoji snemanja so bili naslednji: rentgenski žarki CuKa (J, = 1,5418 X 10-1 nm) pri napetosti 40 kV in toku 20 mA. Vključen je bil Ni filter, grafitni monokromator in proporcio- nalni števec, Območje snemanja pri kotu 2 (9 je bilo od 4° do 70°. Hitrost gonio- metra je znašala 20 = 2°/min, hitrost papirja pa 20 mm/min. Obseg zapisa je bil pri obeh vzorcih 4 X 102 udarcev na sekundo, časovna stalnica pa je bila 4. GEOLOŠKA ZGRADBA OKOLICE NAJDIŠČ Po osnovni geološki karti, list Postojna 1 : 100 000 (1967), gradijo okolico Ivanjega sela jurski dolomiti ter apnenci in kredni apnenci z vložki bituminoz- nih (peščenih) dolomitov. V jurskih apnencih SZ od Ivanjega sela je Rjavi grič, na katerem so boksitni žepi (M. P 1 eni čar , 1970). Rumena lutka (peščena konkrecija) je bila najdena v zapolnjeni razpoki ob graditvi avtoceste v useku severno od Ivanjega sela, na nadmorski višini 516 m. Razpoka je v sivem, srednje in tanko plastovitem apnencu, ki je aptijsko-albijske starosti, v katerem so ne- pravilno razporejene leče temno sivega bituminoznega peščenega dolomita in apnenci z roženci (J. čar, R. Go spod ari č, 1984). Ozemlje pripada coni idrijskega preloma, zato je apnenec precej razpokan. Rdečerjava lutka je iz Volčje jame na Nanosu, na nadmorski višini 1040 m. Volčja jama leži po osnovni geološki karti, list Postojna, v sivem in gostem oolitnem apnencu z vložki zrnatega dolomita. Blizu vhoda v Volčjo jamo je znano nahajališče boksita Železni klanec, ki nastopa v obliki leče (M. Pleni - čar, 1970). Rdečih peščenoglinenih konkrecij je v jami polno, nastopajo kot zapolnitve luknjic v stenah jame, njihov nastanek naj bi bil pojasnjen s ko- rozijo ob stiku ilovnatega sedimenta z apnencem, ki gradi jamske stene (T. Slabe, 1988, rokopis). OPIS PREISKANIH VZORCEV \ Vzorec IV ANJE SELO Makroskopski opis Vzorec je rumene barve (lOYR 7/6), velik približno 10 cm, po povrsm1 Je posut s črnim oprhom (slika 1). Lepo so izražene posamezne plasti. Nekatere so peščene, sivkaste barve, druge pa glinene in rumene. Plasti si sledijo druga vrh druge (slika 2 A). Peščena lutka je še prhka, ni še vezana v trdno kamnino, prepredajo jo tanke kalcitne žile. V njej ni opaznih nikakršnih fosilov. 96 N. Zupan , M ineraloška primer j ava peščenih lutk . .. Sl. l. Rumena peščena lutka iz Ivanjega sela Fig. l. Yellov sand doll from Ivanje selo ¾ 100 B 50 o IVANJE SELO PESEK-SAND GL/NA - CLAY 1cm '---..J PRIMARNI KALCITNI DROBIR KREMEN SEKUNDARNI GOETHIT Mn- MINERALI OSTALI KALCIT Sl. 2. A. Prečni prerez vzorca B. Mineralna sestava vzorca iz Ivanjega sela v % Fig. 2. A. Cross-section of the sample B. Mineral composition of Ivanje selo sample in O/o 7 Acta carsologica 97 5 Mikroskopski opis Struktura Acta carsologica , XVII (1988) Vzorec ni homogen, opazna je ciklična plastovita sedimentacija. V neka- terih plasteh, ki so ločene med seboj z limonitiziranim delom, je opazna normal- na postopna zrnavost, od grobih do drobnih zrn, v drugih pa vso plast pred- stavljajo velika zrna. Večja zrna so neurejena v vsem vzorcu in tudi kakršna koli orientacija teh zrn ni opazna (slika 3). 60 °/o površine vzorca zavzema drobnozrnata karbonatna osnova, poroznost 15 O/o, ostala površina pa pripada posameznim zrnom kremena. Zrna so v glavnem majhna, približno 0,02 mm, nekaj pa je tudi večjih, okrog 0,1 mm. Preseki zrn so različnih oblik: pravo- kotni, trikotni, rombični, kvadratni, okrogli in nepravilni. Le redka zrna so rahlo zaobljena. V razpoki, ki je vzporedna s plastovitostjo, med dvema ciklo- ma, je kristalil kalcit. Mineralna sestava Mineralna sestava vzorca obsega detritična in avtigena mineralna zrna (slika 4). Od detritičnih zrn v vzorcu nastopata kremen in kalcit, litičnih zrn pa v vzorcu ni. Sl. 3. Struktura vzorca, normalna postopna zrnavost; vzporedni nikoli Fig. 3. Texture of the sample, normal granulation; parallel nicols 98 N. Z u pan , Mineraloška p r ime rj ava peščenih lutk .. . Sl. 4. l. primarni kalcitni drobir, 2. kremen, 3. sekundarni kalcit; navzkrižni nikoli Fig. 4. l. primary calcite particles, 2. quartz, 3. secundary calcite; crossed nicols Kremenova zrna so nesistematično raztresena po vzorcu, samo v nekaterih delih, kjer so skoncentrirana groba zrna, jih je več. Kremen zavzema približno 15 O/o vsega vzorca, nastopa pa v velikih, do 0,1 mm, nezaobljenih zrnih. Pre- seki kremenovih zrn so pravokotni, trikotni in kvadratni. Veliko zrn vsebuje okrogle prozorne vključke. Kalcitova zrna so drobna, velika do 0,03 mm, in tvorijo osnovo. Zrna so precej preperela, njihovi preseki pa so nepravilni, v bistvu gre za karbonatni drobir. Avtigena mineralna zrna so tista, ki nastanejo sekundarno pri strjevanju peščenih in glinenih delcev v kamnino. V vzorcu so naslednji avtigeni minerali: kalcit, limonit in neprozorni črni minerali. Sekundarna kalcitna zrna pred- stavljajo 5 O/o vzorca, so različnih velikosti, največja so velika do 0,1 mm. Na- stopajo v obliki rombov ter zapolnjujejo pore in razpoke. V porah nastopajo kot cement in tvorijo vezivo z drobnozrnatim detritičnim kalcitom. 7• 99 Acta carsologica, XVII (1988) Limonit nastopa v drobnih zrncih v obliki oprha na drugih mineralih. Je rjave barve, posebno veliko ga je na vrhu vsakega posameznega cikla postopne zrnavosti. Neprozorni črni, verjetno Mn minerali nastopajo v igličastih skupkih, pre- vlečenih čez druge minerale. Rentgenski opis V vzorcu močno prevladuje kalcit z d100 = 3,04 X 10-1 nm. Relativno pred- stavlja 80 O/o vsega vzorca. Po količini sledi kremen z d100 = 3,34 X 10-1 nm. V vzorcu je tudi nekaj kaolinita in geothita, v sledovih pa so prisotni boehmit in Mn minerali, kot sta psilomelan in piroluzit. Interpretacija V vzorcu sem z rentgensko in mikroskopsko analizo določila naslednje mi- nerale: kalcit, kremen, goethit, Mn okside, kaolinit in boehmit (slika 2 B). Vzorec je še precej porozen, veliko je nezapolnjenih por, nekatere pa so zapol- njene z velikimi, kalcitnimi zrni. Ta kalcit je sekundarnega nastanka, tam, kjer je imel za rast dovolj prostora, so zrasli lepi rombični kristali. V razpoki, ki je vzporedna plastovitosti, so rasla velika kalcitna zrna od obeh robov razpoke proti sredini. Veliko število por, 15 O/o površine vzorca, kaže na to, da vzorec še ni po- polnoma litificiran, torej še ni trdna kamnina. Ciklična sedimentacija v vzorcu je večkrat prekinjena. Do prekinitve je verjetno prišlo zaradi izsušitve, vsakič je bil vrh posameznega sedimentacij- skega cikla postopne zrnavosti rahlo limonitiziran. Verjetno so bila zrna limo- nitizirana, ko še niso bila prekrita z novimi. Iz tega sledi, da je material v raz- poko prihajal postopno in se normalno usedal, spodaj groba zrna, zgoraj pa vedno bolj drobna. Groba velika zrna v glavnem pripadajo kremenu. Glede na nezaobljenost zrn, njihov transport ni bil dolg, so lahko netopen ostanek apnen- ca, ki prepereva v okolici (R. Go spod ari č, E. Grobe 1 še k, 1970), vendar bi bilo potrebno za potrditev izvora narediti več preiskav. \ Vzorec VOLČJA JAMA Makroskopski opis Vzorec je rdečerjav (2,5 YR 5/8), velik približno 5 cm (slika 5). Po površini je prevlečen s črno prevleko. Vzorec je dokaj homogen (slika 6 A), makroskop- sko ni opaziti plastovitosti. Prepredajo ga črni dendriti in kalcitne žile. Lutka je že precej trda in kompaktna. 100 N. Zupan, Mineralo·ška primerjava peščenih lutk .. . Mikroskopski opis Struktura Vzorec ni homogen. V drobno zrnati osnovi so večja mineralna zrna, usmer- jena (orientirana) so v isto smer v eni ravnini, kar se večkrat ponavlja (slika 7). Osnova predstavlja 50 O/o vsega vzorca, 10 O/o predstavljajo pore. Zrna so v glav- nem velikosti do 0,03 mm, nekaj pa je tudi večjih. Precej je tudi zelo drobno kristalnih, neprozornih mineralov, ki zapolnjujejo nekdanje pore. Pravokotno na orientacijo zrn je nekaj večjih razpok, ki so zapolnjene z velikimi kalcitnimi kristali. % 100 B VOLČJA JAMA Sl. 5. Rdečerjava lutka iz Volčje ja- me na Nanosu Fig. 5. Red-brown doll from Volčja jama on Nanos C] GLINA - CLAY ~ KALCITNA ŽILA - CALCITE VEIN C:ZJ DENDRITI - DENDRITES G LUKNJE - PORES 1cm L___J PRIMARNI KALCITNI DIWBIR KREMEN SEKUNDARNI GOETHIT Mn -MINERALI ILLIT GIBBSIT OSTALI KALCIT Sl. 6. A. Prečni prerez vzorca B. Mineralna sestava vzorca iz Volčje jame v O/o Fig. 6. A. Cross-section of the sample B. Mineral composition of Volčja jama sample in 1(//o 101 10 Acta carsologica, XVII (1988) Mineralna sestava V vzorcu so detritična in avtigena mineralna zrna. Detritična zrna pripa- dajo kremenu in kalcitu, litičnih zrn pa v vzorcu ni. Kremenova zrna so raztresena po vsem vzorcu. Predstavljajo približno 10 O/o vsega vzorca. Nastopajo v velikih, do 0,1 mm, kristalih. Preseki zrn so rahlo zaobljeni, prevladujejo pa pravokotni in kvadratni. Kalcitna zrna so zelo drobna, pod 0,03 mm, in predstavljajo osnovo, ki je obarvana rjavo (slika 8). Avtigenega nastanka so sekundarni kalcit v porah in razpokah, katerega zrna so velika do 0,3 mm, in črni neprozorni minerali v porah. Rentgenski opis Tudi v tern vzorcu močno prevladuje kalcit, relativno predstavlja 70 O/o vsega vzorca. Količinsko sledi illit, d100 = 3,35 X 10-1 nm, kremen in gibbsit, d100 = 4,85 X 10-1 nm. V sledovih so kaolinit, goethit, psilomelan, piroluzit, boehmit in hematit. Sl. 7. Nehomogena struktura vzorca; vzporedni nikoli Fig. 7. Non-homogeneous texture of the sample; parallel nicols 102 N. Zupan, Mineraloška primerjava peščenih lutk .. . Sl. 8. l. primarni kalcitni drobir, 2. sekundarni kalcit, 3. kremen, 4. pore, 5. Mn minerali ; navzkrižni nikoli Interpretacija Fig. 8. l. primary calcite particles, 2. secundary calcite, 3. quartz, 4. pores, 5. Mn minerals ; crossed nicols 11 Z mikroskopsko in rentgensko analizo sem določila naslednje minerale: kalcit, kremen, illit, gibbsit, goethit, Mn okside, kaolinit, hematit in boehmit (slika 6 B). Vzorec je še precej porozen, čeprav večino por zapolnjujejo drobnozrnati Mn minerali. V razpokah in porah je iz raztopin kristaliziral sekundarni kalcit. V vzorcu je opazna rahla sprememba sedimentacije, ker je v drobnozrnati osnovi zaslediti plasti z večjimi kremenovimi zrni. Kremenova zrna so precej velika in groba, iz tega sledi, da niso bila prinesena od daleč. Osnova je v glav- nem kalcitna. Drobna zrna v osnovi so nastala pri razpadu apnenca in so bila tudi prinesena od daleč. Illit je glinen mineral in je netopen ostanek apnenca. Iz teh podatkov se da sklepati, da je matE!rial za lutko nastal v bližini, v jamo pa ga je naplavila voda. 103 12 Acta carsologica, XVII (1988) PRIMERJAVA že makroskopska primerjava obeh vzorcev nam pokaže razlike med njima. Lutka iz Ivanjega sela je rumene barve, izražena je plastovitost in je še prhka, druga iz Volčje jame pa je rdečerjave barve, precej kompaktna in sprijeta. Obe pa sta prepredeni s kalcitnimi žilami in prevlečeni s črnim oprhom. Mikroskopska primerjava je potrdila že na oko vidne razlike v strukturi obeh lutk. V lutki iz Ivanjega sela je plastovita struktura, kjer se menjavajo cikli s postopno normalno zrnavostjo, v lutki iz Volčje jame pa je struktura bolj homogena. Rentgenska primerjava nam pokaže, da je v vzorcu iz Volčje jame malo manj kremena ter da je v vzorcu precej illita in gibbsita. Ostali minerali pa KALCIT KREMEN ILLIT GIBBSIT GOETH/T Mn-MINER. KAOL/NIT HEMATIT BOEHMIT Ivanje selo Volčja jama I \ J ,_ -...._-,,,'.;_-,,-,.~- ,-;,·,,,' ,.1.1'1•' ✓ ,1-/,, ~ .... ,- .... ,{' ... ,,,-,'.><'..,-'..._''... ...., - I , -✓ I \ - , 1 , , I ,- - I, -1,-,,_,!. ..... /\/ ,,, 1,,,,,. ... _ Legenda: relativna količina posameznih mineralov v vzorcu m veliko 8J srednje • malo • sledovi a lot middle little traces Legend : relative quantity of particular minerals in the sample Sl. 9. Rentgensko in mikroskopsko ugotovljeni minerali Fig. 9. With x-ray diffractometry and optical microscopy established minerals 104 N. Zupan. Mineraloška primerjava peščenih lutk ... 13 v obeh vzorcih nastopajo v sledovih, eden takih je tudi hematit v vzorcu iz Volčje jame. Iz slike 9 je razvidno, da v obeh vzorcih prevladuje kalcit, sledi kremen. Illit, gibbsit in hematit so samo v vzorcu iz Volčje jame. Goethit, kaolinit, boehmit in Mn minerali so v obeh vzorcih. Obe lutki sta si glede na mineralno sestavo dokaj podobni, to pa je ra- zumljivo, saj sta obe nastali iz zrn, ki so nastala pri razpadu apnenca. SKLEP Peščeni lutki sta nastali v nevezanem klastičnem sedimentu, z izločeva­ njem sekundarnega kalcita iz prenasičenih vodnih raztopin tako, da je kalcitno vezivo povezalo posamezna mineralna zrna. Po mineralni sestavi sta si lutki dokaj podobni, po strukturi pa sta si različni. Obe sta v glavnem kalcitni, ostali minerali so v podrejenem položaju. Razlika v barvi med obema lutkama izhaja iz vsebnosti hematita in goethi- ta. Rumeno barvo dajeta kaolinit in goethit, rdečo pa hematit, saj po literaturi (F. J. Pet ti j oh n , P. E. Pot ter, R. Si e ver, 1972) rdeč pigment se- stoji edino le iz hematita. Rdečerjava lutka iz Volčje jame vsebuje hematit in je že precej strjena, bolj je bila podvržena diagenezi. Diageneza vključuje sta- ranje in tudi dehidratacijo Fe oksidov. Pri dehidrataciji pa goethit prehaja v hematit (F. J. Pettij ohn, P. E. Potter, R. Siever, 1972); tako spremembo rjavega, limontinega pigmenta, ki prekriva peščena zrna, pospešuje topla klima. Te konkrecije so nastale s kompakcijo peščenih in glinenih zrn, ki jih je v votline naplavila voda, vendar zaradi nezaobljenosti zrn verjetno ne od daleč. Kalcitna osnova je nastala z mehanskim razpadanjem apnenca, tako ver- jetno iz njega izhaja tudi kremen; sekundarni kalcit, Mn minerali, goethit, illit, pa so nastali z diagenezo. Fe in Mn hidroksidi in oksidi, ki nastanejo pri preperevanju karbonatnih kamnin, so zelo slabo topni in se zato skoncentrirajo v preperelih ostankih. Izvora kremena nisem mogla pojasniti, vendar je ver- jetno netopni ostanek apnenca. Boksitne leče, ki so v bližini nahajališč pre- iskanih lutk, nimajo vpliva na izvorni material lutk, kajti v njih ni bilo veliko boksitnih mineralov. Vprašanje izvornega materiala teh peščenih lutk še ni dokončno razjas- njeno, potrebne bodo nadaljnje preiskave. 105 14 Acta carsologica, XVII (1988) LITERATURA An onim, 1911: Psammografia di alcune »terre rosse« italiane, Alpi Giulie 16/3, 80-83, Trieste. B e š i c, Z., Vuk o vic, V., C i c o vic, B., 1965: Boksiti Crne Gore. Rudnici boksita Nikšic, 1-165, Nikšic. Car, J., Go spod ari č, R., 1984: O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico. Acta carsologica SAZU, 12 (1983), 93-106, Ljubljana. G o s p od ari č , R., Grob e 1 š e k , E., 1970: O limonitnih prodnikih na Postojn- skem krasu. Naše jame 11 (1969), 83-88, Ljubljana. G rubi c, A., 1964: Les bauxites de la province dinarique (Yougoslavie). Bull. Soc. geol. de France, 382-388. Kramer, E., 1900: Terra rossa und Eisensaurlinge des Karstes. Mitt. des Museal- vereines f. Krain, 13, 2-3, 77-92, Laibach. Kramer, E., 1905: Das Laibacher Moor. 1-205, Ljubljana. Maric, L., 1964: Terra Rossa u karstu Jugoslavije. Predavanja održana u JAZU, 32, 1-58, Zagreb. Osnovna geološka karta SFRJ, list Postojna, L 33-77, 1 : 100 000, 1967, Beograd. Pet t i j oh n, F. J., P o t ter , P. E., Si e ve r , R., 1972: Sand and Sandstone. Springer-Verlag, 1-618, Berlin, Heidelberg, New York. P 1 eni čar, M., 1953: Boksiti in železne rude v Nadrti, Hrušici in pod Nanosom. Arhiv geol. zavoda Ljubljana. P 1 e n i č ar , M., 1955: Oolitni boksit v kredi na Primorskem. Geologija 3, 198-203, Ljubljana. P 1 eni č ar, M., 1970: Tolmač za Osnovno geološko karto, list Postojna, 1-62, Zvezni geološki zavod, Beograd. S e i d 1 , F., 1900: Director Kramers Theorie der Bildungsweise der terra rossa des Ka:rstes. Mitt. des Musealvereines f. Krain, 13, 2-3, 70-77, Laibach. S 1 a b e, T., 1988: Oblikovanost skalnega oboda Volčje jame. Rokopis, IZRK, Po- stojna. MINERALOGICAL COMPARISON BETWEEN SAND DOLLS FROM SURROUNDING OF IVANJE SELO AND FROM VOLČJA JAMA Summary Mineralogical analyses of carbonate rocks weathering rests are interesting be- cause they tel1 us about rock fragments origin, conditions and speedness of weather- ing. The roundness of rock fragments is indication for transport length. By x-ray diffractometry and optical microscopy I analyzed two samples of the sand dolls. The first one was from cave Volčja jama and the seconde one from karst pocket in road cut near motorway in Ivanje selo. The sand doll from Ivanje selo con- sists of calcite, quartz, goethite, Mn-oxydes, kaolinite and boehmite. Quartz and most of calcite fragments have detritical origin, but goethite, Mn-oxydes and calcite cement have secundary origin from solution. The doll from Volčja jama consists of detritical calcite, quartz, illite, gibbsite, kaolinite, boehmite and secundary calcite cement, goe- thite, Mn-oxydes and hematite. Dolls probably have the same mineral composition because they are composed by detritical grains originating by weathering of limestone. I didn't explain the prove- nance of quartz grains in this article, they descent from insoluble rests of limestone probably. 106