ORNITOLOSKI POTOPIS a.....». i , ÚUN'Wf Površina: 270.990 km2 Št. prebivalcev: 3,9s milijonov Si. ovac: 59.2 milijonov Šl. vrst ptic: 350 \ajvišja točka: Mt. Cook - 3755 m Kndemične vrste ptic: S vrst kivijev: navadni kivi (Aptéryx australis), veliki lisasti kivi (A. haastii), mali lisasti kivi (A. owenii), A. rowi, A. mantelH, ponirek vrste Polfocephalus mfo-pectus, kraljevi albatros (Diomedea epo mophora), viharnik vrste Puffinus bidleri, sivi pingvin (Megadyptes antipodes), kor-morani vrst Stictocarbo punclalus, Leuco carbc carunculatus, L. chalconotus. kozarka vrste Tadoma variegata, race vrst Anas aucklandica in Aythya tumaeseelandiae, veka (Callirallus australis). takahe (Porp hyrio manleUi), školjkarica vrste liaemato-pm unicolor, polojnik vrste Himantopus novaatvlandine. papige kakapo (Strigops habroptilus), kea (Nestor notabilis), kaka (Nestor meridionalis), kakariki (Cyano-ramphus cturiceps in C. novaezclandiac), pevke kokako (C.allaeas cincrea), tui (Pro-slhemadera novaeseelandiae), hihi (Notio ntyslis cinctaX Anthomis meianura, Phile-sturitus carunculatus, Petroica macrocepha-!a. P. traversi, P. australis. Zanimive živali: tuatara (Sphenodon punc talus), novoze landska (svetleča) jamska glivarica (Arachnocampa luminosa), številni morski sesalci, med drugim novozelandske krat kogobčne pliskavke (Cephalorhynchus hectori), temni pisani delfin (Lagenorhync-hus obscurus), velika pliskavka (Vursiops truncatus), glavač (Physetcr macrccepha-lus), sinji kit (Balaenoptera musculus), novozelandski morski medved (Arctocep halus/orsteri). Zanimiva drevesa: drevesne praproti rodov Dicksonia in Cyathea, puhutukawa (Metrosideivs excel sa), palma nikau (Rhopalostylis sapid«). kauri (Ac/athis australis). Viri ogrožanja: tujerodni plenilci (npr. podlasice, mačke, podgane ipd ), uničevanje naravnih habi tatov, intenzifikacija kmetijstva, ribolov. Nova Zelandija -dežela dolgega belega oblaka //Nataša Šalaja Maori so Novo Zelandijo poimenovali Aotearoa, kar pomeni dežela dolgega belega oblaka. Oblaki so skozi stoletja ostali enaki, dežela pa se je po naselitvi Maorov in Evropejcev zelo spremenila. Na Novi Zelandiji je v zadnjem tisočletju izumrlo vsaj 44 vrst ptic, med njimi največ endemičnih iz družine orjaških moj (Dinornithidae), vodnih ptic, ujed, tukalic in v pevk. Človek je k temu prispeval predvsem z lovom, izsekavanjem gozda in vnosom tujerodnih vrst, predvsem sesalcev. Upanje za preživele vrste je aktivno varstvo na obsežnih zavarovanih območjih, ki pokrivajo tretjino ozemlja. Aotearoa pa je v mnogih pogledih, tudi ornitološkem, še vedno čudovita. ■ 10 Svet ptic med podrastjo. Vrsto hi hi Xotiomystis rineta smo opazovali oh krmilnicah, številni osebki vrst Anthomis tnelanura in Afohoua albicilla pa so se spreletavali v krošnjah. Ves čas so nas zasledovali širokorepi muharji Rltipidura fuliginosa. Na otoku gnezdi tudi skrivnostna gololična vrana kokako (.atta-eas cinerea, ki pa se nam je ni posrečilo odkriti Manj težav je bilo s črno-rdečim muharjem vrste Petnica australis. Radovedna ptička se nam je približala na manj kot meter razdalje. Ob vrnitvi z otoka Kapiti smo na morju opazovali še bodica sto govnačko Stcrcorarius parasiticus, ki je poskušala odvzeti plen čigram vrste Stcrna striata. Na otočku Somes v zalivu pred Wellingtonom so prostovoljci organizacije Forest and Bird (BirdLife na Novi Zelandiji) posa dili več kol 92.000 sadik avtohtonih grmovnic in dreves. Tam je zatočišče našla tudi tuatara Sphenodon punetatus, znameniti prazgodovinski kuščar, katerega populacija se ohranja izključ no na otokih brez plenilcev z izvajanjem skrbno načrtovanih varstvenih ukrepov. \'a obrobju Wellingtona lezi rezervat Karori, kjer namesto morja plenilcem vstop preprečuje več metrov visoka ograja. V Karori so naselili številne vrste ptic. med drugim tudi male lisaste kivije .4. owenii in sove Kinox novaezelandiae, katerih zanimivo oglašanje smo slišali med nočnimi obiskom rezervata. Podnevi pa smo opazovali druge endemite, med drugim race vrste A>ias aucklandica in Aythya novacscctandiae, kake Nestor meridionalisin številne pevke. Na severu je med najbolj obiskanimi otok Tiritiri Matangi v bližini Aucklanda. Poleg številnih endemičnih pevk je poznan predvsem po sultankah Porphyrio porphyrio in že omenjeni sorodni vrsti takahe Porphyrio mantelli Poleg teh in štev ilnih pevk smo na otoku opazovali tudi redke endemične race /Imis aucklandica in papige kakariki Cyanoramphus novaezelandiae. Južni otok Na poti prek razburkanega in temačnega Cookovcga preliva so trajekt spremljale čigre Stcrna striata in plahi albatrosi Diomedea cauta salvini. Ko smo pripluli v mirne vode fiordov Zemljevid Uporabljeno / dovo Ijenjem' 1'he General I ibraries. The l'ni versity of li-xas .11 Austin . 1-6: vulkan Ng.iu ruhoe. moorski bojni ples haka, puhutuka v. .1 (Mctrostdcros excelsa), novozcland sk: morski medved (Arctocephalusforsteri), maorski bojni ples h.lk.t. ovce na (eMi v pokrajini Catlins. (oto: Nataša Šalaja 7: jetttD Tckapti je /a številne |xipolnike prva postaja na poti v lu/ne Alpe. foto: Nataša Šalaia Kapiti in drugi mali otoki Majhni neposeljeni otoki so za ohranjanje ogroženih novozelandskih ptic izjemnega pomena. V primerjavi z večjimi in naseljenimi kopnimi predeli jih je bistveno laže ohranjati brez tujerodnih plenilcev, ki močno ogrožajo predvsem nele-teče vrste ptic. Veliko naporov in sredstev je vloženih tudi v ohranjanje in renaluracijo tamkajšnjih gozdnih in drugih habitalov ter ponovno naseljevanje ogroženih vrst. Največ redkih endemičnih vrst ptic in drugih živali je mogoče videti prav na teh otokih, zato sem jih obiskala kar nekaj. Približno uro vožnje severno od VVellingtona leži otok Kapiti, eno izmed najbolj pomembnih območij za varstvo ptic, ki je zavarovan že od leta 1897. Dnevno ga lahko obišče le 50 obis kovalcev. Takoj ko smo se izkrcali in se napotili proti bližnje mu zavetišču, je postalo jasno, da bo dan ornitološko zelo zanimiv. Med bližnjimi grmi se je «preletaval kakariki Cyano rantphus novaezelandiae. Okrog zavetišča pa so radovedno posedale in prežale na priboljške gozdne papige kake \'estor meridionalis. Prav nič se nas niso bale in če je kateri izmed obiskovalcev začel odpirati nahrbtnik, je imel družbo na rami. še preden je lahko trenil z očmi. Na travnati ravnici ob morju smo z navdušenjem opazovali neleteče tukalice veke Galliral-hi s australis, ki so brezskrbno iskale hrano ob poti. in šele ko smo se jim popolnoma približali, so izginile v zavetje bližnjega grmovja. Še bolj brezbrižni so bili endemični sorodniki sul-tank takahe Porphyrio mantelli ter novozelandski golobi kere-ru Hemiphaga novaseelandiac, ki so se prav tako prehranjevali ob poti in na travnikih. Na travnikih smo opazovali tudi upo Anthus »ovaseelandiae. 7 bližnjih dreves sem prvič zaslišala čudovito ptičje petje, ki me je kasneje še tolikokrat razveselilo. Bil je tui Prosthemadera novaesee/andiae, ena izmedendemič nih vrst pevk. Večina otoka je porasla z gozdom, kjer smo opazovali tudi druge pevke. Med težje odkrivne nedvomno sodi tieke Phile sturnus canmculams. ki se navadno skriva na gozdnih tleh //letnik 11, številka 01. maj 2005 11 8: Phhi albatros Du »uJm ùikîii Siilvini) je na seznamu ranlii vih vrst zaradi |>li um neprijaznega ribolova. foto: Nataša Šalaja 9: Poleg školjaricc (ll^cmiilcfusoslriilc ¡Itisjživi lia Nnvi Zelandiji tudi ende niična vrsta llacmatopus itnicohr. loto: Nataša Šalaja 10: Sova Ninox novaixetmuUae je p<> gosta vrsta. saj gnezdi tako v gozdovih, kot tudi parkih in vrtovih. itilo- Nataša Šalaja Marlhorough Sounds n,i severovzhodu južnega otoka, so naš pogled pritegnile velike jate viharnikov Puffinusgavia, pred pristaniščem Picton pa so nas pozdravile lastovke llirundo tahitica. /.elo številni so bili tudi največji novozelandski gale bi vrste Lanis dominicamis. Območje fjordov je za ljubitelje narave brez dvoma vredno obiska, zato sem se odločila prvo sončno popoldne na južnem otoku preživeti na vodenem izletu v Marlhorough Sounds. Nisem bila razočarana. Takoj ko smo se oddaljili od glavne vodne prometnice, ki teče prek rukava Queen Charlotte Sound, smo lahko v neposredni bližini čolna opazovali strmo-glavce Morus senator. Izključno na obalah Marlborough Sounds gnezdi endemični kraljevski kormoran Leitcccarbo canmciihuiis. Pri počivanju na obali irao opazovali tudi skupi no kornioranov vrste Phalacrocorax varius in novozelandske morske medvede Amoceplutlusfcrsleri. ki so med uhatimi tjul nji na Novi Zelandiji najbolj pogosti. Poleg že prej omenjenih galebov in čiger so bili pogosti tudi rdečekljuni galebi vrste hirus novaehollandiae. < il j izleta je bil otoček Motuara, ki je zavarovan kot omitološki rezervat, /dobro ohranjenim avtohtonim gozdom je primeren habitat za gozdne vrste ptic. kot so naprimer pevke miromiro Pclroka mctcrccephala. južna podvrsta črno rdečega muharja vrste Peiroica australis in makomako Anthornis melanum V čudovitih plitvinah okrog otoka smo opazovali pritlikavega pingvina Eudpptula minor, najmanjšega pingvina na Novi Zelandiji, ki na otoku tudi gnezdi. Poleg tega nas je čakalo še posebno presenečenje. Na otoku poteka program ohranjanja zelo ogroženega ki vi ja vrste Aplctyx rowi iz okolice Okarita na zahodni obali Južnega otoka, ki je bil kot nova vrsta določen šele po analizah DNA leta 2004. Populacijo ogroža visoka smrtnost mladičev, ki so, preden dopolnijo prvo leto starosti, lahek plen tujerodnih plenilcev, kot so podlasice, podgane in mačke. Zato v okviru programa ohranjanja te vrste mladiče za eno leto preselijo na otok Motuara, kjer odrastejo in se dovolj okrepijo, da se po ponovni preselitvi v Okarito lahko uspešno postavijo po robu plenilcem. Na dan našega obiska je eden izmed skoraj odraslih kivijevdan prespal v gnezdilnici /a pritlikave pingvine. I ako smo si lahko najbolj znamenitega predstavnika novozelandske avifavne osledali v naravi in od blizu. Moj naslednji cilj. mestece Kaikoura na vzhodni obali |užne ga otoka, leži pod gorsko verigo Seavvard Kaikouras, ki je edino gnezdišče endemičnega viharnika Puffinus hutioni. V zadnjih dvajsetih letih se je Kaikoura iz zaspanega ribiškega naselja razvila v pravo meko za ljubitelje narave. Naravne danosti za opazovanje kitov, delfinov pa tudi morskih pti< v Kaikouri so izjemne, saj prav na tem mestu do obale sega podvodni in več kot kilometer globoki kanjon, ki je z visoko bio-produkcijo pomembno prehranjevališče za morske sesalce in druge živali. Možnosti za opazovanje različnih vrst delfinov so bile dobre tudi drugod, zato sem se glede na visoke cene izletov odločila, da grem v Kaikouri opazovat morske ptice ¡11 kite. Ptičarski izlet ni temeljil le na naključnem opazovanju, pat pa na pri vabljanju s hrano. V ta namen smo se na pot odpravili z zalogo rib v kontejnerju na krmi čolna. Velikim oceanskim jadralcem m galebom smo postali zanimivi šele. ko smo upočasnili čoln in 7. njega spustili mrežo s hrano. ()b klateških albatrosih Dio-medea exulaiis in plahih albatrosih Diomedea cauta salvini so se za svoj grižljaj potegovali severni veleviharniki Macronectes halli ter dve zelo podobni vrsti viharnikov Proccllaria ivestlandi-iii in Procellaria aequinoctiaHs. Obe vrsti sta popolnoma črne barve, najlaže ju je razlikovati po ban i konice kljuna, ki je pri prvi črna. pri drugi pa bela. Najbolj glasni so bili kajpak galebi Inras dominicanus. Kapski viharniki Diipfion capense pa so se spretno smukali med mnogo večjimi tekmeci in si kar dobro napolniti želodčke. medtem ko so klateski albatrosi vsem nav zočim vztrajno dokazovali, kdo je »glavni«. Hrana očitno ni zanimala falklandskega albatrosa Diomedea melanopbrisz zna čilnimi črnimi obrvmi in oranžnim kljunom, ki je dogajanje spremljal le od daleč. Na koncu pa nas je obiskal še največji predstavnik družine albatrosov, kraljevi albatros Diomedea ep o mopltca. in dostojanstveno odjadral dalje. Vse opazovane štiri \Tste albatrosov gnezdijo na subantarktičnih otokih, manjša kolonija kraljevega albatrosa pa tudi na polotoku Otago na južnem otoku. Bližnji pogled na le mogočne ptice južnih morij, ki letno prejadrajo tudi 180.000 kilometrov, je bil milo rečeno navdušujoč. Ob vrnitvi sta nas razveselili tudi dve manjši skupinici temnih pisanih delfinov I.ngenorhpnchusobscimis. 10 Svet ptic Za opazovanje ptic je zelo zanimiva tudi obala kaikourskcga polotoka, zato sem se nazaj v Kaikouro odpravila peš. Pot je vodila po vrhu klifov, s katerih so se odpirali čudoviti pogledi na majhne zalivčke, polne pobrežnikov, med katerimi so pre vladovali polojniki Himantapus liimaiitopus, školjkarice llae »tu/opus ostntlegus ter endemične črne školjkarice vrste lltie »miopus umcobr. Številne so bile tudi čaplje Ardea novaehollan diaein galebi l.anis novaehollandiae ter Larusdominicanus. Med redkeje opazovanimi vrstami pa naj omenim pribo Vane/lus miles ter endeniično vrsto deževnika Charadrms bkinetus, ki gnezdi na peščenih morskih in rečnih obalah. Obala je bila polna novozelandskih morskih medvedov, idilo pa so dopolnjevale ovce. ki so nedaleč od njih hodile po svojih poteh. Naslednje jutro smo šli opazovat kile glavače Phpseter maero-ccphalus. Tokrat smo se odpravili dlje na morje. Kapitan je s hidrofonom kmalu našel prvega, ki se je približeval površju. Gla\ac se potopi skoraj za celo uro, na površju pa ostane le deset minut. V tem času je mogoče videti hrbet živali, značilno puhanje vode. najbolj spektakularen pa je seveda trenutek, preden se kil vnovič potopi, pri čemer je lepo videti repno pla vut. Na izletu smo opazovali potope treh 18 metrskih glava cev, ki se najraje prehranjujejo z orjaškimi lignji. Polotok Otago pri mestu Dunedin pa je znan predvsem kot edino gnezdišče kraljevih albatrosov Dbmedea epcniophora v naseljenih predelih Nove Zelandije in po sivih pingvinih Megadvptes antipodes. Albatrosi tu uspešno gnezdijo od leta tc)?S in kolonija sedaj šteje že 90-100osebkov. Ogled je mogoč izključno iz opazovalnice tik ob gnezdiščih, kjer smo lahko iz neposredne bližine popolnoma zastrti opazovali 6 gnezdečih ptic. Nekaj mladičev se je konec januarja že izvalilo, vendar so jih pred našimi pogledi skrivali starši in visoka trava okoli gnezd. Sivi pingvin je edini predstavnik endemičnega rodu Mega-dy ptes. Zaradi krčenja habitata in plenilcev je vrsta zelo ogrožena. pred is leti je populacija na Južnem otoku štela le še iso osebkov. Predvsem predanim posameznikom gre zahvala, da danes populacija spet narašča, čeprav je njena prihodnost še kar negotova. Letos je populacijo na [užnem otoku močno pri zadela bakterijska infekcija, zaradi katere je poginilo do 80% mladičev. Obiskala sem zasebni rezervat v zalivu Sandflv. kjer smo imeli iz popolnoma zastrtih poli in opazovalnic zelo dobre možnosti za opazovanje teh nenavadnih ptic. ki tu uspešno gnezdijo na umetnih gnezdiščih. Odrasli pingvini so se ravno pripravljali na golitev. kar zanje pomeni enomesečni post in so se zaradi tega z morja vračali s polnimi trebuhi rib. Simpatično so se prestopali po plaži, kol da se jim ne ljubi v strmi breg. Njihova posebnost je poleg teritorialnosti tudi že kar romantična navezanost na dom, kamor se /. morja vrnejo vsak večer. Ornitološko zanimive in endemitov polne so tudi |užne Alpe. kjer je mogoče najti tako gorsko čigro vrste Sterrta albostriala kot znamenito gorsko papigo keo Nestor notabilis. Zaradi hude vročine v času mojega potovanja po južnem otoku so se slednje svoji radovednosti navkljub umaknile v višje lege in jih na prelazih in drugih meslih. kjer se sicer redno pojavljajo, ni bilo na spregled. Pod najvišjo goro Ml. Cooksem slišala cel orkester, ki je z bližnjega hriba z glasnim »keee-aa« oznanjal, kje se skri vajo. Zadnja priložnost, da jih vidim, je bil gorski prelaz Arthurs Pass. Po nekaj urah iskanja in čakanja mi je bila sreča le naklonjena, saj je kea z vsem vikom in krikom pristala na bližnjem daljnovodu. Tudi na alpskih jezerih sem opazovala številne zanimive vrste, na primer endemične galebe vrste Lanis Mleri, kozarke vrste Tadorna variegata, številne avstral skečrne labode Cygnus atratus, pa tudi nam bolj poznane čopa ste ponirke Podicepscristatusin liske Fitlka atra. Redek gost tu je tudi endemični polojnik vrste Himantopus nevaezelandiae. Nova Zelandija je kljub temu, da jo je človek v zadnjih stoletjih močno spremenil, še vedno dežela, ki privablja turiste in popotnike predvsem zaradi svojih naravnih danosti. Narodni parki, ki pokrivajo tretjino ozemlja, se razprostirajo prek gora. ledenikov, deževnega gozda in fjordov do čudovitih obal in aktivnih vulkanov. Ozemeljske vode segajo od subtropskih do subantarktičnih morij in skupaj z otoki sestavljajo območje izjemne biotske pestrosti. Upam, da bodo Novozelandci na podlagi slabih izkušenj iz preteklosti in rastoče zavesti o vred nosti naravnega okolja znali bolje poskrbeti tudi za svetlejšo prihodnost premnogih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. • 11: Tui (Prosihemailera iiovucscelanttiar} slovi pu najlMilj melodič nem petiu. foto: Nataša Šaiaja 12: Sullanke ifor^h^no 1 • ) so |>oi;osU'nb izlivih rek. jezerih in na drugih rnokrišah foto: Nataša Š.ila]a 13: Veka (Galliralliii austmlis) je endemična vrsta tukalke. vse štiri podvrste pa so lokal no precej pogoste, loto: Nataša Šaiaja //letnik 11, številka 01. maj 2005 13