Izhajajo 1. in IB. rsacega meseca, CeDft jim je za eelo ( flid., TU pol leta 50 Itr. — Narofinino sprejema J. Krajne v Hovei mestu, dopise pa nredništvo. Novice. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-Trato 8 kr. la enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Hranilnica In posojilnica na vsakem knaetlšiiem dvorišču. Današnjo dobo imenujemo kaj radi železno áobo. To vsled teg-a, ker se gradi povsod po avetu kaj dosti železnic, in ker se za stavbe, stroje itd. žuda železa porabi. DanaSojo dobo bi pa tudi po vsej pravici «ffleli imenovati dobo hranilnic in posojilnic, in sicer za to, ker se povsod ustanavljajo hranilnice in posojilnice. Pred priliřno prav malo leti, recimo tridesetimi leti, imela je skoro vsaka dežela navadno le po jedno hranilnico, in posojilnice skoro poznali nismo. Dandanes ima že skoraj sleherna veéja obôîna evojo hranilnico in posojilnico. D», nahajajo se obíine, posebno mestne, v katerih je kar po veè hranilnic in posojilnic; pa še celo na deželi se nahajajo Že take obiine. Reèi bi se smelo skoraj, da hranilnice in posojilnice dandanes tako naraščajo, se tako množijo, kakor gobe v topli ter vlažni jeseni. In to je pravo. Pravo je to osobito za kmetijski stan, ss kmetovalca, ker le tako mu je mogoče postalo, po ceni, to je za nizke obresti denar na posodo dobiti.*) Se vé, da more temu dosledno tudi on svoj denar, kateri mu od sprotne porabe preostaja, le za nizke obresti plodonosno nalagati, posojevati. No, tako sreřnih kmetovalcev je pa, žal, dandanes kaj malo. ReŽi bi se smelo v tem obziru prav po kmeikem pregovoru, da prevladujejo v kmetijskih gospodarstvih dandanes, ker ni denarja, kaj močno grablje, ne pa vile. S tem hoćemo toliko reii, da se kmetovalci glede sprejemanja in oddajanja denarja na posojilo, mo6no le prvega poslužujejo, drugo prepuSiajo pa drugim srcínejáim stanovom èloveèke družbe, kakor reřeno. •) o teh mjiomh posojilnicah je Dokdo pripomnil, da bo ZB. kmeta lekarne, v katerih ee bret iđravnilta dobiva «dravila; ako kdo teh zdravil (v pođoti denarja) o napačnem času ali pre-veĚ vzame, so v pognibo, VredniitTo. K PavUSićcveniu spominku y Slovensko ljudstvo se rado spominja onih rojakov, ki so si stekli zasluge za domovino i ^a aviilim meřem, ter jim postavlja «pomenike in vzidava spominske pIoĚée. To je lepo ! Narod, ki na tak naiin èisia svoje buditelje in učitelje, ne bo poginil. Poleg tega pa vendar ne eme pozabiti onih domačinov, ki so oslavili sebe in domovino z jeklenim mečem v pravem pomenu Kranjska ima mnogo takih junakov, kateri deloma áe žive, deloma pa so že pomrli. Med Mdnjimi je zopet mnogo tacih, za katere ee po Binrti nihče ne zmeni po pregovoru: „Iz pred oči — iz spomina". Pri teh ee ne nahaja noben >pak na njih gomilah, traya in plevel tu gospoda-ïita.^ Res je, da ni vsacemu dano, da bi bil Vega «li Cihovin, a kakor se vzidavajo poleg Vodnikovega in Preéirnovega spomenika plošče tudi drugim iDaig slavnim pesnikom in učenjakom, tako bi se ne smeli poleg Vege in Čehovina prezirati junaki izmed moštva, katerih prsa je dičila v Življenju zlata ali srebrna svetinja za hrabrost. Od 1848. leta sem Šteje sam domači peSpolk Bt. 17 nad 260 takih junakov, med njimi 12 z zlatimi in 60 s srebrnimi svetinjami za hrabrost 1. reda. Razumi se samo ob sebi, da naj bi se med temi počastili le oni, kateri so izvršili posebno hrabre Čine in eo danes že popolnoma pozabljeni. V tem oziru obrača ee stvar na bolje, kajti Čitati je bilo v „Slovencu", da je preblsgorodni gospod ritmojster J. Andrejka, o. in kr. garde, nabral potrebni denar, ter dal postaviti na semiSkem pokopališču pri sv. Duhu svojemu nekdanjemu podložniku desetniku 17. pespolka ter imetelju srebrnih svetinj za hrabrost 1. in 2. reda, pokojnemu Jaoeiu PavlišiČn iz Vrtače spomenik, ki ga je iz prijaznosti blagoslovil 5. vinotoka t. 1. preč. gospod dekan Anton Aleš. Za ta spomenik so prispevali; Njih cesarske in kraljeve visokosti gosp. nadvojvode Rainer, Friderik in Eugen, c. in kr. državno vojno ministerstvo, ekscelenca gospod podni aišal in imetelj 17. pespolka Hugon Milde No, v diDaSnii dobi, katero kaj rado železno dobo imeni][j«mo, sUSi le pogostokrat á&ljivoreíi: Priâlo bode âe tako daleč, da ae bode od vasi do tmL, da, od hiie do hiSe ieleznice gradilo. Tako dalei ne dospemo seveda nikoli, to jt vse le gola čala. Vtegnil bi se pa 6Iovek najti, kateri bi bí T danaaqji dobi, katero Hmo t tem članka tudi dobo hranilnic in posojilnic imenoTali, dovolil iirek : PriSlo bode tako daleč, da se bode 7 vsaki vasi, da, v vsakem kmetijskem dvorišču hranilnico aH posojilnico, ali pa kar oboje skupaj ustanovilo. Je li mogoSe, da do tega kdaj dospemo, ali je tudi to le gola iala? O, to pa ni nikaks Sala; čisto mogoče je namreč, da do tega dospemo, d a • e celo neobhodno potrebno je, da do tega dospemo, ker je to jeden pogla-vitib pogojev kmetijskega napredka, spojenega s kaj taieljenim boljàim izhajanjem kmetovalca. Taka hranilnic:^ in posojilnica, kakoráno imamo tu v mislih, ne ime-niye se ne Reifeiznova ne Suloe-Deličovo, pač pa se imenuje kompost Kmetovalcem ne manjka dandanes v svojem gospodarstvu samo kovanega kapitala — denaij«, ampak manjka jim tudi, in to v èa veliko večji meri nekovanega kapitala, naravnega kapitala, redovitosti zemlje. Zemlja naga postala je rsled íe toliko stoletnega kmetijskega izkoriščanja ie tako malo rodovita, da nam nikakor tistih obresti več ne donaša, tako veČ ne rodi, kakor je rodila pred stoletji. V zemljo naložen denar (kupna cena), v njo naloženo obilo delo se v pridelkih le slabo obrestuje, kajti nedostija ji več naravne rodovitoiti. Owbito velja to la dvojico pl. Helfenstein, vzvišenost feldmaráallajtnant Kristijan vitez pl, Kerczek (bivSi PavliéiČev bataljonski poveljnik), poveljniitvo 17. pešpolkt in preblag. Ifospod ritmojster Ândrejka, Oglejmo si tega junaka bolj natanko, da bomo vedeli, kako s« je slovenski vojak obnaial T vojski. Pokojnik je ilu£il pri drugi kompaniji 17. pei-polka, pri eni izmed onih dveh kompanij, ki ste 5. avgusta 1878. 1 v boju pri Rogelju prvi za-èeli streljati. Ko je počil prvi strel in je godba zasvirala cesarsko himno, je PavliliČ prav od veselja zaukal. Ako bi se bil r mirnem času tako daleč izpozabil, bi bil gotovo moral odkoračiti za nekaj dni v ziduhlo celico, a ta dan je žel obilo pohvale, kioti njegova neustraâenost je jako ugodno uplivala na tovariše in je pregnala oni strah, ki prevzame skoro vsacega, ki pride prvikrat v ogenj. Pozneje je bil PavliíiČ z dvema možema odposlan, da zavaruje desno krilo. Hipoma poklekne na senen kup, ter zakriČi: „Tako-Ie se Turki streljajo, in res se je v istem trenotku zvalil eden Tstaàkih vojvod rac konja. — kmetijskih zemljiSč, to je za travnike ali koâenioe in vinograde. Njiva, tase ée-èa obrestuje, to je, ona donaáa se dobre obresti, ako jo njen posestnik samzdooiaČim obdeluje, ne pa s plačanim delavcem in poslom. In da se njiva âe-ëe obrestuje, da ona l^t-U dobre letne dohodke do-naSa, to pride od tod, ker se jej vedno v gotovem redu rođo?ito8t poonnoíuje, ker se v njo ves gnoj utakne, katerega se v gospodarstvu pridobi. Njiva obrestuje delo, osobito pa kapiul, katerega se jej v podobi gnoja vedno poscjuje. Za vinograi preostaja le delo, to je oblelavanje istega, za travnik in košenico pa se tisto ne, kajti celo obdelovanje obstoji le v koSnji, torej le v jemanji, ne pa tudi v dajanju, v gnojitvi, ker se za to T gospodarstvu gnoja dovolj ne naprayi. Svetuje se, za gnojitev vinogradov in travnikov 1er koàeiiie umetna gnojila uporabljati. Pravo je to za tistega, kateri ima deiiar, da si ga zamore kupiti. Ali kaj je pa pravo za tistega, kateri denarja nima in si toraj umetnega gnojila kupiti ne more? Zi tistega in za vsakega naprednega kmetovalca brez izjeme je dandanes najpriporoČljivejái, da si napravi na svojem dvoriáču hranilnico io posojilnico v podobi komposta. Poleg kolikor mogoče pravilno uredjenega gnojišča nabira naj si vsak vso Ifl mogočo, pri gospodarstvu odpadlo, sicer nič vredno Saro, in poliva naj jo skozi dv« leti z gnojnico, ktera bi sicer, dasi kaj dragocena gnojilna tvarina, brez vs« koristi v bližnjo reko, potok ali sploh kam odtekala. Vse smeti, cestno blato, žaganje, pleyel, V boju pri Jajcu 7, avgusta istega leta pred spopadom s sovražnikom treba nam je bilo ko-račiti kakih dvesto korakov po odprtem sveta, Turki so streljali, kakor bi orehe vsipal. Nevarnost je bila precej velika Marsikateri vojak se je Že prekrižal in zraven menda mislil, da mo b|je zadnja ura. Mej drugimi bil je tudi Pavliàii, ki je Davdaševal tovariše svojega kardela z besedami: „Fantje, le s korajžo naprej, Turk slabo strelja, nič se nam ne bo tgodilol" Pavliiič je imel prav. — Turške kroglje so sicer frčale, frčale so pa le nad glavami; nobena ni zadela. Za koliko je pa ta kratka oavduienost povzdignila srčnost pod oinikov, mogel bi povedati le oni, ki je bil zraven. Zato obnašanje je dobil Pavliiáíč srebrno svetinjo za hrabrost 2. reda. V boju pri Livnu dne 2G. septembra istega leta je bil Pav-liáič četovodja in kot takemu, bila mu je naloga zavarovati levo krilo stotnije. ObnaSal le je tukaj zopet jako pogumno, rekel bi skoro predrzno, io ker se v poziciji ni dovelj zavaroval, ga je zadel» sovražna krogla v koleno. Sadaj pa ni mogel več stopiti na nogo; vzlio hudi krvaveči rani pa přemoženo listje, obrabljeno řreslo, pleve, zfmlja, Tfle to íd Še drugo, kar je mogoče uđobiti, poliva naj se skoři dve leti z gnojnico, ter premetava T tem iasu dva do trikrat. Vse to daje v dveh letih kaj lep kup komposta, kateri je xa travnike, osobito pa vinograde najboljši gnoj. V tak kompost porabljena àara, z gnojnico, E dveletnim delom vred, ne inaža skoro éisto nobenega, vanj naloženega kapitala, vendar je pa gotovo lepega denarja vreden. Kompost smatrati ememo Loraj po vsej pravici za hranilnico in posojilnico, v katero se ni nikak kapital vložilo, ii katere se pa v dveh letih obili kapital i visokimi obresti vred dobi. In tako hranilnico in posojilnico imeti bi moralo vsako kmetsko dvorisèe. Izkngnije z BahlsenOTO r^Jo in pSenlco. S posebno skrbnim odbiranjem klasja in semena in prav skrbnim pridelovanjem in gnojeiyem se j« posrečilo semenskemu trgovcu E. B a h 1 s e n - u v Pragi, da je iigojil sloveče vrste paenice in kar jih dosedaj poznamo. Njegova žita se odlikujejo po dolgem in bogatem klasju in po močni rasti. Klasje Bahlsenove pSenice in rži je skoro áe enkrat tako dolgo kakor od našega domaČega žita, iraven tega pa tadi bolj debelo. Klaski, h katerih jo sestavljen klas, imajo tttdi bliso se enkrat toliïo ïrnja v sebi. Od tod prihaja tista glasovita rodovitost, ki je Ustna teoiu žitu, in katera se tako opisuje in hvali v Bahlsenovih cenikih, pa tudi po drugih listih. Ni žuda tedaj, da se je jelo v iadnjem ííasu tudi pri te dalje stopal in navduSeval svoje podložnike. Sele, ko se kri ni hotela ustaviti, se je vdal, a ïe ïa toliko èasa, da so mu laveiali sanitetni Vojaki rano; odnesti se pa ni dal, češ, da ima áe ïdrave roke in se če lahko bojuje za dom in cesarja, akor&vno mu eiuži zdaj namo jedna noga. In res se je bojeval tako dolgo, da je na bojieČi omedlel. Vojaki so ga zdaj položili na nosilo ter m« hoteli odvieti puško, a pri tej priČi se je fsnjenec zopet zavedel, àe bolj krčevito nego prej je poprijel puško ter zamrmral, da se Se tako Uhko bojuje, S puško vred so ga nosaČi odnesli na prostor, kjer so ranjence obverovali. PavliŠič je bil to pot zaradi izredne «danosti do vladaija osobito zaradi zatajevanja, ki ga je kazal kot ra-ïijenec. odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost I- reda, katero si je v pravem pomenu besede ^Vavo zaslnžil. Iz vojske priSedii domov, prevzel je po oČetn zadolženo posestvo in se oženil. Pridno je gospodaril, a vendar ni mogel poplačati dolgov, zato ie sklenil iti v Ameriko, Iger si j« nadejal pri- nas na Kranjskem obračati večjo pozornost na Bablsenota žita, in da so ga začeli že sem in tja poskušati. Te poskuánje se pa niso povsod tako obneile, kakor se je želelo. Dobljeni pridelki niso bili ne tako obilni niti tako lepi in dobri, kakor se je pričakovalo, V poskuševališču kmetijske Sole na Grmu so se delale tudi poskuSnje z Bahlsenovimi žiti, ki se pa tudi nieo povoljno obaeele vzlic temu, da BO se vršile na prav dobri zem^'i in v ugodni legi. Obsejalo se je z rŽjo „elite" in pšenico „zlato bisernico" po 25 štirijaških metrov. Ravno tolik prostor se je posejal pa tudi z domačo pšenico in domaČo ržjo, od katerih se je vselo naj-lepSe zrnje za seme. PoskuSnja je pokazala, da ni domače žito nič slabše od Bahlsenovega, ampak da je celo botjŠe, kajti pridelek od domače pšenice in od domaČe rŽi je bil v vsakem pogledu lepši kakor od Bahlsenovega žita. Ne-le, da je bilo zrnje damače pšenice in rži bolj polno in bolj klêjo in vsled tega teŽje, je biio tudi veliko bolj enakomerno razvito. Zlasti pri rži je bilo v tem oziru opaziti velik razloček. Dočim je bila Bahl-senova rž prav raznovrstnega zrnja, namreč debelega, drobnega, bolj polnega in tudi prav suhega in slabo razvitega, je bila domača rž jednako-mernega in vseskozi lepega zrnja Takisto je bila tudi Bahlsenova plenica slabšega zrnja kakor domača pšenica. K prednostim Bahlsenovega žita bi bilo v tem slučaju prištevati le močnejšo r&Bt in bolj trdno slamo, vsled katere zlasti Bahlsenova pšenica ne poleže tako rada kakor domača. Verojetno je. služiti toliko, da bi poplačal svoje dolgove in s tem rešil očetovino. Vedel je, da ga ?eie vojaška dolžnost na dom ; zato odide natihoma od doma in pride srečno v Ameriko. Tam je pridno delal in si prislužil toliko, da je vsaj najsilnejše dolgove poplačal. Nenadoma je pa dobil od doma glas, da mu je žena umrla. To ga je prisililo, da je moral iti domov, zlasti uže zato, ker je imel doma drobne otroČiČe, ki so bili brez matere. Pa doma ga Čaka stroga kazen, ker v teh letih ni zadostil vojaškim zahtevam; zato je vložil večkrat prošnje, da bi mu zasluženo kazen odpustili, toda vselej dobil je nepovoljan odgovor. Kaj stori naš junak v tej stiski? — Sam piše slovensko priprosto pismo Nj. Veličanstva avstrijskemu cesaiju, razloži v tem pismu svoje delovanje v Bosni, pa tudi svojo bedo v gmotnem oziru, ter prosi pomiloŠčenja. Na to svoje pismo je toliko zaupal, da je takoj odišel iz Amerike v svojo domovino, ne da bi čakal odgovora. Srečno je prišel v Evropo; a ko se bliža svojemu domu, začelo mu je tesno prihajati pri srcu, kajti mo- dl je tanđi trđae slam« tudi bolj uporn& proti riji kakor domaća páenica. V ostalem je pa domaèa pěanica veè vredna ia bolj rodovitna. Ko bi pri nas domaifo plenico tako skrbao odbirali ta seme, ia jo tako skrbno pridelovali kakor daU B^hUen s svojo páenico, gotovo bi 86 tudi naia domača pšenica izboljšala T svojih lastnostih, in dajala bi tudi veéje ia boljše pridelke kakor dosedaj. Takisto bi se dali izboljšati pridelki tudi pri rži -, kajti iskukje nas u5é, da je dobro seme ravno talco glavni pogoj za dobre pridelke, kakor je lepa plemena živina prvi pogoj za dobre prirejke. Posnemajmo tedaj Bahlseiia in skuàajoio tad! pri aai i odbiranjem najte^egi traja in najbolj rasvitflga klasja vplivai na to, da sa itbolj-àajo lastnosti domačega žita. Saj je tadi Bablsen priáfl po tej poti do tako lepib vspehov. V krajih pa, kjer Se niso poskusili z Babl-senovim semenom, naj ga le poskušajo, toda r mali meri, di se aioii preprièajo o vrednosti domačega in njegovega žita. Želeti bi bilo, da se vspebi takih poskušenj potem priobčijo v tem la listu, da se vedó po njih ravnati vsi tisti gospodarji, ki nimajo prilike aiti sredstev za take poskusnje. R. Od kakâne lu-are jo rediti junčka za pleme? Ako si se namenil doma izrediti junca za pleme, potem je treba, da ga odbereá od dobre in lepe krave. Dotična krava mora biti popolnoma zdrava, dobrega rodu, lepe rasti goČe je, si je mislil, da tudi njegovo piamo ne izprosi pomiloSčenja in če ne, potem ga čaka doma le zapor, iz katerega bi ne bil kmalu reŠen. N» njegovo veliko veselje pa doma zvé, da je po-miloáčen. No sedaj je pa zopet veselje prikipelo do vrhunci, in prav po dolenjski navadi je dal duáka svojim čutilom a tem^ da je zavřískal kot tedaj, ko je sel nad Turčina. Od sedaj pa je bil na svojo pisavo — katera mu sicer ni gladko tekla — jako ponosen. Nekemu gospodu, ki ga je opozoril na slabo pisavo, je hladno odgovoril; ,Moja pisava je že dobra. — Sa preav. cesarju se je dopadU in mi isprosila milost". Ta junak bil je sicer v socijalnem Življenju navaden človek, a vkljub temu so se pri njem pokazale resnične besede: Ljubezen do cesarja in do očetnjave je Slovencu dilia. — Belokranjci, kateri so že v prejšnjih časih večkrat zapodili Turčina is svoje domovine, so flptoh hrabri in patrijotíéni ljudje; overjen sem torej, da bodo stariSi belokranjskih mladeničev po-gostoma vodili svoje sinove k temu spomeniku ter ia dobra za užitek. Ako je krava teh lastnosti, potem smeé pričakovati, da jih bo imet tudi junček. Po naiih krajih je gledati, da naoa goveja živina koristi iia vae strani, da ni le dobra in pripravna za prirejo lepih volov, ampak tudi dobra za mleko in za pitanje. Zaradi tega je gledati pri kravah, od katerih hoČi^mo imeti lep« junce za pleme, da so y vsakem ozira pripravo« za pleme. Po jedni strani morajo biti dobre xa mteko, po drugi strani morajo biii pa lepega Života, pravilnih telesnih oblik, ravnih nog in dobre hoja. Prednji in zadnji konec iivota morata biti dobro razïits. Se posebno je paziti pri naSi živini na to, da je v zadnjem koncu dobro ratvita» da je namreč dolgega, širokega in bolj ko mogoče ravnega križa, in da je tudi v zadnjih noga dobra. To treba poudarjati, ker so nase živali le pre-pogoatonia àe v zadnjem koncu pomanjkljivo razvite. Prav tako, kakor je treba gledati na to, d» je krava prav stvarjena in dobra za nŽitek, prav tako je gledali pa tudi na to, da je bila vojena k dobremu in pripravnemu plemenjaku, ker je njegov vpliv na razvoj mladiča ravno tolik ali pa še večji, kakor je od krave. Primeri se pa tudi, da dobimo od dobre krave slabotnega junčka. Ako je vsled posebnih drugih vplivov lele slabotno in pomanjkljivo razvito, potem ga seveda ni obdržati za pleme, in naj sta bila roditelja še tako dobra. Tele, ki naj je pripravno za pleme, mora biti čvrstega in zaHavnega Života, pa tudi zdravo in veselo, kar se pozna zlasti pri sesanju. Zdravo tele sesa nepretrgoma, dokler ni sito, doČim slabotna in bolebna teleta nemarno sesajo in prebirajo sesca po nepotrebnem. —n. jim vcepljali v mlada, nežna srca ljubezen do domovine in vladarja in jih spodbujevali k posnemanju. Nadejati se je, da bo marsikatero zrno padlo na plodovito zemljo ter obrodilo najlepši sad. Že iz tega patrijotičnega stališča naj bi se po celi slovenski cemlji poiskala pozabljena gomila takih in jednakih junakov, in se potem poslavila s spomeniki ali ploščami. —■ Zlasti bi želeli, da zbirajo gg. ljudski učitelji podatke o pokojnih junakih. Kako bi se dala Se vneti nežna mladinska srca za pravo ljubezen do domovine in vladarja, ko bi ne videla samo junaških del svojih domačinov, marveč tuii videla, da taka dela odlikuje preblagi vladar in podeljuje dostojna odlikovanja. Stroški takih skromnih plošČ in spomenikov poplačal bi obilno vspeh, kateri bi se ž njimi dosegel; na delo torej, domoljubi! Semičanje so pa hvaležni preblagorodnemu gospodu Jerneja Andrejka, c, kr. ritmojstra na Dunaju, ki je nabiral denar in postavil tako lep spomenik, pa Ž i\jim olepšal semiŠko pokopališče t KíO Je norega po aTstrijskeni cesarstTD î Proračun finančnega ministerstva za leto 1900 je predložen poalaneki zbornifii. Državni izdatki so narasli od lanskega leta za 66 milijonov kron, in aicer zaradi uredbe uradniških plaň, poranožitve vagonov in druzega pri državnih železnicah in zaradi večjih potrebščin sodnega ministerstva. Ti stroski pokrili se bodo po neposrednih davkih, za ktere je še prejšnja vlada poskrbela. Samo novi davek na sladkor bo znašal nad 29. milijonov kron. Bati se je pa opravičeno, da bodo potrebščine še vedno naraščale, in od kod vzeti potrebne dohodke, ko so davki že do skrajne meje zvišani. Vojna uprava zahteva novih 400 milijonov kron. Da bo vlada za letos zamogla vzhajati, mora vzeti posojila 40 milijonov goldinarjev, ktere bo treba obrestovati. Narodnosti v avstrilslco-ogerski armadi. Po uradni statistiki postavi naša država v vojsko 841.061 vojakov, namreč brez deželnih bram-bovcev in črne vojske. Od teb je Cehov in Slovakov 174.268, Poljakov 75.672, Rusinov 74.675, Hrvatov 74.514 in Slovencev 27.513, torej Slovanov 430.642 ; Nemoev pa je v ar-Diadi 227.230, Madžarov 122.234, Kumunov 47.276 in Italijanov 13.669. Tako po podatkih uradnega štetja; koliko pa je Slovanov vštetih pri Nemeih, J.ahih in Madžarili in torej v resnici slovanskih vojakov? Gotovo ne trdimo preveč, ako rečemo, da je vojakov-Slovanov okrolo 500.000 iz za toliko Nemcev, Lahov in Madžarov miinje, torej Nemcev le kakili 184.000, Madžarov kakih 94.500 in Lahov kakih 11.000. Kdo je torej podpora drŽavi? Nemec, ki daja trikrat manj, ali Madžar, ki daja petkrat manj, ali Lah, ki daja petinštir i desetkrat manj vojakov Slovan? Zanimivo pa je tudi, koliko odstotkov v vsakem narodu k vojakom jemljejo Oe se torej primerja število prebivalcev s številom vojakov, se pokaže, da dajajo Madžari le l'64"/<,, Rumuni 1'68%, I.ahi 2-09%, Nemci 2-14%, Slovani pa 2-25%. Pri krvnem davku smo, kakor kaže suh račun, Slovani najhuje «adeti. Zato pa kaznujejo vse one, ki se oglašajo s slovenskim „tukaj" ali češkim „zde"!! Kaj je novega po širokem svetu? Vojna v Afriki se vedno nadaljuje. Bitka pri Ladysmithu minoli teden spravila je Angleže v velike stiske. Angleški general White je pred bitko opazoval iz zrakoplava, kako so ï^iiri nastavljeni. Drugo jùtro so hoteli Angleži temi se približati burskim taborom. Pod neko strmino pa so začeli pripravljeni Buri valiti skale na angleške čete. Nastala je grozna zmešnjava. Angleške mule, ki so nosile strelivo in živež, so se plašile ter divjale s tovori Burom v roke. Nastala je ljuta bitka. Angleži so zgubili 3500 mož, ki 80 deloma mrtvi, deloma ujeti. Umevno je, da tudi Bnrov je mnogo padlo. Brzojavno in telefonsko zvezo so Angležem pretrgali. Buri z vjetimi Angleži lepo ravnajo. Rusija je kupila od Španije pristanišče Cento v gibraltarski ožini Sredozemskega morja v sporazumijenj u s Francijo. Piše se nam: Iz Novega mesta, 12. novembra. — Zopet smo zemlji izročili umrljive ostanke moža, kakorinili se dandanes malo rodi, Pokopali smo danes gosp. Antona Jarca, trgovca in hišnega posestnika. Pokojni je bil plemenitega, mirnega značaja; prava pobožnost^ neumorna delavnost in pridnost eo bile njegove najlepše kreposti. Pri sv. maši je bil vsaki dan. Z zaupanjem v Boga pa z lastnim trudom li je pridobil toliko, da je živel labko in preskrbe! sToje Trle sinove tako, da bodo lahko izvriili ètndije. Svojo ženo je izgubil vže pred 15 leti, a ostal je vdover, da je bolje »krbel za svoje otroke, ki jih je ljubil rei očetoveko. V politiine boje se je meial le, kolikor je moral ; a bil je vsikdar odločen pristaš aloveuske konservativne stranke; liberalstvo mu je mrzelo do duše. Narodne čitalnice je bil član od njenega začetka v biii gospoda Hočevarja, do sedaj. — mcrda jih je malo tacih v meiitttl Pri katol. društvu rokodelskih pomočnikov je bil ves čas člen načeloištva. Bil je značaj, da ga je vse ljubilo in spoštovalo; o gosp. Jarcu ni nikdo govori] kaj slabega. Njegov vtlikanski pogreb je prićal njegovo priljubljenost. Sploh se je trdilo, da toliko pogrebcev v Novem mesta ëe ni bilo videti, k čemnr je deloma pač tudi pripomoglo to, da je bila ravno nedelja in pa miaijon v kapiteljski cerkvi. Ranjkemn pa kličemo : Počivaj v miru, zlata dui&I Tvoja dela so ila s Teboj; nad svezdami se zopet vidimo. DomaČe vesti. (■f Jakob Grnden), umirovljeni žnpnik, umrl je vshd ostareloBti v ljubljanskem zavodu Leoninum, star 82 let. Truplo pokojnega prepeljali so v njegov rojstni kraj v Velike Lašče, ter tam položili k večnemu počitku. Mnogo let služboval je v Beh Cerkvi. Bil je jako prijazen in dobrotljiv gospod. Unogi ga bodo pogrešali. (f Marija Mahorčič), v vseh krogih jako priljubljena gospa, soproga okrožnvga zdravnika v Mokronogu, je po dolgi mučni bolezni dne 1. novembra v Mokronogu umerla. (f Matija Kastelec) ix St JoŠta št. 12 umrl je 11. novembra star 79 let, (Dolenjsko pevsko drnstvo) napravi m pripomočjo xbora Glasbene Matice v Novem mestu y soboto 25. t m. zvečer ob 8. uri v čitalnični dyorani „Preširnov večer" s petjem i plesom. Na vtporedu je več novih pevskih toček. — Več povedo lepiki, (Društvo „Mestna godba v Rudolfové m") priredi v pondeljck 30. t. m, v čitalnični dvo- rani t Novem meita koncert t korist dijaâkemn podpornemu zalogo i pogorelcem t Draâci vasi pri iflmberka. Poóetek ob 8. uri zvečer, — Natančneje na plakatih, — („Kat. društvo rokodelakili pomočnikov") priredi v nedeljo 26. novembra v drultveiii dvorani igro z đeklamacijami in petjem; po igri pa bo v pritličnih proitorih tombola. (Narodno diletantitvo v Badečali) priredi dne 19. t. m, v dvorani „Narodnega doma" ve* selico na korist iolski kuhinji, — Vepored obsega prolog in izvirno jedaodejanjko „Lokavi snubač". Začetek ob Vg 8. uri zvečer. — Sedeii veljajo za rodbino 60 kr. ; za osebo 30 kr., ttojiiča 15 kr, — Po predstavi petje, godba, ples in proeta zabava, (Zaradi preSiČje kuge) ste za vsak preâî6ji promet zaprti vasi Cerklje in Gorica v krškem okraju. (C. in kr. vojaško oskrbovalno skla-dilče) je poslalo trgovski in obrtniâki zbornici izkaz o otrobih in resetinah (Koppih), ki bo preostale v Tojaâkem teritorij alnem okrožju (Gradec za leto 1899 in 1900. Za odjemalne postaje so določena vojaâka oskrbovalna skladišča v Gradcu, Mariboru in Celovcu. Natančneji podatki, posebno prejemni načini in roki ee lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniàke zbornice v Ljabljani. (Kmetijska podružnica v Nov. mestu) je sklenila razširiti dosedanje trtne aaiade, in kupiti v to svrho kako pripravno zemljišče v bližnji okolici mesta. (V bolnišnico Usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mesta) se je sprejelo meseca oktobra 96 bolnikov, koncem septembra jih je ostalo 60, sknpaj 156. Od teh se jih je ozdravilo 69, zboljšalo 34, ne-ozdravljena bita sta 2, Umrlo jih je 7. V oskrbovanji ostalo jih je 64. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1878, (Mestna hranilnica v Novem meatu.) V mesecu oktobra 1899 je 173 strank vložilo 49.633 K 44 A, 122 strank vzdignilo 29.441 K 82 A, toraj več tIožÚo 17.191 62 A, 8 strankam se je posojil izplačilo 9.200 ÍC — A, stanje vlog 1,345,828 K 73 A, denarni promet 174.344 K 69 h. (V hranilnici in posojilnici za Kan-dijo in okolico.) Meseca oktobra 1899 se je po-lojil izplačalo 5.940 K. Vrnilo se je 194 £ Stanje koncem oktobra 51,496 K. Opravilnih deležev je vplačanih 1.300 K 40 A, Tedaj stanje koncem oktobra 10.266 K 80 A, Vlog je bilo vplačanih 2.727 K, vmenih 1340 ^^41 h. »tanje koncem oktobra 29,862 K 72 A. Zadružnih deležev je 1,192 K, (Družba sv. Mohorja) je začela z razpo-jiljatvijo knjig dne 30. oktobra. Knjige se bodo letos pošiljale po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge ško> fije, Áíričani in Američani, na to lavantineka, ljubljanska, tržaška in goriška âkofija. — Odbor se bode po svojih močéh potrudil, da udje knjige dobé Čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem iteviln po vsem Slovenskem, Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! V Celovcu, dnô 30. oktobra 1899, Odbor, (Straža) ima sedaj svojo poštno postajo. Poštni voz nič več ne vozi iz Novega mesta, ampak samo mej Stražo in Toplicami. (Proračun mestne občine novomeške) za leto 1Đ00 leži te dni v občinski pisarni v javni ogled. Predlaga ae tako-le: 1, A. Dohodki, Zaknp: Prostornina in najemnina Lov.......... Krone 4600-— 30-— 2, Najemnine; Stanovanja v hiši Št. 66 192'— Stanovanje na Strelišči..... 96 — „ v poštnem poslopji . . 2,184-— v hiši it, 228a . . . 1,128-— Prostori za davkarijo itd..... 1.872-— Telovadnica......... 400-— Klet pod davkarijo...... liO — Stanovanje v hiši št. 261 .... 4.02240 Smodnišaica........ 2 — 3, Zaostanek zakupa in najemnina . 600-— 4. Hoste: Drva za lastno porabo . , 160-— Drugi dohodki iz hoste..... a.ooo — 6, Tehtnica: Priznanilo od Ferliča . 60-— 6, Kopališče......... 300'- 7, Mestne glavnice: Obresti od vknji- ženih tirjatev....... 351-20 Obresti od državnih zadolžnic . . 840'— 8, Občinske doklada; Najmar. novčič 1.800-— Zaostali najmarinski novčiČ . . . 600'— 9. Pasjidavek........ 160-— 10. Sejm: Zavarovanje prostorov . , . 600-— 11, Pristojbine: Takse..... 120 — R:izglasi.......... 80-— Odgon.......... 60'— 12. Priznanilne pristojbine . . . 14'— 13. Straža: Za okrajnega alugo . . , 250 — 14. Dekliška šola: ProŠt Arkotova ustanova......... 236'20 15. Posojilo pri kranjski posojilnici za vodovod ......... 100.000-— 16. Razni dohodki ...... I00— 17, Kupovina za mlin dva obroka , , 14.000-— 18. Obresti po 6% od delnic dolenjske železnice za 6'/a let..... 9,100-— Svota vseh dohodkov , . 136,976-80 B. Stroški, 1. Davki: izvzemši davka od hoste . 1.592-— 2. Ekvivalent........ 144-— 3. Zavarovalnine....... 117-28 4, Šole: Deška šola....... 408-83 Dekliška šola........ 1.235 79 Prošt Arkotova ustanova .... 235-20 Obrtna šola ......■ . 300 — 5. Ubožni zaklad: Prispevek občine 400— 1 6, Bolnica za silo....... 200— 7, Zdravstveni stroški . . . . 400'- 8. Občila: Snažet^e in pospravljanje ulic 600-— i Nasipavanje........ 400'— Odpravljanje snega...... 800- — Vožnja kamenja na okrajno cesto . 100 — 9, Razsvetljava: Petrolej in svetilnice 1.500'— Popravila......... 100 — Prižigalec......... 216'— 10. Vodovod: Vzdržav. star, vodovoda 400— Priprave za novi vodovOd .... 400-— 11, Gasilstvo; Prispevek k pokritji ra- čunov iz leta 1899 ..... 217'42 Prispevek za 1900 ...*.. 200'— Donesek k bolnišnema zakladu . . 50-— 12. Pisarna: Papir, tinta, tiskovine itd. 360'— 13. 14. 16. ftk 16. 17. 10. 19. ao. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 2829. 80. Plain tajnika ..... RazgUii: Bobaarju . . . Straža: PlaSa stražnikom Plaia dûstavljalcu okr. sluge, ee aklene, najeti ga . . , OVleke k« feg8 Lloyda" iz Bremen« tjakaj, ker nÍ80 in^eli urejenih , manifestom" Bvojib zBBtoimikov. IiseljřEci so veled tega trpeli veliko Škode, Koncesi o»] rani dražbi na Eranjekem stk le „Red Stai Linie", in (ja „aeverno-neniški LUyd", Razne resti. * (Dva litra vina v petih minutah izpit.) Na Dnnajti je sedela večja družba gospodov v neki gostilnici. Za Šalo so stavili s 25letnim trgovcem Kunkejem, ali je možno izpiti dva litra vina T petih minutah. Kunke je dobil stavo. Izpil je vino i« prej, toda takoj nato ^e je onesvestil in zbuditi ga niso mogli. Odnesti so g% morali v bolnišnico, ker te je z alkoholom zastropil. * (V tujino) se je odpeljalo min. teden polno slovenskih premogarjev iz Zsgorja na Vrstfalsko, skupno 168 oseb z ženami in otroci, ki so bili slabo obletěni in upadlih lic. Revíčina, da se Bog usmilil (Ogerska moka v Afriki.) Po prizadevanju ogerskega trgovinskega ministra Kegediiaaje sklenjena pogodba aed parobrodnim diuAtvom „Adrija" na Reki in neiuškim vzhodno-afriškim dmštvom glude izvažanja ogerske moke t kapsko naselbino in soítednje dežele. S tem je mlinarskim izdelkom ogerskim odprta TBŽna izvozna trgovina. * (V Ameriko.) V mesecu oktobru se je odpeljalo s Kranjskega 335 oseb v Ameriko, t, j. toliko se jih je odpeljalo samo na ljubljanskih kolodvorih. * (Zavrnjeni izseljenci.) V New Torku je bilo zavrnjenih 60 izseljencev, ki so se pripeljali s Darovi za novumaàko dijaško kuhinjo. Gospa Josiióna Hučevar t KrSkem 20 g)đ., g. stražmeStťr Berlec 1 gld., g. kaplno Fr, Doliuar 3 gld., prelat I. Kolavi» 10 g, inpĐik Pmiic Jnrc 6 gld., g. žnpnik Al. Lavrii C gld. mesta venca na krsto g. Ant. Jarca, gospa Vojska 3 gld., dobrotniki Ie mesta in Eandije 32 gU. 50 kr., gonpod dekan F«ttich-Fratiklieiui 5 gltt., g. Fr. Lecbner v spomin pokojnemn g. Ant. Jarcu 6 gld., guflpa Ter, Bois 1 gltl. 60 kr, g, svetnik E. RizsoU 1 gld. mesec Dktuber iu november. Živil 80 dali ; g, Uibael Mramor 3 vrefe krompirja, farani v Mirni peči velik vuz razlid-UB)(a živeža, tlatiti kroiupirja, g. Dular iz Jtirke vasi 3 vieéa krompirja, 1 vrečo repe in neknj fižola. Loterijske itevitke. Trst 4. novembra Gradec 11. 29 58 47 83 37 24 58 80 36 54 Preklic ! Kar sem p« pomoti zapeljan trdil proti Mariji Outm an iz Toplic, obžaljojem ter tn javno prekliiem. Gradiéče p. Toplicah, dné 3. nov. 1899. (287) Anton Meznarôlô. Bil je na prodaj v Črnomlju it 71 — Ista otistoji iz dířh kliti in novo zidanega hleka; i;r(d blevcm Vfiika Supa iu snnjak, za hlevom velik sadni vrt in It-pe grede za zelišče, ker te ZAHVALA. 3r(no zahvalo izrekamo vsem, ki so se nas v tužni uri ob britki izgubi naiega predragega, nepozabnega nam oSeta ANTON JARC-A, trgovca in posestnika kakorkoli spominjali, nas tolažili in ga v tólikem Iteviln spremili k zadnjemu poćitku. Bog povrni vsem I NOVO MESTO, 13, novembra 1899, Anton, Evgen in Baldomlr Jarc, emovi. (O cd a> E L. CD M C ctf CT3 S-i ^ o »m cd tB CO ^ o C— ,2 t»-"C a « " 00 (S s «i bc CÇ3 l=UO CO an « era >«0 M V3 Ctí CO a> E CO est CO MM ,2 o >■ o. ' ° o n > ° O O 'S tS a " g o iS A a O» đ S s es il) ^ \ X m ■r—» v a M O ts o tf a? "S fl 1 ce ^ h ^ t o ro o , (*• a Cî ts «e o a Vabilo k zborovanju obrtne zadruge, ktero se vrài V nedeljo 26. nov. ob 2. uri popoldne v pisarni obrtne zadruge, v g. Wel88-ovi hiši, Llubljanska cesta it 39. Dnevni rad: Ïïk&i Tplaíevftnja vpisnin Pogovor o usLttDOTitvi fcoln. blagajne za mojsitre, oziroma za pomočnike. Predlog zira-li vpisovanja pomočnikov in ućence?. Kaidelite/ obrtnih pravil med obrtnike. fi*zni naivtït.). Vabijo BB k obilni udeležbi vsi mojstri in tudi pomočniki. (295) Odbor obrtQe zađrage. ĚeMfina paEMěfeai^ Mlad trgovec z lepim dohodkom ter prijetne zunanjosti želi zbog pomanjkiinia znanja, po tem nň TOČ nenavadnem potu, luentjanskn vzrejena hier ali tudi mlado vdovo br«j otrok z par tisoč goldinarjev, ktere se v trgovini zajamči, v z^tkon vzeti Samo «ane ponudbe naj sfl poĚiljajo |iođ šifrejo „Zakonska srača" na opra/niStvo tega lista. - Tajnost častna TeC. _ {288--1) S Stanovanjem, obstoječem iz dveh sob Iir kuhinje na Glavnem trgu v Novem mestu iV" se takoj oddá. ""Wf Več pove _S. pl. Slađović. 11U Vel JllSd, i^ta »e nahaja na prav ličnea ki ajn poleg mesta na ločenski cesti dt. 360 ; ima tudi nekoliko Trta. ~ Več pové vrednistvo tega Usta. XT i g o T Novem mestu át. 243, Ljubljanska cest», MM. 1 a Of ge proda iz proste roke. Pripravna j« za kako trgovino; obstoji iz 7 sob, kuhinje, 2 kleti iti IZ posebno dobre kovaiije, ki je eđiua v meatn. Zraven je áe manjáe poslopje z eno aobo, perilnico, drvarnicami in 2 svinjakoma. E hiši pripada velik vrt ograjen z živo mejo. Vse to se proda prav po ugodni ceni. Pri kopu se plača le en del pncej, drag» na obroke. — Kup in drugo bode povedal prokurátor, ki se izvé pri vredniatvu tega lista. (a78-ï> lÍASlířna «nhři ® opravo, spparatnim iuehtitllcl ^UUcl shodom in raigledoai na Glavni trg, odda ae tekoj v hiši št. 45, na Glavnem trgu, IL nadstrofije (Bergmann-ova hiia). Ctfua je jako zmerna. (276—85 * ^ novihiii s tremi talil» V ailjt? kuhinjo, in »hrambo. — Več t večje [posestvo na Dolenjskem. Nastop je s 1. januarjem, i— Kje fpov« vredniStvo „Dol. Nov," Pncfilnn \r naiAml Posestvo na prodaj! IfUbUlUa v llHJt;m . ^ ^^^^ ^^^^ rodovitno polie, Od 1. jflnvrtrjrt pořeniii je oddati gostilna T.fL već l Mriištyo „Mestna*^ godba y Ru dol fo vem" priporoči a SfOlO i n ( I gozdnemu uiadu v Sotesko, poâia Dvor tia Kranjskem Tam lei« na Ojifled uajeratiineki pogoj'-__ »ií^-wi -i;* Janez Jax~a najstarejša in največja ^f^ icTariiiSita zakga šivalnih strojev T Ljnbljani, Dunajska cesta št 13. # za plenne i druge veselice. # Manj ko G godcev se ne daje. Plača nizkal p. n. drnâtvR naj se blngovolé radi svojih zimskih veselic pravočasno cglasitil — Pisma kapelniku g. Jo8, Potila v Rudolfovem. (267-4) Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skusek, trgovec v Ketliki. (210—8) « ^o&ttlEH V oaf^m v Dfijřm se cdda b 1. jBonarjem 1900 Že staroznana gostilna „pri Tomšiču'^ v Trebnjem na Dolenjakem. Ista se odda za let pod ugodnimi poboji. GoBtilna obfitcji iz Štirih velicih eob, veže, kuhinje, dveh kleti, ledenice, senčnatega vrta za goste in lepfga hleva. Na zahtevanje »e dobi tudi lepa njiva. Gontilna je oddaljena eno minuto od farne cerkve In tri minute od železniike postajo Trebenj. Več se poizve ustmeno ali pismeno pri lastniku Km. Tomšiču, (2G4~4j Trebenj. Dolenjsko. I Najboljša in najsîgurnejSa prilika za šteđenjel stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899, : čez 2 milijona sld- Denarni promet v devetih mesecih tez 672 n itijona gid. Preje: Gradišče st.l. — Scdnj; Kongresni trg I.nadstr. Sprfjeœ» tg:^ hwamíliim vlog© Tsat doliivnlfe od 8. ure zjutraj do 1. ure popo'đan Ío jib obrestiya p« a brez kakega odMtka, tako đ» sprejme vïolitk oi mcih vloSfnfb 100 grldinsijer j^istih 4 gM. 50 kr, na loto. ritanje hranilnih Tlog 30. sept, 1899: 2 II2.2Í9 old. 99 lír. Promet v 9 niesfc h «d 1. jan, do 30. sept ! 1899; e,757,658 Bid. 53 Itr ] Ilraniluo knjižice ^a spreienajo kot gotov denar, ne da bi ee obrestovtqlt kaj prekinilo, — Za oalagaiye po poifi so poštuohraQilaiňue položnice aa razpolago. V Ljubljani, dné 10. oktobra 1899. Dr. Ivan Susterilfi, predêednUi. Anton Beieo, poiMtDik, po^etniL in trgoveo T át. Vido nad Ljubljana. Frančišek Blrk, Jtabu vikar v Ljub^MiL » Dr Janko Brejo, odvet kouaip. v LjnblifmL Josip Šiika, knetoEkofgski kaneelu, podpredsednik. Odborniki: Dr. Andrej Karlin, gimn. prufesoT v LjTibljani Karol KauBhegg, TalepťwMtnik V Ljubljani. Matija Koiar, inpnik pri D. U. Pofjl. Ivan Kregar, lw{«lDÍk okrajna bolniSk« blftg^ae T Ljnbljuii. Dr. Vlljko Schwaitisr, odvatn. koneip, v Ljnb\jM»L Gregor Sitbar, iupnik na Ruiloikn. Dr. Alaš U&eniČnlk, ■tolni Tikur T lúubljknL LuC prihodnosti! < km Gazolin Kvetilke nftdkriljiijejo Tse dosed&nje, in Je nzaTetljara iidatno ceneja od pe* trolejs ia acetil«dr. Reference na razpolago 1 Popolna Qarancija. Zala^atelj Jos. Medved, Kovo íiiesto. Veliko zalogo DO duna stem kro u izgotovljeoili oblek, xa đećke in doraatle, kakor tnđi' po meri ixgotcrljeiiei pnporoia pyakDm Medyea, MIlane cflnel novo me»to. !CSS Dobil bi rad toyariísa, izučeiioga v strojarski obrti, kateri bi hotel ntopiti Z mano \ zadrngo (kompanijo). Vzamem namrtč s 1. jaiiuarjem 1900 T najem usnjarijo v Mokronogu; (posesmk je Josip Bizjak , Bihoriceva ulica St. B, Ljubljana. V§i proatori za iz vi Sevan je strojftrike obrti so jako pripravni, nepokvarjeti! in preskrbljeni z vsem orodjem. Ker najemnina ni T«lika, knpćija z nsnjem pa doma in po sejnih jako ugodna, sem preprièan, da ne bode nobenen^n žaI, ki bi hotel deliti z mano dohodki in stroške. — Kdor ima vfselje do zadružnega dela, naj se obrne na Jože Bizjak-a, (281—2) itrojarja t Mokronogu. Doleiijako. Dobro ohranjen klavir je po jako nizki ceni kupiti. — K^e, ptvé vredništvo tega lista.__(286-1) C, C, C C C, C, C C, C, A C, § C, C, C, § I Kneippova sladnakava. dSa» «Bœ^âa^.«* «MOS/ b lrii MM i^pilbBS bmha vrtimkMtatftiA' Prt Đrulb, mo, bletMitat pH pMHlki^ trrf thk ttfranilkt prlprtttob ■«Iirtlnll^»^ I tarfM iQMka «.ibiBMbn ù ř) I 3 I § 'crGrGrjcrj4Jc7Jc7crďGrcrcXJtfjc2fl> j, Moro mcito: OdgOTomi Wftdiúk, ndigtuii, idoinik in tiaku J, Krtlee.