(g if •J J'J.AOIjlO ajii..Al)Iid ül CAuKJUxJiJVE BRIGADE ueto II, Juni,] Štev. 4, /rvArnjn VM irn Velike važnosti v naši veliki narodno o- svobodilr.i borbi so naši odnosi do civilnega prebivalstva, irriceli smo svoje narodno, osvo- bodilno i^-ib an i e brez vsakih sredstev, brez vsa ke pomoči od zunaj. Vse nate narodno osvobodil no gibanje in vsa naša vojska je našla podporo in sredstva le pri narodu. Narod je spoznal po treDnost borbe, nujnost oboroženega odpora in je oil takoj pripravljen, da nudi gibanju vso moralno in mat er.talno pomoč» Ker je naše narodno osvobodilno res narodno in zasleduje res samo narodove ko- risti, to je koristi Širokih ljudskih množic ter deluje p r o ti naro dnim■zajedale em, ki so na rodu skozi vso zgodovino prinesli toj-iku gor j je jasno, da smo pri teh p r o t inar o dnih elemen- tih naleteli na odpor, narodni izžemalci so ta koj stopili v okupatorjevo službo, da bi z nje sovo pomočjo in pod njegovo zaščito ge naprej izžemali narod. Kaj je njim mar narod, sloven- ska zemlja, slovenski jezik, slovenska kultura gibanje ~ 2 - in slovenska kri. 1:1 naj bi tekla za okupator- jeve interese. Ti ljudje so prodali slovenski narod in začeli z brat ornem i:;, klanjem samo ži- to, da Di po vojni zasedli ont položaje, ki so jih imeli prej. . Ko še ni bilo narodnih izdajalcev, oziro- ma ko njihovo delovanje še ni prodrlo med na- rod, je bilo vse naše dejavno ljudstvo našemu gibanju naklonjeno. Partizan je bil povsoa pri vsaki kmečki hiši dobrodošel gost. jrpipirali so ga tudi oni ljudje, ki so danes si^atizer- ji ali pristaši narodnih, izdajalcev, kajti na- sedli so protixjudski propa/iaai teh i^vržkov, ki se je pri svojem delu posluževala vere i., drugih sredstev za zaslepij enje ljudstva. Partizani so se že od prvih začetkov nnfie boroe dobro razumeli s civilnim prebivalstvom in po hribovskih vaseh živeli z njim v najbolj ših odno«ih0 Do prebivalstva so-bili vljudni in prijazni. Kletvic, surovosti, brezobzirno- sti pri njih nisi našel. £e danes sligig i-ri ljudeh samo lepe stvari o starih partizanih. Za to je naše narodno osvobodilno gibanje rastlo iz dneva v dan. ja aro d sam je spoznaval, kaj je dobro in kaj je s.l->bo in kaj edino more rešiti narod, otari partizani niso uničevali narodne- ga premoženja, pač pa so gledali, da so okupa- torju zadali težke udarce. S svojim delovanjem in borbo so očuvali narodno gospodarstvo: veli ke gozdove, živino, žito, da ni vseja tega oro pal italijanski fašist» ^agisti so imeli namen da izselijo ubogo slovansko ljudstvo iz svete slovanske zemlje. Edino zasluga partizanov je., da se jim to ni posrečilo. V poznejšem času so se vgnezdili v naše narodno osvobodilno gibanje razni plačanci, o- ziroma belogardistični elementi, ki so načrtno delovali proti našemu gibanju in borbi, saj so navodila dobivali pri voditeljih narodnih izda jalcev. xioxeli so s svojim prot in aro dnini delo- vanjem spodkopati naš ugled pri narodu. VeS pri merov Sü je zjodilo, da so taki protinarodni elementi, ki so se vgnezdili v naše vrste, iz- vršili razna dejanja, ki so nam jemala ugled. A niše vodstvo je tljudem kmal'u prišlo na sled in jih pošteno k^znovu«. Če rab i g od prebivalstva kakšno stvar, po j ?sni to ljudem n?. lep način in ^ütoVu ti bo ustreženo. Lep?, beseda lepo njesto na^c .nikar ne bodimo surovi in nasilni, ilo^imo pošteni,od lucni in preudarni, ü narodnimi izdajalci, ki namerno nočejo ustreči našim zahtevam, bodimo nepopustljivi, i*a političnih urah pvučujmo par tizane, kako se morajo uDnišati do < '•^.Iv.i.tnoca prebivalstva. jtfaŠe odnose maramo stalno izjolj sevati j ker le v slu :i in s pravilnimi odnosi lo ljudi bomo du sega. i uspehe, ki jih moramo do seči. Zavedajmo se, da vsako napako izkorišča- jo domači izdajalci, da bi ustvarili med ljud- stvom nerazpoloženje in odpor do nase vojske in do naše,-a gibanja« naša dolžnost je, a. a vsako ae j ari je, ki š&o du j e našemu gi o ari ju, zasledujemo in krivce kaz nuj emo. \/ i dm ar Mirko ") inomofi-rain meč SLOG-A KSaLO-iA O&ACI ! Ko j e kr al j Sv et op ol k umir al, j e sb r al o - coli sebe svoje tri sinove. Umirajočemu kralju so prinesli Šop palic, prvo palico je daj, ene- mu izmed sinov in mu jo ukazal zlomiti, Ta je palico z lahkoto zlomil, wato mu je dal dve pa licij tudi te je zlomil, toda težje. Ko-mu je pa podal več palic, jih ni mogel zlomiti. Kaj je hotel s tem povedati? S tem jim je povedal, da bo šibak ti at i, ki D o ostal a.am, če pa se bodo vsi trije združili, bodo nepremagljivi, \/ zgodovini jugoslovanskih, narodov več- krat opazimo poizkuse, da bi se združili. Kji- aova geografska lega, njihova plemenska sorod- nost in njihova tradicija -jasno kažeta usodno medsebojno povezanost jugoslovanskih narodov . To njihovo puvezanost kažejo poskusi skupnih öastcv$v jugoslovanskih narodov pruti skupnemu sovražniku v razlicnin dobah naše zgodovine. T. da še nikdar se niso tako enotno posta- vili proti sovražniku kot sedaj, ko je vse ;ju- ^oslovaiicke naroae zasužnjil fašistični okupa- tor. iu pa ne üi bilo mogoče, Če ne bi narod sam prevzel oulasti, orez tistih, ki so se zua li z.a ovoje os^bn« koristi in zci so se zbali naroan, ki so ga izčeuali. Jujuslovanski narodi so v svoji borbi do- segli Lino go močnejšo enotnost, kakor so jo du- se^li uivši jugoslovanski voditelji, ki so ho- teli strniti vse narode Jugoslavije v en jugo- slovanski narod„' Smatrali so jugoslovanske na- roae za plemena ne pa za narode, ki imajo svo- jo kulturo, svoj jezik, svojo tradicijo. Naša enotnust pa temelji prav na tem pri- znavanju, Zaradi te.^a so se jugoslovanski na- rodi združili na podlagi enakopravnosti,s pra- vico samoodločbe in odcepitve v federativni Ju go slavi ji. Vzjleo. šriu t nest i in medsebojnega so de- lu van j a je pokazala mladina jujoslovanskih na- rodov. ki se je za.ručila v USAOJu in na njego- vih kongresih manii u s tir al a enotnost vseh ju.;o slovanskih narodov v sedanjosti in bodočnosti. NAJ Sivi EisOTwOSi" JU iOoLOVAi-iSKIri NARODOV V FJ3DEHA™IVI41 JUGOSLAVIJI.i NAJ 1 IVI ÜSAOJ i Dr ago j III. b at al j on jrfil sem 102ko ranjen in sem preživel v bolnišnici skoraj šest mesecev, iiaj vam v krat kem opišem življenje, ki sem ga preživel med t ezlvim i r an j en c i „ Mesece in mesece preležati v postelji, da loč od tovarišev, ki so zdravi in s kat er im i si doživi j al borbo za borbo. Dokler je bil v bri£ adi, n am je bil t u vari š, pridat el j , sedaj p a, - 5 - ico je rar« j en, smo posaoili nanj. Veliko je nji hovo trpljenje poanevi, a še hujše p^nooi. Ko- liko je nv.či, ki j?:ii prečujejo, ko premišljuje jo, kako se imajo tovariši v urigadi, kakšne u spelie so imeli, o .near jo oni o i Šli v uolnišni- co ali kakšno o o življenje po vojni, ali kje so morda 3 cd a j njihovi urag^i matere i., sestre. j ino v e mi si i t -v a j o p o d su j nih z eml j , p o z na ni. domačih krajih, kjer so preživljali sv^ja -JLad.i leta. najlepši co zanje trenutki, ko dobijo ka- ._o pis._.o ali pozdrav iz urigaue. /:opet aouijo vesti ui t am, nj^r aicorij v «dno b^odiju njiho- ve misli, h.3er so 3c navadili pravega tovariš- tva, k j e r je pot ek -»i o n j iii o v o 2 i v 3. j en j e. T akr at ;re pismo iz r-„k v rcice, zopet u ere j o imen?, zna:.iii tovarišev in se z nji;-J. veselijo uspe - nov -ii pa so Žalostni, ko oujej.o, da je padel ta ali oni tovariš, s katerim so preživeli to- lika veselih in žalostnih dni. Ko pa et kdo vrača v brigado, takrat je šele veselje, '/se se tišoi okoli njega, v roke mu tiščijo pisma in mu naročajo po zur-, ve za svoje t c vari še. Potem pa, ko oni odide, se zo~ Pet začne enolično življenje, ki ga prekine Še le k "k priliou. novega ranjenca, ki mu pri^ovedu je novice iz orisal in jim težko , enolično živ ij enje v Dolnignici olajša. Zato, tovariši, do p isujte z r an j eno i. Sed a j te kmu j em o. d elwiu j emo na vseh poljih našega narodno osvobodilnega gi banja. Vključimo tudi dopisovanj e z ranjenci v naše tekmovanj e i Pišimo jim, da jim uomo doka- zali, da še vedno Čakamo n j inovega povratka v brigado in da jih še nismo pozabili, r i širno r o n j en c em i nar much na stražah, v zasedah, na dol jih pohodili, v snegu In dežju, viharjih, mr-izovin gre./io v liApad čez vse zidane stene, masince so ljubice, bonbe jeklene. Z dor en j sk e, .fr imo r ske in cl e iCr ;:j in e n»s vedno naprej klice glas domovine, povsod borbe naše odjeknij. je grom. nekje v daljavi pa n.ša Ljubij ana» vsa o cvet j em ognj eno ruečim nastiana » kot dekle, ki zvesto le dra;ega čaka, ■i a s p emi j <3, vr i s ko m k n ,3 e j p r i k o r ak a v zarji svobode naš bataljon. K. J., JI. bat,:-1 j on im two vitm V borbah, ki smo jih imeli za Trebnjem, se je dogodilo mnogo zanimivin dogodkov, ki nam pričajo o visoki borbeni morali nasin tovarišev uilo je sredi popoldneva onega dne, ko je pallo Trebnje. I^aša ar til er i j.a je z vso silo od strel jeva! a sovražnikove bunkerje, v'sak tronu- tok si lahko videl, kako loti zemlja po zraku, in gost dim, je krogla poulega izdajalca pretrgala nit življe- nj a. Kot mlada, zavedna hči sončne primorske si se odzvala klicu domovine. V zasužnjeni primer ski si z bratoma trpela pod udarci Rasizma, Ko je postalo preganjanje tako hudo, da nisi mo- gl.?. več delati'na terenu kot kurirka, si stopi la sredi hude zime v začetku leta 1943- v na- še vrste. Videl sem te, kako si bila s, eena,ko si prijela z,a puško ter si takoj prvo uro pro- stovoljno o a šla na stražo. Ko co nas tam pod Mano som razdelili in smo Šli na ozemlje bivše Jugoslavije, si pro - stovoljno odšla z nami v nove,za nas še nepo- znane- kraj e0 iMaša pot ni bila lahka. J3ili smo mnogo- krat lačni, bosi in utrujeni. -Tebe ni potrla nobena nesreča, noben napor te nI utrudil, ve- dno si bila vesela. Spremi j.al a si nas v vseh borbah in nam daj .al a vzgled* Ko smo dru - i poči v.aii, si ti Šivala in prala«, ^se svoje moči si posvetila naši sveti ctv in svoje delo si posvetila z.* največjo žrtvijo, ki jo more dati naš borec s svojim nu adim živij en j emu padla si v cvetu mladosti, na pragu svooo de, ki si jo z vsem svojim bitjem tako -želela, ft i c i bile d^no, da bi svobodna hodila po svo- bodni z er-J. ji. Rojena si bila v suženjstvu, pa- dla si v borbi za svobodo. Tvoj zgled nam bo px ed öomi v borbi; dvigal nas bo k junaštvu in spomin na tvoj okrvavljeni obraz nas bo si- lil k maščevanju \.ebe in vseh, ki so padli za našo svobodo. nepozabna dvetka, zaklinjamo se, da bomo dokončali ta veliki boj in ustvarili to,za kar se borimo in za kar si tudi ti dala svoje živ- > - 11 - 1 j en Je. Iztrebili doido sramoto našega naroda , nase izdaj alce.wa grobovih in razvalinan pa bo vstala nova,svobodna domovina. ' Vidmar, 11. bataljon jiaj s a čujo tam v daljavi kot da svet se ru3i v prah? jbliski • temno no o svetlijo, grom za gromom, se vrsti. duši. v dalji se trdnjava? smrtno pesem poje top i zdaj alcem domovine. Ta pek el b o z an j e g r o b, naj se ruši, naj se bliska, zemlja vase naj požre krvoloke zemlje našc?' to osvet a naša je. Smrt trinogom, krvolokom, naša gesla se glasej in svobodo vsem narodom, ki za pravico se bore. - 12 - V Tiho je i: o rak al a kolona skozi mračne goz- dove, preko njiv in travnikov ter mimo s mot- nih hišic, mesec na nebu ..o včasih zakrili ob- laki in tedaj so je za hip stemnilo. Kolona jc kakor dolga k-?oa polzela preko Široke bele ce- ste v grmovje. Jem pa :au se je začuL pok suhe veje, ki je pretrgal tišino, in takoj za tem se je začni o povelje: "Stopajte tišje:" tot po gorski planoti se je začela spušča ti v gl Obel. Po njej ca je bleščal dolg niz e- lektričnih luči. Radovednost se nas je lotila in še tisti, ni so ;redoč na pol spali, so začir, deno spraševali;"Kje smo?" tfodic n.am je pove- dal, ua je to greznica, ki jo razsvetljujejo z elektriko. Poleg proge je bila osvetljena tu diokolica bunkerjev in postojank, v katerih je'čepel sovražnik in varoval progo,važno pro- metno žilo, pred napadi partizanov, -"se to progo bomo prekoračili, pa bomo dosegli Ji j ub- ij an ski vrh", pripomni vodič« - "Ali je še da- leč?" smo radovedno spr?sevali, a odgovora' na to vprašanje nismo dobili„ pot je zavijala na desno5 hrib pa- na katerega smo morali priti, se nam je zdel vedno bol j oddalj en. Prispeli smo v dolino,. Zopet je našo ko- lono zakril temni gozd. Pot se je vlekla, pri- čeli smo se dvigati navkreber. - M Stoj 7 stroga t i. sina i" je prišlo povelje od mos a do moža. Do - i-rih 200 korakov od nas se je začul ropot ko- les lokomotive in posamezni streli iz bunker- jev so odjeknili v temno noč. vlek je z dr vel naprej in zopet je bilo vse tiho. naša kolona stoji, nihče se ne gane, le Šepet listja se ču je v lahnem vetru. - "Sezujte si čevlje, preko proge bomo Šli v največji tišini!" Samo malo je zašumelo po dolgi koloni, dvesto mož se je sklonilo in čez nekaj hipov so bili čevlji se- zuti in prive-ani na nahrbtnike, \frsta temnih senc se je premaknila, šli smo naprej proCi - 13 - progi, katere nasip se je dvignil pred nm.il, ko smo stopili is gozda. Tedaj se je spet za cul ropot vlaka, Obstali smo kakor pribiti. Tik pred našimi oömi je odbrzela lokomotiva. S pospešenimi koraki smo stopili skozi maj- hen prupust pod žele z nižini nasipom in preko gcMčave zavili v gozd. Nihče ni čutil trna pod bosimi nogami, skuro brez diha smu hite- li naprej» Vi s u ko v gozdu smo s^ ustavili,o- bul j. čevlje ter takoj nato nadaljevali put. ?ele ku je jutranje sonce ubsijalu vrimve go ra, smo se ustavili in legli k počitku« na- h e''. sm eh je prelet el n ase z asp an e o b r a z e in tu in tam so se cule besedeSrečno smo pri- šli preko železne ceste!" Mato, I. bataljon IMTOM, ms¥«j S Mladina, naprej! waprej za zastavo,pri- bor j eno v burbi za narodno usvobuditev,ria po 1ju tisočerih junaštev, naprej k cilju, k končni zmagi» Mladina, ki si se vedno borila za svoj zasužnjeni narod, pokaži vsem, da si vr edna nosIti z a st avo. V tekmovanju med brigadami naše divizi- j e smo v z nak b oib enos t i, p ožrtvovalnosti in poguma dobili zastavo - slevenski pr pur. Po kažimo, da smo vredni te Časti, po j dimu na- prej po poti, katero smo si zaertali, po po- ti- po üat eri hodi ves slovenski narod in svubodoljuoni narodi in ki pelje v svobodo in v lepšo bodočnost. Putrudimo se, da b umu svoje uspehe še povečali. Naj bodo uspehi,ka kur so bili Ig, Lakovnice, Trebnje šele uvod v naše nadaljne zmage. Tekmujno naprej, da bo zastava, ki je prehodna, ostala v N naših rekah. Ne pozabimo pa, da to ...i samu borba za zastavo, ampak je tu v prvi vrsti borba za svobodo slove, skega naroda, borba pravice - 14 - nad krivico, iii več d-leč d-:., ko bo zaved..a slovenska mia-ina korakala po svobodni slovt-n ski zemlji od Gospe Svete do Trsta, od ^rek- murja do Gorjancev. «JLadina! Tvoj da:, je ulizu. wa ob/.ur ju se blesti sv^boua, katero si si priboril a ti, slove.-ska mladina. i)aj.a si zanjo svoja T-ivlje i. j a, dala si zanjo svojo leanest. 31*vedski na rod je hvaležen, ker se üorig zanj, /a nj ego vo 1epgo bodočnost. Zate, riladiiia, naprej? naprej do zmaje ! üi več daleč da.., ko boš z zastavo prikoraka- la v našo lepo Ljubljano, v naš veseli iv.rir:i- ber; v x.aš sinji Trst. naprej I naprej do ci- lja, zrnaje naša! livela federativna Jugoslavija! V 3 E a 1 ti A 1. Odnosi du preliv-vi s t . ......Vidmar mirko 2. i-asa enotnost - naša muČ............. Drago 3. med r a-j enci. ....................... nrai k > 4. naš o at cilj on, ,........................ K.J. 5. iüd en proti v s em...................... gim en 6. patrulja...................................Ju že 7. Cvetki v spomin............... Vidmar Jože 3. Trdnjava pada........................ m at o 9. pr eko ž ele sn e c d s t e.................. Mato 10. iviladina, naprej ..................... - - - Izdelal PROD a V. div. in rüJ